maj 20 1 2 , št . 5 , let

maj 20 1 2 , št . 5 , let

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Barbara Ferk

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Jure Brložnik, Janez Dodič, Marjan Hafner, Matevž Hribernik, Slavica Jurančič, Jasna Kondža, Janez Kušar, dr. Ivo Lavrač, mag.

Urška Lušina, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Mitja Perko, mag., Jure Povšnar, mag. Ana T. Selan, Dragica Šuc, MSc , Mojca Koprivnikar Šušteršič

Izbrani temi sta pripravili:

mag. Mateja Kovač (Turizem na kmetijah), Judita-Mirjana Novak (Poslovanje gospodarskih družb v letu 2011)

Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop

Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

Tisk: SURS

Naklada: 170 izvodov

© Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

Tekoča gospodarska gibanja ...5

Mednarodno okolje ... 7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ...8

Trg dela ...14

Cene ...16

Plačilna bilanca ...18

Finančni trgi ...20

Javne finance ...21

Izbrane teme Poslovanje gospodarskih družb v letu 2011 ... 27

Turizem na kmetijah ... 28

Okvirji Okvir 1: Bruto domači proizvod – 1. četrtletje 2012 ... 10

Okvir 2: Trg nepremičnin – 1. četrtletje 2012 ... 12

Okvir 3: Koncentracija v nespecializiranih pretežno živilskih prodajalnah na drobno ... 13

Okvir 4: Rebalans državnega proračuna za leto 2012 ... 23

Statistična priloga ...31

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.

V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 8. junija 2012.

Aktualno

Gospodarska aktivnost v evrskem območju je v prvem letošnjem četrtletju stagnirala, za celo letošnje leto pa Evropska komisija in OECD pričakujeta znižanje gospodarske aktivnosti. Ključni razlog, da je gospodarska

aktivnost v evrskem območju v prvem četrtletju presegla pričakovanja iz pomladanske napovedi EK, je bila rast v Nemčiji. Kljub temu EK in OECD za letos pričakujeta padec BDP v evrskem območju. Napovedi še naprej spremljajo velika tveganja, da se bo BDP znižal bolj od pričakovanj, ki izvirajo predvsem iz negotovosti glede uspešnosti reševanja dolžniške krize. Nadaljevale se bodo tudi slabe razmere na trgu dela; visoka stopnja brezposelnosti pa bo ob nadaljevanju fiskalne konsolidacije in razdolževanja bank dodatno zavirala domače povpraševanje.

V Sloveniji se je BDP v prvem četrtletju nekoliko povečal glede na zadnje četrtletje lani, vendar ostajamo v skupini držav članic EU, kjer se je aktivnost med krizo najbolj znižala. V primerjavi z enakim četrtletjem lani

je bil BDP nižji za 0,2 %. Največ je k rasti gospodarske aktivnosti znova prispeval saldo menjave s tujino, pri čemer se je medletna rast izvoza nadalje upočasnila, uvoz pa je bil nižji. Ključni razlog za manjši medletni padec BDP kot v prejšnjem četrtletju pa je bila rast potrošnje gospodinjstev in države. Slednje je verjetno posledica relativno visoke rasti zaposlenosti v sektorju država. Pri potrošnji gospodinjstev še naprej upada trošenje za trajne dobrine, tekoči podatki pa kažejo nadaljevanje teh gibanj. Medletni upad investicij je bil večji kot v predhodnem četrtletju, saj so bile ob gradbenih investicijah tokat medletno nižje tudi investicije v opremo in stroje.

Razmere na trgu dela kljub zniževanju števila brezposelnih ostajajo slabe; povprečna bruto plača se je zaradi izrednih izplačil v zasebnem sektorju v prvem četrtletju nekoliko povečala. Število delovno aktivnih

brez samozaposlenih kmetov se je v prvem četrtletju letos znova nekoliko znižalo, ponovno najbolj v gradbeništvu, v javnih storitvah pa se je nadaljevala rast. Podatki ankete o delovni sili pa kažejo na izboljšanje (desez.), kar je po naši oceni posledica povečanja obsega neformalnih oblik dela. Aprila se je število registriranih brezposelnih znova nekoliko znižalo (desez.), a ostaja visoko (109.084 oseb). V povprečju prvih štirih mesecev je bilo za 1,2 % nižje kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi manjšega števila prijavljenih ter večjega števila odjavljenih iz evidence, kjer izstopajo predvsem kršitve obveznosti. V prvem četrtletju so gibanje plač v dejavnostih zasebnega sektorja zaznamovala izredna izplačila, v dejavnostih javnih storitev pa so bile zaradi interventnih ukrepov plače medletno nižje.

Cene življenjskih potrebščin so se maja povišale za 0,6 %, medletna rast pa se je znižala na 2,4 %. Mesečno

rast so zaznamovala predvsem okrepljena sezonska gibanja cen hrane ter obleke in obutve, rast cen v zadnjih dvanajstih mesecih pa ob skromni gospodarski aktivnosti ostaja nizka. Cene tekočih goriv so tokrat mesečno inflacijo znižale za 0,2 o. t., vendar k medletni inflaciji še vedno prispevale 0,6 o. t. Po prvih podatkih Eurostata je tudi v evrskem območju medletna inflacija znašala 2,4 %.

Razmere v finančnem sistemu so se tudi aprila poslabšale.

Kreditna aktivnost se je aprila ponovno znižala, nižji je bil predvsem obseg kreditov gospodinjstev in podjetij, močno pa se je upočasnilo kreditiranje države. Banke so v prvem četrtletju okrepile odplačevanje vseh vrst tujih obveznosti, povečale pa se je njihovo kratkoročno zadolževanje. Marca se je obseg slabih terjatev bank povečal za največ doslej in dosegel skoraj 6 mrd EUR oz. 11,8 % celotne izpostavljenosti bank. Približno tretjina povečanja je posledica krepitve nedonosnih terjatev, kjer so izstopale terjatve do gradbeništva ter finančnih in zavarovalniških storitev.

Državni zbor je maja sprejel rebalans državnega proračuna za leto 2012, kjer so prihodki proračuna določeni v višini 7,9 mrd EUR, odhodki pa v višini 9,0 mrd EUR. S ciljem prekinitve naraščanja primanjkljaja iz

zadnjih let so predvideni odhodki v rebalansu v primerjavi z doslej veljavnim proračunom močno znižani, v primerjavi z letom 2011 pa bodo nižji za 3,7 %. Za dosego tega cilja je bil skupaj z rebalansom sprejet ZUJF, ki predvideva zelo širok nabor ukrepov, s posegom v 39 zakonov. Ker pa je v času sprejetja rebalansa še potekalo usklajevanje nekaterih določil ZUJF, zaradi katerih je skupno zmanjšanje odhodkov nižje od prvotno predvidenega, bodo v okviru proračuna potrebne še dodatne prerazporeditve odhodkov. Ob predvidenih prihodkih, ki naj bi bili za 1,4 % višji od realiziranih v letu 2011, rebalans predvideva primanjkljaj v višini 1.071 mio EUR, kar je 3,0 % ocenjenega BDP.

Znižanje proračunskega primanjkljaja je skadno z zavezami iz Programa stabilnosti – dopolnitev 2012, ki predvideva

konsolidacijo javnih financ.

tek oč a gosp odarsk

Mednarodno okolje

V prvem četrtletju letos je gospodarska aktivnost v evrskem območju stagnirala, vrednosti kazalnikov gospodarske klime pa nakazujejo nadaljevanje slabih razmer tudi v drugem četrtletju. BDP v evrskem območju je po padcu v zadnjem četrtletju lani v prvem letošnjem ostal na enaki ravni (desezonirano, v nadaljevanju desez.), kar je bilo bolje od pričakovanj, saj je EK v pomladanski napovedi pričakovala nadaljnji padec. Ključni razlog za to je bila rast v Nemčiji (0,5 %, desez.), kjer sta k rasti največ prispevala saldo menjave s tujino (0,9 o. t.) in zasebna potrošnja (0,4 o. t.), prispevek bruto investicij pa je bil negativen (-0,6 o. t.). Nasprotno se je gospodarska aktivnost znova zmanjšala v najbolj izpostavljenih državah članicah (Grčija, Portugalska, Španija, Italija). Na dodatno negotovost glede okrevanja v teh državah med drugim kaže vnovično povečanje zahtevane donosnosti do dospetja njihovih 10-letnih obveznic, nasprotno pa se zahtevana donosnost nemških obveznic še znižuje.

Izboljševanje kazalnikov razpoloženja (PMI, ifo, ESI, ZEW) v državah evrskega območja se je aprila in maja prekinilo, kar je bila predvsem posledica slabše ocene trenutnih razmer in ponovnega povečanja dvomov glede uspešnosti reševanja dolžniške krize v Grčiji. V ZDA se je BDP v prvem četrtletju rahlo povečal (0,5 %, desez.), vendar se je četrtletna rast v primerjavi s koncem lanskega leta upočasnila in je bila nižja od pričakovanj EK in OECD.

Na Kitajskem se gospodarska rast še naprej upočasnjuje, a ostaja visoka (desez. 1,8 %, medletna 8,1 %).

EK in OECD v pomladanskih napovedih za letos pričakujeta znižanje gospodarske aktivnosti v evrskem območju. EK je za letos napovedala 0,3-odstotni padec v evrskem območju, OECD pa 0,1-odstotni padec. Obe instituciji poudarjata, da napovedi še naprej spremljajo velika tveganja, da bo rast nižja od pričakovane. Tveganja izvirajo predvsem iz Slika 1: Rast BDP v Q1 in primerjava z napovedmi EK

-1,0 -0,8 -0,6 -0,4 -0,2 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8

EMU Nemčija Francija Italija Avstrija

Četrtletna desezonirana rast, v %

Vir: Eurostat, napoved EK (maj 2012).

Q2 11 Q3 11 Q4 11 Q1 12 Q1 12 napoved

negotovosti okoli uspešnosti reševanja dolžniške krize v evrskem območju. Stopnja brezposelnosti bo tudi letos po pričakovanjih ostala visoka¹, kar bo skupaj z nadaljevanjem fiskalne konsolidacije in razdolževanjem bank v večini držav evrskega območja in EU delovalo zaviralno na domače povpraševanje. Saldo menjave s tujino bo po pričakovanjih obeh institucij največ prispeval h gospodarski aktivnosti v letošnjem letu. Napovedi obeh institucij pa se za posamezne države članice evrskega območja razlikujejo, kar je posledica različnih ocen glede izpostavljenosti posameznih držav težavam finančnega sektorja ter velikosti notranjih in zunanjih neravnotežij v teh državah. Postopno okrevanje naj bi se po napovedih obeh institucij začelo šele v drugi polovici leta in se okrepilo v letu 2013, ko naj bi rast v evrskem območju znašala okoli 1,0 %. Napovedi temeljijo na domnevi, da se bo zaupanje sčasoma okrepilo, kar naj bi pozitivno vplivalo na povečanje domačega povpraševanja, in da bodo sprejeti ukrepi za reševanje dolžniške krize, vključno s povečanjem stalnega evropskega sklada za stabilnost (ESM) (angl. firewall), zadostni. OECD ob tem opozarja, da bi morale ukrepe fiskalne konsolidacije spremljati tudi strukturne reforme, ki bodo tudi dolgoročno spodbujale ustvarjanje novih delovnih mest in gospodarsko rast ter prispevale k uravnoteženju javnih financ.

Medbančne obrestne mere v evrskem območju so se maja znižale že sedmi mesec zapored. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je maja v povprečju znižala za 7 b. t. na 0,69 %, medletno pa je bila nižja za 74 b. t. Vrednosti 3-mesečnega LIBOR-ja za USD (0,47 %) in CHF (0,11 %) sta tudi maja ostali skoraj nespremenjeni, še naprej pa ostajajo nespremenjene tudi ključne obrestne mere glavnih centralnih bank (ECB, FED, BoE).

1 Med 10,8 % (OECD) in 11,0 % (EK) v letu 2012.

Slika 2: Pribitki na 10-letne obveznice nad nemškimi obveznicami

0 2 4 6 8 10 12 14 16

jan.11 apr.11 jul.11 okt.11 jan.12 apr.12

Donosnost 10-letnih državnih obveznic, v %

Vir: Bloomberg.

Slovenija Italija

Španija Portugalska

Irska Nemčija

Tabela 1: Primerjava napovedi gospodarske rasti mednarodnih institucij in predpostavk, uporabljenih v UMAR Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj 2012

2012 2013

UMAR

mar 12 IMF

apr 12 EK

maj 12 CONS

maj 12 OECD

maj 12 UMAR

mar 12 IMF

apr 12 EK

maj 12 CONS

maj 12 OECD maj 12

EMU -0,3 -0,3 -0,3 -0,4 -0,1 0,9 0,9 1,0 0,8 0,9

EU 0,0 0,0 0,0 -0,1 / 1,2 1,3 1,3 1,1 /

DE 0,6 0,6 0,7 0,8 1,2 1,5 1,5 1,7 1,6 2,0

IT -1,3 -1,9 -1,4 -1,5 -1,7 0,1 -0,3 0,4 0,1 -0,4

AT 0,7 0,9 0,8 0,6 0,8 1,6 1,8 1,7 1,6 1,6

FR 0,4 0,5 0,5 0,4 0,6 1,0 1,0 1,3 1,0 1,2

UK 0,6 0,8 0,5 0,4 0,5 1,8 2,0 1,7 1,8 1,9

CZ 0,0 0,1 0,0 -0,1 -0,5 1,9 2,1 1,5 1,9 1,7

HU -0,5 0,0 -0,3 -0,5 -1,5 1,3 1,8 1,0 1,5 1,1

PL 2,5 2,6 2,7 2,8 2,9 3,2 3,2 2,6 3,0 2,9

ZDA 2,2 2,1 2,0 2,3 2,4 2,5 2,4 2,1 2,5 2,6

Vir: Pomladanska napoved gospodarskih gibanj UMAR (marec 2012), IMF World Economic Outlook (april 2012), EC Economic Forecast (april 2012), Consesus Forecasts (maj 2012), OECD Economic Outlook (maj 2012).

Maja se je vrednost evra v primerjavi z osrednjimi svetovnimi valutami znižala. V primerjavi z ameriškim dolarjem se je znižala tretji mesec zapored (za 2,8 %) in je v povprečju meseca znašala 1,279 USD za 1 EUR. Vrednost evra se je znižala tudi v primerjavi z japonskim jenom (za 4,7 % na 101,97 JPY za 1 EUR) in britanskim funtom (za 2,2 % na 0,804 GBP za 1 EUR). Po odločitvi švicarske centralne banke septembra lani, da zaradi precenjenosti valute drži razmerje na najmanj 1,2 CHF za 1 EUR, ostaja vrednost švicarskega franka že več mesecev skoraj nespremenjena (1,201 CHF za 1 EUR).

Cene nafte in neenergetskih surovin so se maja močno znižale. Glavni razlog za nižje cene surovin so poslabšani

Slika 3: Cena soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/

EUR

0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8

20 40 60 80 100 120 140

jan.08 jul.08 jan.09 jul.09 jan.10 jul.10 jan.11 jul.11 jan.12 USD za 1 EUR

USD/EUR za sod

Vir: ECB, EIA, preračun UMAR.

Cena v EUR (leva os) Cena v USD (leva os)

Menjalni tečaj USD za EUR (desna os)

obeti glede okrevanja evrskega območja in nižje povpraševanje po surovinah na Kitajskem. Maja je povprečna cena nafte Brent znašala 110,3 USD za sod, kar je 8,0 % manj kot aprila in 4,1 % manj medletno. V začetku junija so se dnevne cene nafte Brent po 16 mesecih znova znižale pod 100 USD za sod. Izraženo v EUR so se maja cene nafte znižale za 5,7 % na 86,17 EUR za sod, medletno pa so bile višje za 8,0 %. Po zadnjih podatkih IMF so se aprila po treh mesecih rasti nekoliko znižale dolarske cene neenergetskih surovin (za 0,5 %), medletno pa so bile nižje za 14,4 %. K nižjim cenam (mesečno in medletno) so največ pripomogle nižje cene industrijskih surovin, še posebej kovin. Po začasnih podatkih se je nižanje cen neenergetskih surovin pospešeno nadaljevalo tudi maja.

Gospodarska gibanja v Sloveniji

Realna blagovna menjava se je v prvem četrtletju letos znova zmanjšala (desez.).² Realni izvoz blaga, katerega rast se je že lani postopoma upočasnjevala, se je v zadnjem četrtletju lani in prvem letos (-0,6 %) zmanjšal. To povezujemo predvsem z upočasnitvijo gospodarske aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah. Podobno velja za realni uvoz blaga, kjer se je zmanjšanje v prvem četrtletju letos (-1,2 %) še nekoliko poglobilo. Slednje je po naši oceni predvsem posledica vnovičnega večjega zmanjšanja investicijske aktivnosti, kjer so se po rasti v lanskem letu v prvem letošnjem četrtletju precej zmanjšale investicije v stroje in opremo. Realni izvoz blaga se tako znova postopoma oddaljuje od povprečne ravni iz leta 2008, uvoz pa za to ravnjo še naprej zaostaja precej več.

Skupno zmanjšanje izvoza blaga je po nominalnih podatkih predvsem posledica zmanjšanja izvoza v države EU (desez.).³ Izvoz blaga v evrsko območje se je po stagnaciji

2 Po statistiki nacionalnih računov.

3 Po zunanjetrgovinski statistiki, kjer so podatki razpoložljivi do vključno februarja.

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2011 III 12/II 12 III 12/

III 11 I-III 12/

I-III 11

Izvoz¹ 10,8 16,8 1,5 3,0

-blago 12,5 15,0 1,3 2,8

-storitve 4,0 26,1 2,5 4,2

Uvoz¹ 10,9 14,8 -0,5 1,9

-blago 12,4 14,9 -0,1 2,4

-storitve 1,9 14,0 -3,6 -1,4

Industrijska proizvodnja 1,2 1,6² 0,1³ 0,2³ -v predelovalnih dejavnostih 1,0 3,5² -0,2³ -0,4³ Gradbeništvo-vrednost opravljenih

gradbenih del -25,6 2,7² -10,8 ³ -19,9³

Trgovina na drobno – realni prihodek 1,5 0,1² 0,9³ 1,2³ Storitvene dejavnosti (brez trgovine) –

nominalni prihodek 2,8 -0,3² -0,9³ -0,3³

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹plačilnobilančna statistika, ²desezonirani podatki, ³delovnim dnem prilagojeni podatki.

Slika 4: Blagovna menjava – realno

3.000 3.200 3.400 3.600 3.800 4.000 4.200 4.400 4.600 4.800

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12

Desezonirano, v mio EUR

Vir: SURS.

Izvoz Uvoz

Slika 5: Izvoz blaga – geografska porazdelitev

70 75 80 85 90 95 100 105 110 115

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 jan.-feb.12

Desezoniran nom. indeks 2008=100

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Evrsko območje Članice EU brez evra

Države bivše Jugoslavije

v zadnjem četrtletju lani v prvih dveh mesecih letos zmanjšal, nadaljevalo pa se je zmanjševanje izvoza v države članice EU, ki nimajo evra. Izvoz blaga v Nemčijo je v prvih dveh mesecih letos stagniral, kar je bila po naši oceni predvsem posledica stagnacije izvoza strojev in transportnih naprav, ki predstavlja približno polovico celotnega izvoza blaga v Nemčijo. Nasprotno se je izvoz v Italijo po občutnem zmanjšanju v zadnjem četrtletju lani v prvih dveh mesecih letos nekoliko povečal. Tako je bilo zmanjšanje izvoza v evrsko območje po naši oceni predvsem posledica za okoli desetino manjšega izvoza v Avstrijo in Francijo.⁴ Slednje predvsem zaradi ponovnega zmanjšanja izvoza cestnih vozil. Izvoz v države bivše

Jugoslavije, ki predstavljajo glavnino našega izvoza izven EU, pa se je v prvih dveh mesecih letos ohranil na podobni ravni kot ob koncu lanskega leta.

V prvem četrtletju letos sta se izvoz in uvoz storitev nominalno povečala (desez.).⁵ Po plačilnobilančni statistiki je bila nominalna rast izvoza storitev posledica povečanja izvoza vseh skupin storitev, z izjemo največje komponente, izvoza potovanj, ki so ostale na podobni ravni kot v predhodnem četrtletju. Najbolj se je sicer povečal izvoz drugih storitev.⁶ Uvoz storitev se je v prvem

4 Leta 2011 je izvoz blaga v te štiri države znašal 48,7 % celotnega izvoza blaga, izvoz v evrsko območje skupaj pa 56,2 % .

5 Po statistiki nacionalnih računov.

6 V skupino druge storitve smo pri desezoniranju vključili komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Te vse skupaj predstavljajo dobro desetino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev.

400 500 600 700 800 900

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12

V mio EUR, desezonirano

Vir: SURS.

Izvoz Uvoz

Slika 6: Storitvena menjava – nominalno

Okvir 1: Bruto domači proizvod – 1. četrtletje 2012

BDP se je v prvem četrtletju letos nekoliko povečal, medletni padec (-0,2 %) pa je bil manjši kot v zadnjem četrtletju lani. Po zmanjševanju v vseh četrtletjih lanskega leta se je BDP prvem četrtletju leta nekoliko povečal (0,2 % desez.). V evrskem območju je gospodarska aktivnost stagnirala, vendar ostajamo v skupini držav članic, kjer se je aktivnost med krizo najbolj zmanjšala. Zunanja menjava se je v prvem četrtletju zmanjšala glede na predhodne četrtletje, precej se je upočasnila tudi njena medletna rast. Prispevek salda menjave s tujino k skupni medletni rasti (1,4 o. t.) je bil kljub nadaljnji upočasnitvi rasti izvoza (0,9 %) podoben kot v predhodnem četrtletju, saj je bil uvoz manjši (-1,1 %). Ključni razlog za manjši medletni padec BDP kot v zadnjem četrtletju lani pa je bila rast potrošnje gospodinjstev (1,4 %) in države (0,2 %). Slednje je kljub padcu izdatkov za blago in storitve verjetno posledica relativno visoke rasti zaposlenosti v sektorju država (1,3 %). Pri potrošnji gospodinjstev pa tekoči podatki kažejo nadaljevanje neugodnih gibanj, saj razmere na trgu dela ostajajo zaostrene, še naprej upada tudi trošenje za trajne dobrine. Nadaljeval se je padec investicij (-10,9 %), ki je bil še nekoliko večji kot v predhodnem četrtletju, saj so bile ob nadaljevanju zmanjševanja gradbenih investicij tokat medletno manjše tudi investicije v opremo in stroje.

Dodana vrednost se je v prvem četrtletju zmanjšala (-0,2 %, desez.), manjša je bila tudi glede na enako četrtletje lani (-0,9 %).

Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih je po medletnem padcu v predhodnem četrtletju tokrat ostala enaka in bila skupaj z rastjo dodane vrednosti v ostalih industrijskih panogah ključna za manjši medletni padec skupne dodane vrednosti kot v zadnjem četrtletju lani. Glavni razlog za nadaljnji medletni upad skupne dodane vrednosti pa je bil znova padec dodane vrednosti v gradbeništvu, ki je k skupnemu padcu prispeval 0,6 o. t. Podobna gibanja kot v zadnjem četrtletju lani pa so zabeležili v dejavnostih tržnih storitev, kjer je bila dodana vrednost še naprej medletno nižja, in v javnih storitvah, kjer se je nadaljevala medletna rast.

Slika 7: Izdatkovna struktura BDP v Slovenije Slika 8: Raven BDP v Sloveniji in v nekaterih pomembnejših partnericah

-12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8

-30 -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Realna rast BDP, v %

Prispevki k medletni rasti, v o.t.

Vir: SURS.

Zasebna potrošnja Državna potrošnja Bruto investicije v os. sr. Spr. zalog in vredn. pred.

Izvoz pro. in stor. Uvoz pro. in stor.

Realna rast BDP (desna os)

90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103

Q3 08 Q4 08 Q1 09 Q2 09 Q3 09 Q4 09 Q1 10 Q2 10 Q3 10 Q4 10 Q1 11 Q2 11 Q3 11 Q4 11 Q1 12

Desezoniran indeks Q3 2008=100

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Slovenija Nemčija Francija

Italija Avstrija Hrvaška

četrtletju nominalno sicer nekoliko povečal, vendar z manjšimi nihanji ostaja podoben že od začetka leta 2010.

Znova se je povečal uvoz ostalih poslovnih storitev, tokrat pa tudi drugih storitev. Nasprotno se je znova zmanjšal uvoz potovanj in tokrat tudi uvoz transportnih storitev.

Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je po stagnaciji v drugi polovici preteklega leta v prvem četrtletju povečal (desez.) in dosegel raven iz enakega obdobja lani.

Večja kot v predhodnem četrtletju je bila predvsem proizvodnja v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, a je ostala nižja kot v enakem obdobju lani (z izjemo popravil in montaže strojev in naprav). V

tehnološko zahtevnejših panogah, ki v obdobju od začetka krize okrevajo najhitreje, se je nadaljevala šibka rast. V nizko tehnološko zahtevnih panogah se je nadaljevala stagnacija, ki se je začela v prvi polovici leta 2011. To je po naši oceni tudi posledica večje usmerjenosti teh panog na domači trg, kjer so se prihodki od prodaje v prvem četrtletju znova zmanjšali. Prihodki od prodaje na tujem trgu pa so se po padcu v tretjem četrtletju lani⁷ na začetku letošnjega leta povečali.

7 K čemur je po naši oceni prispevalo zmanjšanje proizvodnje v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah. Te panoge proizvajajo večinoma blago za vmesno potrošnjo in so med prvimi zaznale upočasnitev tujega povpraševanja.

Slika 9: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti in prihodki od prodaje po geografski usmerjenosti

70 75 80 85 90 95 100 105 110

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12

Desezoniran indeks Q3 2008=100

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Obseg proizvodnje nizko teh. zaht. panoge Obseg proizvodnje sr. nizko teh. zaht. panoge Obseg proizvodnje sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge Prihodki od prodaje domači trg

Prihodki od prodaje tuji trg

Zaostanek za ravnmi proizvodnje iz leta 2008 se je na začetku leta zmanjšal, a ostaja večji kot v povprečju EU. Proizvodnja v EU, ki je v prvem letošnjem četrtletju ostala na podobni ravni kot četrtletje prej (-0,6 % desez.), za proizvodnjo iz leta 2008 zaostaja za nekoliko več kot 5 %, v Sloveniji pa za 12 %. Zaostanek je bil večji kot v povprečju EU tudi v sredozemskih in skandinavskih državah članicah, Franciji ter nekaterih novih državah članicah (Bolgarija, Ciper, Malta). Ostale nove države članice (razen Madžarske) so ravni iz leta 2008 presegle že v lanskem letu. V Nemčiji in tudi Avstriji, ki sta poleg Francije in Italije naši najpomembnejši trgovinski partnerici, proizvodnja predelovalnih dejavnosti dosega ravni iz leta 2008.

K večjemu zaostanku za ravnjo proizvodnje iz leta 2008 v primerjavi z EU prispevajo predvsem nekatere tehnološko manj zahtevne panoge. Zaostanek je največji v tekstilni industriji in proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov, ki tudi v EU okrevata najpočasneje, ter pohištveni industriji, drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih in proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas. Najbliže ravnem proizvodnje pred krizo so prehrambena industrija, ki je manj odvisna od konjunkturnih gibanj, in tehnološko zahtevnejše panoge⁸, ki so tudi zaradi večje izvozne usmerjenosti okrevale hitreje. Poleg nekaterih tehnološko zahtevnejših panog je proizvodnja okrevala hitreje kot v EU in presegla ravni iz leta 2008 le v usnjarski industriji⁹, ki je najbolj izvozno usmerjena nizko tehnološko zahtevna panoga.

8 Večji kot v povprečju celotne dejavnosti je le zaostanek proizvodnje drugih vozil in plovil.

9 V usnjarski industriji je bila zaposlenost v začetku leta medletno ponovno večja. Več delovno aktivnih kot v enakem obdobju lani je tudi v večini tehnološko zahtevnejših panog (z izjemo proizvodnje električnih naprav) in tehnološko manj zahtevni dejavnosti popravil in montaže strojev in naprav.

V zadnjih mesecih se je intenzivno zmanjševanje gradbene aktivnosti prekinilo. Ob nadaljevanju mesečnih nihanj se je vrednost opravljenih gradbenih del marca povečala za 2,7 % (desez.). V prvem četrtletju je bila aktivnost višja kot v drugi polovici lanskega leta. Vrednost opravljenih gradbenih del je sicer še vedno na nizki ravni; v primerjavi s prvim četrtletjem lani je bila manjša za 19,9 %.

Slabi ostajajo tudi obeti. V prvem četrtletju je bilo po vrednosti sklenjenih za 13,5 % manj novih pogodb kot v enakem obdobju lani. Obeti so najslabši v gradnji stanovanj, kjer je bila vrednost sklenjenih novih pogodb le 30 % tiste iz prvega četrtletja lani, najboljši pa v gradnji civilno inženirskih objektov, kjer je bila celo večja za 5,3 %. Slabe obete v gradnji stavb potrjujejo tudi podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih. V prvem četrtletju je Slika 10: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti v Sloveniji in EU

80 82 84 86 88 90 92 94 96 98

Slovenija EU

Desez. realni indeks, 2008=100

Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR.

2009 2010 2011 Q1 2012

Slika 11: Vrednost opravljenih gradbenih del

20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12

Desezoniran indeks 2008=100

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Gradbeništvo skupaj Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti

Okvir 2: Trg nepremičnin – 1. četrtletje 2012

Število prodaj rabljenih stanovanj se je v prvem četrtletju občutno zmanjšalo, število prodaj novih pa narašča. Po začasnih podatkih GURS se je v prvem četrtletju število evidentiranih transakcij s pretežno rabljenimi stanovanji (glede na predhodno četrtletje in tudi medletno) zmanjšalo približno za petino. Zmanjšanje prometa se kaže tudi pri vseh drugih vrstah nepremičnin, ki jih spremlja GURS. Število prodaj novih stanovanj, ki jih spremlja SURS, sicer že drugo četrtletje narašča, vendar je glede na enako obdobje predhodnega leta še vedno manjše, dosežena raven prometa pa je precej bližje dosedanji najnižji kot pa najvišji ravni. V teh prodajah so se prvič začele pojavljati prodaje novih stanovanj iz stečajnih mas gradbincev.

Cene rabljenih stanovanj ostajajo stabilne, cene novih stanovanj pa so se v prvem četrtletju vidneje zmanjšale.

Po podatkih SURS in GURS se cene rabljenih stanovanj že tri leta le malo spreminjajo. Po navedbah poročila EK¹ je bilo zmanjšanje cen stanovanj v Sloveniji razmeroma nizko. Podatki SURS za prvo četrtletje pa kažejo, da so se cene novih stanovanj glede na predhodno četrtletje, prav tako pa tudi medletno zmanjšale za 8 %, od najvišje ravni pa skupaj za 16 %. Cene nepremičnin na ostalih segmentih trga, ki jih spremlja GURS, nimajo izrazite skupne tendence.

1 European Commission: In depth Review of Slovenia, Brussels 2012.

Slika 12: Trg nepremičnin

30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130

Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12

Indeks Q1 2007=100

Vir: SURS, GURS, preračuni UMAR.

Cene SURS rabljena Cene SURS nova

Cene GURS Evid. transakcije GURS

Transakcije novih SURS

bila skupna površina stavb, predvidenih z gradbenimi dovoljenji, za 30,8 % nižja kot leto pred tem (stanovanjske stavbe -35,8 %, nestanovanjske stavbe -25,6 %), kar je povezano tudi z uvedbo odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč sredi lanskega leta, ki je povečalo stroške investitorjev.

V prvem četrtletju se je nadaljevala rast nominalnega prihodka v trgovini na debelo, realni prihodek v trgovini na drobno je ostal na podobni ravni, v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili pa se je realni prihodek nadalje zmanjšal (desez.). Ob manjši prodaji novih avtomobilov¹⁰ se je v prvem četrtletju nadaljevalo zmanjševanje realnega prihodka v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili (po tekoči in medletni primerjavi). Nominalni prihodek v trgovini na debelo se je povečal tudi v prvem letošnjem četrtletju¹¹, kljub temu pa izmed vseh treh panog najbolj zaostaja za ravnjo iz leta 2008. Realni prihodek v trgovini na drobno je v prvem četrtletju ostal na podobni ravni kot v preteklih dveh četrtletjih.

V trgovini na drobno se je ponovno povečal realni prihodek v trgovini z motornimi gorivi, prihodek v trgovini z živili in neživili pa se je še znižal. V trgovini na drobno se je še povečala prodaja motornih goriv, kar je bila po naši oceni tudi posledica rasti obsega v kopenskem prometu, nižjih cen nekaterih motornih goriv v primerjavi s sosednjimi državami, verjetno pa tudi povečane prodaje nekaterih drugih proizvodov¹². V ostalih segmentih trgovine na drobno, tj. v trgovini z neživili in v trgovini z živili, so se ob zaostreni situaciji na trgu dela nadaljevala negativna gibanja. V teh dveh panogah je bil prihodek manjši tudi v primerjavi s prvim četrtletjem lani. Medletno zmanjševanje prihodka v trgovini z živili (gre predvsem za nakupe v hipermarketih, marketih, diskontih …), ki

10 Število skupnih prvih registracij osebnih motornih vozil je bilo v prvem četrtletju letos za 14,0 % manjše kot v prvem četrtletju lani, od tega fizičnih oseb za 18,0 %, pravnih pa za 10,9 %.

11 Glede na zadnje lansko četrtletje za 1,2 % (desez.), glede na prvo lansko četrtletje pa za 3,3 %.

12 Ker so podjetja po dejavnostih razvrščena glede na njihovo glavno dejavnost, poleg povečanja količin prodanih pogonskih goriv na celotno povečanje prihodka v trgovini z motornimi gorivi vpliva tudi povečana prodaja ostalih proizvodov, ki jih prodajajo ta podjetja, npr. prodaja trgovskega blaga in storitev, električne energije, zemeljskega plina ipd.

Leta 2011 je bil prihodek v tej panogi večji za 15,3 %, v prvem četrtletju letos pa medletno za petino.

70 75 80 85 90 95 100 105

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Trgovina na drobno, real. od tega Motorna goriva, real.

Mot. vozila in popravila, real. Trgovina na debelo, nom.

Slika 13: Prihodek v trgovinskih panogah

Okvir 3: Koncentracija v nespecializiranih pretežno živilskih prodajalnah na drobno

Za pretežno živilske prodajalne v Sloveniji je značilna visoka koncentracija, ki pa se v zadnjih letih, predvsem zaradi povečane prodaje v diskontnih trgovinah, zmanjšuje. Za nespecializirane prodajalne, ki pretežno prodajajo živila (hipermarketi, marketi, diskonti …),¹ je bila od leta 2000 značilna krepitev koncentracije, ki je bila posledica propadanja manjših družb oz.

njihovega povezovanja ali prevzemanja s strani večjih podjetij. Stopnja koncentracije, merjena s Hirschman- Herfindahlovim indeksom (HHI), je v tej panogi po nizki vrednosti v letu 2000 leta 2005 presegla mejo visoke koncentracije (1.800). Potem ko je leta 2006 dosegla najvišjo vrednost HHI, se je stopnja v zadnjih petih letih stalno zniževala, a je indeks tudi v letu 2011 še izkazoval visoko koncentracijo. Zniževanje koncentracije v zadnjih petih letih je bila predvsem posledica krepitve prodaje v tujih diskontih, ki so na slovenski trg vstopili v letih 2005 in 2007. Ti so s širitvijo svojih poslovnih mrež in s spreminjanjem nakupovalnih navad slovenskega kupca, do katerih je prišlo tudi zaradi gospodarske krize, v letu 2011 skupaj ustvarili dobrih 13 % celotnega prihodka od prodaje panoge (leta 2007 le dobrih 6 %). Zniževal pa se je delež največje družbe v prihodku panoge². Deleža drugih dveh največjih družb pa zadnja leta ostajata na podobni ravni in skupaj dosegata približno tretjino vseh prihodkov panoge.

1 Družbe, ki so po SKD registrirane v 47.110.

2 Od najvišje vrednosti v letu 2006, ko je družba ustvarila več kot polovico vseh prihodkov panoge, se je delež do leta 2011 znižal za 11,4 o. t.

Slika 14: Kazalnika koncentracije v nespecializiranih, pretežno živilskih prodajalnah na drobno

0 15 30 45 60 75 90 105

0 500 1.000 1.500 2.000 2.500 3.000 3.500

2000 2003 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Delež v %

Vrednost kazalnika HHI

Vir: AJPES, preračuni UMAR.

HHI Delež največjih treh družb v čistih prihodkih, ustvarjenih na domačem trgu (desna os)

se je začelo leta 2009, kaže tudi na vse večjo previdnost potrošnikov pri nakupih, na nadaljnjo selitev v cenejše diskontne trgovine (gl. tudi Okvir 3), na zamenjavo

obstoječih znamk proizvajalcev s cenejšimi trgovskimi znamkami ipd. Manjši nakupi trajnih in poltrajnih dobrin se kažejo tudi v zmanjšanju prihodka v specializiranih prodajalnah z računalniškimi in telekomunikacijskimi napravami, knjigami, športno opremo in igračami ter v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami in gradbenim materialom. Prihodek se v tem segmentu trgovine sicer zmanjšuje že od druge polovice leta 2008 in je od povprečne vrednosti v letu 2008 nižji za tretjino.

Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)¹³ se je v prvem četrtletju 2012, z izjemo prometnih storitev, ponovno zmanjšal (desez.). Prihodek se je zmanjšal v vseh glavnih tržnih storitvah, le v dejavnosti prometa in skladiščenja se je povečal za 2,0 % Ta največja storitvena dejavnost¹⁴ ostaja tudi edina med glavnimi storitvami, kjer prihodek presega povprečno raven iz leta 2008 (za 7,9 %).

Znotraj prometa in skladiščenja se je povečal predvsem prihodek v kopenskem prometu. V gostinstvu je prihodek, po relativno močnem zmanjšanju v zadnjem četrtletju lani letos stagniral. V informacijsko–komunikacijskih storitvah se je, predvsem zaradi 3,4-odstotnega zmanjšanja v telekomunikacijski dejavnosti, nadaljevalo zmanjševanje prihodka. V strokovno–tehničnih storitvah, kjer se je prihodek že dalj časa rahlo povečeval, je v letošnjem prvem četrtletju ponovno prišlo do večjega zmanjšanja.

Najbolj so k temu prispevale arhitekturno–projektantske storitve (ki so močno povezane z gradbeno dejavnostjo), kjer se je prihodek zmanjšal za 4,4 %. V drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (dejavnost N) prihodki stagnirajo na ravni, ki je za okoli 5 % nižja od povprečne v letu 2008.

Pri tem prihodki pri zaposlovalnih storitvah že dlje časa naraščajo, prihodki potovalnih agencij pa se močno zmanjšujejo.

13 Gre za dejavnosti od H do N, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih.

14 Ustvari več kot tretjino prihodka tržnih storitev.

75 80 85 90 95 100 105 110

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12

Desezoniran indeks 2008=100

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Skupaj Promet in skladiščenje (H)

Gostinstvo (I) Komunikacijske (J)

Strokovno-tehnične (M)

Slika 15: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)

Desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime se še zmanjšuje. V zadnjih mesecih so se močno poslabšala pričakovanja potrošnikov in v trgovini na drobno. V gradbeništvu, kjer ostajajo najnižja, pa se postopoma izboljšujejo.

Trg dela

Število delovno aktivnih po statističnem registru¹⁵ se je v prvem četrtletju letos znova nekoliko zmanjšalo, podatki ankete o delovni sili¹⁶ pa kažejo na skromno izboljšanje sicer še vedno zaostrenega stanja na trgu dela. Glede na predhodno četrtletje se je število aktivnih po registru zmanjšalo za 0,2 % (desez.), v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bilo nižje za 0,9 %. Zmanjšanje je bilo znova največje v gradbeništvu, po rasti v predhodnem četrtletju tudi v predelovalnih dejavnostih,

-70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12

Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS.

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

Slika 16: Poslovne tendence

15 To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov.

16 Število delovno aktivnih po ADS poleg zaposlenih in samozaposlenih vključuje tudi različne neformalne oblike delovne aktivnosti (občasno delo, neplačano delo pomagajočih družinskih članov, ipd.), ne vključuje pa začasno zaposlenih tujcev.

Slika 17: Delovno aktivni po področjih dejavnosti

-5 -4 -3 -2 -1 0 1

Predelovalne Gradbeništvo Tržne storitve Javne storitve

Četrtletna desezonirana rast, v %

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Q1 11 Q2 11 Q3 11 Q4 11 Q1 12

v javnih storitvah pa se je nadaljevala rast. Enako velja za primerjavo s povprečjem leta 2008, v primerjavi s katerim jih je bilo v prvem četrtletju letos za približno 7 % manj.

Podatki ankete pa kažejo da se je število delovno aktivnih v prvem četrtletju povečalo (za 1,0 %, desez.). Razlika glede na podatke po registru je po naši oceni posledica povečanja obsega neformalnih oblik dela.

Aprila se je število registriranih brezposelnih znova nekoliko zmanjšalo, a ostaja visoko. Konec aprila je bilo brezposelnih 109.084 oseb, kar je 0,3 % (desez.) manj kot predhodni mesec, v povprečju prvih štirih mesecev pa za 1,2 % manj kot v enakem obdobju lani. Ključni razlogi za to ostajajo medletno manjše število prijavljenih v evidenco brezposelnih (2.270 oseb manj), predvsem zaradi manjšega števila oseb, ki so izgubile delo, in večjega števila odjavljenih iz evidence (2.940 več), kjer prevladuje večje število odjavljenih oseb zaradi kršitev obveznosti, več pa je bilo tudi zaposlitev brezposelnih v okviru javnih del. Stopnja registrirane brezposelnosti je Tabela 3: Delovno aktivni po področjih dejavnosti

Število v 1.000 Sprememba števila 2011 III 11 II 12 III 12 2011/

2010 III 12/

II 12 III 12/

III 11 I-III 12/

I-III 11

Predelovalne dejavnosti 184,8 184,3 184,6 184,6 -3.725 49 395 470

Gradbeništvo 67,8 68,9 59,9 61,0 -10.709 1.123 -7.832 -9.150

Tržne storitve 342,2 342,4 340,4 340,7 -3.400 333 -1.631 -680

-od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 109,7 110,0 108,7 108,6 -2.078 -81 -1.426 -1.005

Javne storitve 170,2 169,5 171,8 172,4 1.406 558 2.817 2.577

Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 51,4 51,2 50,9 50,9 -661 -63 -303 -341

Izobraževanje 64,7 64,7 65,8 66,0 1.145 204 1.341 1.277

Zdravstvo in socialno varstvo 54,1 53,6 55,0 55,4 922 417 1.779 1.642

Drugo 59,0 58,1 55,3 55,7 5.355 418 -2.354 -2.402

Vir: SURS, preračuni UMAR.

marca, kljub rahlemu zmanjšanju v zadnjih dveh mesecih, ostala visoka (11,7 %, desez.). Tudi podatki ankete kažejo, da se je v prvem četrtletju letos število brezposelnih oseb zmanjšalo (desez.), nekoliko se je zmanjšala tudi stopnja

-10.000 -5.000 0 5.000 10.000 15.000 20.000 25.000 30.000 35.000

Prijavljeni -

izgubili delo Odjavljeni -

kršitev obveznosti Odjavljeni - javna dela

Število oseb

Vir: ZRSZ, preračuni UMAR.

jan. - apr. 2011 jan. - apr. 2012

Slika 18: Izbrane kategorije prilivov v in odlivov iz evidence brezposelnih

Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2011 III 12/

II 12 III 12/

III 11 I-III 12/

I-III 11

Aktivno prebivalstvo -0,1 -0,2 -1,2 -1,1

Formalno delovno aktivni -1,3 0,3 -1,0 -1,1

Zaposlene osebe -2,4 0,3 -0,9 -1,1

Registrirani brezposelni 10,1 -3,6 -2,7 -1,1 Povprečna nominalna

bruto plača 2,0 0,8 0,7 1,6

-dejavnosti zasebnega

sektorja* 2,6 1,1 1,1 2,3

-dejavnosti javnih

storitev* 0,0 0,0 -0,6 -0,3

2011 III 11 II 12 III 12 Stopnja registrirane

brezposelnosti (v %)

desezonirano 11,9 11,9 11,8 11,7

Povprečna nominalna

bruto plača (v EUR) 1.524,65 1.523,98 1.523,11 1.535,11 -dejavnosti zasebnega

sektorja* (v EUR) 1.451,57 1.452,03 1.452,38 1.468,68 -dejavnosti javnih

storitev* (v EUR) 1.750,03 1.744,95 1.734,78 1.734,13 Viri: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Opomba: * Razmejitev na dejavnosti zasebnega sektorja in dejavnosti javnih storitev je (zaradi lažje in konsistentne primerjave rasti plač in produktivnosti dela) prilagojena SURS-ovi razmejitvi dejavnosti ob četrtletni objavi bruto domačega proizvoda. Javne storitve vključujejo dejavnosti O-Q, zasebni sektor pa vse ostale (A-N, R-S).

brezposelnosti (za 0,3 o. t. na 8,2 %, desez.), pri čemer se je stopnja brezposelnosti žensk povečala, medtem ko je moških ostala na enaki ravni (originalni podatki).

Bruto plača na zaposlenega je marca ostala približno na ravni predhodnega meseca (desez.), v prvem četrtletju pa se je znova povečala (za 0,4 %, desez.). Povečanje je zadnji dve leti in pol posledica rasti plač v dejavnostih zasebnega sektorja, saj se povprečna bruto plača v dejavnostih Tabela 5: Plače po področjih dejavnosti

Bruto plača na zap.,

v EUR Sprememba, v %

2011 III 12 11/10 III 12/

II 12 III 12/

III 11 I-III 12/

I-III 11

A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.305,88 1.293,94 3,1 3,5 -2,1 0,0

B Rudarstvo 1.978,29 2.012,08 3,8 0,8 3,8 8,5

C Predelovalne dejavnosti 1.362,79 1.403,52 3,9 0,1 1,9 3,4

D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.144,83 2.100,32 2,3 1,2 3,6 5,6

E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.443,42 1.438,51 -0,1 0,8 0,5 2,1

F Gradbeništvo 1.235,95 1.206,63 2,0 0,4 -3,1 -0,2

G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.362,26 1.369,80 2,8 1,4 1,0 2,1

H Promet in skladiščenje 1.459,76 1.433,67 2,7 1,4 2,0 2,2

I Gostinstvo 1.096,99 1.077,80 2,1 0,3 -1,7 -0,4

J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.110,90 2.171,24 0,9 5,9 0,5 0,3

K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.158,65 2.207,76 0,6 -0,7 3,8 4,5

L Poslovanje z nepremičninami 1.520,36 1.527,49 2,9 1,2 -1,5 1,1

M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.757,35 1.753,19 -0,4 2,8 -1,1 -0,5

N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 985,27 996,57 3,5 -1,4 2,0 3,0

O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.784,27 1.762,00 0,3 -0,8 -0,7 -0,2

P Izobraževanje 1.733,58 1.731,15 0,2 0,8 -0,5 -0,3

Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.735,19 1.709,50 -0,7 -0,4 -0,6 -0,5

R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.719,70 1.748,14 -0,7 5,0 1,3 -0,6

S Druge dejavnosti 1.409,41 1.402,92 0,9 1,4 0,0 0,6

Vir: SURS, preračuni UMAR.