ZNANJE IN STALIŠČA DIJAKOV PROGRAMA KMETIJSKO PODJETNIŠKI TEHNIK O VOLKOVIH

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje – Predmetno poučevanje

Biologija – Gospodinjstvo

Urša Zadnik

ZNANJE IN STALIŠČA DIJAKOV PROGRAMA KMETIJSKO PODJETNIŠKI TEHNIK O VOLKOVIH

Magistrsko delo

Ljubljana, 2016

(2)

(3)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje – Predmetno poučevanje

Biologija – Gospodinjstvo

Urša Zadnik

ZNANJE IN STALIŠČA DIJAKOV PROGRAMA KMETIJSKO PODJETNIŠKI TEHNIK O VOLKOVIH

Magistrsko delo

Mentor: doc. dr. Iztok Tomažič

Ljubljana, 2016

(4)

(5)

iii ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Iztoku Tomažiču za vse napotke in nasvete, ki so me pripeljali pri magistrskem delu do cilja. Nudil mi je strokovno pomoč in podporo.

Zahvala gre srednješolcem Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije v Novem mestu ter Biotehniškemu centru Naklo za izpolnjene anketne vprašalnike.

Zahvaljujem se prof. slov. Gordani Stepanovska za lektoriranje magistrske naloge.

Posebna zahvala gre mojim staršem in sestri Jasni, ki so mi omogočili študij in me stalno podpirali in spodbujali.

Za spodbudne besede in razumevanje ter vso pomoč tekom študija pa se iz srca zahvaljujem partnerju Matevžu ter hčeri Lani, ki mi je dala dodatne moči za zaključek študija.

Hvala.

(6)

(7)

v IZJAVA

Podpisana Urša Zadnik, rojena 09. 03. 1989, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, študijskega programa Poučevanje, smeri Predmetno poučevanje, izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Znanje in stališča dijakov programa Kmetijsko podjetniški tehnik o volkovih, pod vodstvom mentorja doc. dr. Iztoka Tomažiča, rezultat lastnega raziskovalnega dela. V magistrskem delu je uporabljena literatura korektno navedena.

Teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. Podpisana se strinjam z objavo magistrske naloge v polnem tekstu na spletni strani Digitalne knjižnice Pedagoške fakultete.

Izjavljam, da je elektronska oblika naloge identična tiskani verziji.

(podpis študentke)

(8)

(9)

vii POVZETEK

Volka uvrščamo med zveri. Je ena najinteligentnejših vrst živali, pa kljub vsemu še vedno močno preganjana vrsta. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali, kakšna so stališča dijakov in dijakinj programa Kmetijsko podjetniški tehnik srednje strokovne šole do volkov in kakšno je njihovo znanje o volkovih. Preverjali smo, ali obstajajo razlike v znanju in stališčih dijakov o volkovih glede na spol, starost in okolje, iz katerega prihajajo. V raziskavo smo zajeli dve srednji šoli, in sicer Kmetijsko šolo in biotehniško gimnazijo Grm Novo mesto ter Biotehniški center Naklo. Dijaki programa Kmetijsko podjetniški tehnik bodo v svojem poklicu lahko neposredno vpeti v varovanje organizmov, tudi velikih zveri, in bodo zato sprejemali odločitve, ki vplivajo na populacije teh živali.

Ugotovili smo, da se stališča dijakov in dijakinj v programu Kmetijsko podjetniški tehnik razlikujejo glede na spol. Dijakinje se s trditvami strinjajo v večji meri kot dijaki. Stališča dijakov v programu Kmetijsko podjetniški tehnik se glede na letnik šolanja ne razlikujejo.

Dijaki in dijakinje nižjih letnikov se s trditvami strinjajo v večji meri kot dijaki višjih letnikov. Ugotovili smo tudi, da se stališča dijakov in dijakinj v programu Kmetijsko podjetniški tehnik ne razlikujejo glede na območje šolanja. Glede znanja so dijaki in dijakinje dobro odgovarjali na vprašanja nižjega nivoja, slabše na zahtevnejša vprašanja.

Pri analizi posameznih vprašanj o znanju biologije volka glede na spol smo ugotovili, da ni statistično pomembnih razlik, razen pri dveh vprašanjih, kjer so dijaki bolje odgovarjali na vprašanja, ki se navezujejo na biologijo volka, na ekološko vlogo volka pa so dijakinje bolje odgovarjale kot dijaki. Več znanja so pokazali dijaki nižjih letnikov. Glede na območje šolanja pa ni pomembnih razlik o znanju biologije volka.

Nepoznavanje biologije volka in pomena volka v naravi je ključno za izogibanje morebitnim predsodkom ter napačnim predstavam, ki si jih posameznik lahko ustvari s pomočjo medijev, pravljic ipd. Napačne predstave pa privedejo do neodgovornega vedenja do živali in neprimernega odnosa do narave.

KLJUČNE BESEDE: volk, učni načrt, srednja šola, znanje, stališča.

(10)

(11)

ix SUMMARY

The wolf is the largest representative of its canine family and one of the most intelligent animals. However, this species is still strongly persecuted. In this work I used a survey questionnaire to examine the views of female and male high school students in the programme Agricultural-Entrepreneurial Technician on wolves. I tried to determine the level of knowledge about the biology of wolves and the differences in knowledge and views on wolves based on gender, age, and environment from which they come. Our study includes students from two different high schools: School of Agriculture and Biotechnical Gymnasium Grm Novo mesto and Biotechnical Centre Naklo. In their profession, the students in the programme Agricultural-Entrepreneurial Technician will be directly involved in protecting the organisms, including large wild animals, and will consequently make decisions which will affect the population of such organisms.

We found that views on wolves differ among male and female students. Females agree with the statements to a greater extent. On the other hand, year of study and area of education showed no statistically significant influence. In terms of knowledge, both male and female students provided more accurate answers to lower-level questions compared to more complex ones. The responses were significantly different between male and female students for only two questions. Boys showed more knowledge in a question concerning the biology of wolves and girls provided more accurate answers in a question related to ecological role of wolves in our environment. It was also found that younger students have more knowledge of this topic. Area of education showed no statistically significant influence.

Knowledge about the wolf biology and its role in our environment is crucial for overcoming any prejudice and misconceptions that result from a media, fairytales etc.

Wrong beliefs could lead to irresponsible behavior toward wolves and improper attitude towards nature.

KEY WORDS: wolf, curriculum, high school, knowledge, views.

(12)

(13)

xi KAZALO VSEBINE

1 UVOD ... 1

2 TEORETIČNI DEL ... 3

2.1 BIOLOGIJAVOLKA ... 3

2.1.1 UVRSTITEV ... 3

2.1.2 MORFOLOGIJA ... 4

2.1.3 HABITAT ... 4

2.1.4 PREHRANA ... 4

2.1.5 RAZMNOŽEVANJE ... 4

2.1.6 SMRTNOST ... 5

2.1.7 RAZŠIRJENOST ... 5

2.1.8 NAČIN ŽIVLJENJA ... 5

2.2 VOLKINČLOVEK ... 6

2.2.1 ALI JE ODSTREL VOLKOV POTREBEN? ... 6

2.2.2 VARSTVENI STATUS ... 7

2.2.3 STRATEGIJA OHRANJANJA VOLKA V SLOVENIJI ... 10

2.3 UMESTITEV VSEBIN O VOLKOVIH V UČNI NAČRT NARAVOSLOVJA IN BIOLOGIJEVPROGRAMUOSNOVNEŠOLE,SREDNJEŠOLEINGIMNAZIJE ... 11

2.3.1 ZNANJE IN STALIŠČA UČENCEV ... 11

2.3.2 PREGLED UČNEGA NAČRTA ZA NARAVOSLOVJE ... 12

2.3.3 PREGLED UČNEGA NAČRTA ZA BIOLOGIJO ... 12

2.4 UMESTITEVUČNIHVSEBINOVOLKOVIHVOSNOVNEŠOLE,SREDNJEŠOLEIN GIMNAZIJE ... 13

2.5 VPLIVŠOLSKEGAIZOBRAŽEVANJAOVOLKU ... 14

2.6 JAVNOMNENJEINODNOSDOVOLKOVPOSVETU ... 15

3 EMPIRIČNI DEL ... 18

3.1 NAMENINCILJI ... 18

3.2 HIPOTEZE ... 18

3.3 METODA ... 19

3.3.1 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV ... 19

3.3.2 OPIS VZORCA ... 19

3.3.3 INSTRUMENT ... 20

3.3.4 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV ... 23

3.4 REZULTATI ... 23

3.4.1 SPLOŠNA OCENA O STALIŠČIH DIJAKOV IN DIJAKINJ ... 23

3.4.2 ANALIZA POSAMEZNIH TRDITEV STALIŠČ GLEDE NA SPOL, LETNIK IN OBMOČJE ŠOLANJA ... 23

3.4.2.1 ANALIZA POSAMEZNIH TRDITEV STALIŠČ GLEDE NA SPOL ... 23

3.4.2.2 ANALIZA POSAMEZNIH TRDITEV STALIŠČ GLEDE NA OBMOČJE ŠOLANJA ... 28

3.4.3 SPLOŠNA OCENA ZNANJA O BIOLOGIJI VOLKA ... 30

3.4.4 ANALIZA ZNANJA O BIOLOGIJI VOLKA GLEDE NA SPOL, LETNIK IN ŠOLO ... 31

(14)

Zadnik, U. Znanje in stališča dijakov programa kmetijsko podjetniški tehnik o volkovih.

Magistrsko delo, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016.

xii

3.4.4.1 ANALIZA POSAMEZNIH VPRAŠANJ O ZNANJU BIOLOGIJE VOLKA GLEDE NA

SPOL ... 31

3.4.4.2 ANALIZA POSAMEZNIH VPRAŠANJ O ZNANJU BIOLOGIJE VOLKA GLEDE NA LETNIK ... 33

3.4.4.3 ANALIZA POSAMEZNIH VPRAŠANJ O ZNANJU BIOLOGIJE VOLKA GLEDE NA OBMOČJE ŠOLANJA ... 35

3.4.5 SKUPNA ANALIZA VPRAŠANJ O ZNANJU BIOLOGIJE VOLKA Z DISKUSIJO ... 37

4 RAZPRAVA ... 39

5 SKLEPI ... 43

6 LITERATURA ... 45

(15)

xiii KAZALO TABEL

Tabela 1: Opis vzorca. ... 19

Tabela 2: Razporeditev glede na območje šolanja in spol. ... 20

Tabela 3: Razporeditev glede na letnik in območje šolanja. ... 20

Tabela 4: Razporeditev glede na spol in letnik. ... 20

Tabela 5: Stališča do volkov. ... 21

Tabela 6: Znanje o volkovih. ... 22

Tabela 7: Izbirni tip vprašanj. ... 22

Tabela 8: Analiza trditev stališč glede na spol... 25

Tabela 9: Analiza trditev stališč glede na letnik šolanja. ... 27

Tabela 10: Analiza trditev stališč glede na območje šolanja. ... 29

Tabela 11: Splošna ocena znanja o biologiji volka dijakov in dijakinj Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije in Biotehniškega centra Naklo. ... 30

Tabela 12: Statistična analiza posameznih vprašanj o znanju biologije volka glede na spol. ... 32

Tabela 13: Analiza posameznih vprašanj o znanju biologije volka glede na letnik. ... 34

Tabela 14: Analiza posameznih vprašanj o znanju biologije volka glede na območje šolanja. ... 36

Tabela 15: Skupna analiza vprašanj o znanju biologije volka glede na spol. ... 37

Tabela 16: Skupna analiza vprašanj o znanju biologije volka glede na letnik. ... 37

Tabela 17: Skupna analiza vprašanj o znanju biologije volka glede na območje šolanja. ... 38

(16)

(17)

xv KAZALO SLIK

Slika 1: Sivi volk (Atkinson, 2010). ... 3

(18)

(19)

xvii KAZALO PRILOG

Priloga 1: ANKETNI VPRAŠALNIK; POZNAVANJE BIOLOGIJE VOLKA IN STALIŠČA DO VOLKA. ... 49

(20)

(21)

1

1 UVOD

Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov. Poleg rjavega medveda je drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100–120 cm dolgo telo in plečno višino 45–75 cm. Telo je vitko, noge so dolge, stopala velika, glava je tipično pasja. Na glavi ima trikotna ušesa, trup se konča z dolgim in košatim repom. Odrasli volkovi tehtajo 20–80 kg. So mesojedci in tudi rastlinojedci, prehranjujejo se priložnostno z vsem, kar najdejo v svojem habitatu. Volkovi živijo v različnih tipih habitata. Živijo na območjih, kjer je dovolj razpoložljivega plena, kjer imajo veliko razpoložljivega prostora za bivanje in življenje in kjer niso vznemirjeni zaradi človeka. Sezonska razširjenost je odvisna od migracij. So teritorialne živali in živijo v tropih (razen klatežev). Skupaj s člani tropa sodelujejo v lovu, razmnoževanju in varovanju teritorija. V 19. in 20. stoletju so jih skoraj iztrebili zaradi povzročene škode (pobijali so živino), vendar se v zadnjih letih populacije krepijo in naravno širijo, saj je popolnoma zavarovan (Jonozovič, 2003). Pomembno je vključevanje človeških razsežnosti za ohranitev strategije zavarovanih vrst, kar pa lahko človeku prinese tudi škodo (Korenjak, 2000). Pomembno je ohranjanje populacije volkov in njihovega glavnega plena ter življenjskih prostorov. Izboljšati je potrebno sobivanje z ljudmi. Zavedati se moramo, da je volk pomemben člen biotske raznovrstnosti ter človeku ni nevaren (Jonozovič, 2003).

V učnem načrtu za naravoslovje in biologijo v osnovni šoli ter učnem načrtu srednjega strokovnega izobraževanja ni moč najti obravnavanja biologije volka. Nepoznavanja vsebin biologije volka in pomen volka v naravi so ključni za izogibanje morebitnim predsodkom ter napačnih predstav, ki si jih posameznik lahko ustvari s pomočjo medijev, pravljic ipd. Napačne predstave privedejo do neodgovornega vedenja do živali, rastlin in neprimernega odnosa do celotne narave.

Cilj magistrske naloge je preveriti, kakšna so stališča dijakov in dijakinj srednjih strokovnih šol do volkov. Ugotoviti želimo nivo znanja srednješolcev o biologiji volkov ter razlike v znanju in stališčih do volkov glede na spol, starost in okolje, iz katerega prihajajo. Odločila sem se preveriti znanja in stališča do volkov pri dijakih v programu Kmetijsko podjetniški tehnik. Dijaki programa Kmetijsko podjetniški tehnik bodo v svojem poklicu lahko neposredno vpeti v varovanje organizmov, tudi velikih zveri, in bodo posledično sprejemali odločitve, ki vplivajo na populacije teh organizmov.

(22)

(23)

3

2 TEORETIČNI DEL

Teoretičen del magistrske naloge zajema biologijo volka, torej uvrstitev v sistem, morfologijo, habitat, prehrano, razmnoževanje, smrtnost, razširjenost in način življenja. V nadaljevanju je predstavljen odnos človeka do volka, kakšen je varstveni status volka in katere so strategije ohranjanja volka v Sloveniji. Vsebine o volkovih sem s pomočjo pregleda literature uvrstila v učni načrt pouka naravoslovja in biologije v programu osnovne šole, srednje šole in gimnazije ter uvrstila učne vsebine v programu osnovne šole, srednje šole in gimnazije. Predstavila sem vpliv šolskega izobraževanja o volku ter raziskala, kakšno je javno mnenje in odnos do volkov ter ostalih velikih zveri po svetu.

2.1 BIOLOGIJA VOLKA 2.1.1 UVRSTITEV

Uvrstitev volka v sistem:

Deblo: vretenčarji (Vertebrata) Razred: sesalci (Mammalia) Red: zveri (Carnivora) Družina: psi (Canidae) Rod: volk (Canis)

Vrsta: sivi volk (Canis lupus) (Jonozovič, 2003)

Slika 1: Sivi volk (Atkinson, 2010).

(24)

4 2.1.2 MORFOLOGIJA

Volk je drugi največji predstavnik plenilcev, takoj za rjavim medvedom. Njegove telesne značilnosti so dolgo in vitko telo, dolge noge, velika stopala, glava je tipično pasja. Ima trikotna ušesa in dolg košat rep. Hoja je stopanje po prstih, dlančni del noge je dvignjen.

Kremplji so močni in zaradi stalnega stika s podlago topi in kratki. Barva kožuha je odvisna od geografskih območij, vrste in tudi od sezonske pogojenosti – od rjave, rdečkaste, sive, temno sive do srebrnkaste in bele. Na sredini hrbta je pas temnejše barve, ki sega do konca repa. Noge, zunanja stran uhljev in notranji del repa je rjavo do rdeče obarvan. Zunanji del uhljev in notranji del nog pa je belkast do rumenkast. Konice uhljev so obrobljene črno. Spolni dimorfizem je pri volku izražen le kot velikost osebka. Samice so manjše od samcev. Samci so težki med 20 in 80 kg, samice pa lažje, in sicer med 15 in 55 kg. Plečna višina je v povprečju med 50 in 70 cm, dolžina telesa pa med 110 in 148 cm. Ušesa so trikotna in visoka do 10 cm, rep je dolg med 30 in 35 cm. Lobanja volka je široka, podolgovata, z dolgim gobcem (Jonozovič, 2003). V gobcu ima 42 stalnih zob z daljšimi podočniki, s katerimi zgrabi svoj plen. Kožuh je pozimi gost, da ga varuje pred mrazom. Ima tudi zelo dobro razvit sluh in voh. Volk med tekom doseže hitrost med 56 in 64 km/h. Za hrano pa lahko dnevno prepotuje tudi do 70 km (SloWolf, 2016).

2.1.3 HABITAT

Volk živi v zelo različnih tipih habitata. Zelo je razširjen v evropskem prostoru. Je prilagodljiv na različne razmere. Razširjen je povsod, kjer ni življenjsko ogrožen in kjer ima dovolj hrane za preživetje. Habitat je tako odvisen od plena, od velikosti bivalnega prostora za bivanje, razmnoževanja, kotenja ter tudi od nevznemirjenosti teritorija od človeka. Ugaja mu prepletenost gozdnih kompleksov (Jonozovič, 2003).

2.1.4 PREHRANA

Volk je klasični mesojed, prehranjuje se priložnostno z vsem, kar najde v svojem habitatu (Jonozovič, 2003). Dnevno potrebuje 3–5 kg mesa, od srnjadi, jelenjadi, divjih prašičev, mrhovine, vretenčarjev in nevretenčarjev. Ko pride v bližino bivalnega okolja človeka, rad napade tudi drobnico (SloWolf, 2016). S plenjenjem volkovi posredno in neposredno opravljajo ekosistemske funkcije. Vplivajo na številčnost in vedenje plenskih vrst, izvajajo selekcijo šibkejših predstavnikov in s tem ohranjajo zdravo populacijo. Volkovi spodbujajo produktivnost plenskih vrst, povečajo in časovno porazdeljujejo razpoložljivost hrane za mrhovinarje. Kadar v območju zmanjka plena, se lahko osredotočijo tudi na domače živali na kmetijah. Vpliv na plenske vrste se preko posrednih učinkov prenašajo na druge ravni ekosistemov. Tako lahko opravljajo celo vlogo ključne vrste (SloWolf, 2013).

2.1.5 RAZMNOŽEVANJE

Od sredine januarja pa do sredine marca poteka parjenje volkov. Pari se samo vodilni samec v tropu. Večinoma mladiče koti le ena volkulja v tropu. Mladiče samica skoti po

(25)

5

63 do 64 dneh v brlogu. Samica lahko skoti 4–7 mladičev. Mladiči so ob rojstvu slepi, spregledajo po štirinajstih dneh. Imajo kratko, temno dlako. Sesajo 45 dni in po približno osmih tednih zapustijo brlog. Poleg samice, ki skrbi za mladiče, ima izredno značilen družinski čut tudi samec. Le-ta na začetku prinaša hrano samici in mladičem, tako da jo izbljuva pred brlogom, pozneje pa prinaša hrano tudi samica. Tudi ostali člani tropa pomagajo pri vzreji. V povprečju okoli dve tretjini mladičev pogine v prvem letu življenja. Spolno dozorijo pri dveh letih. Rodni trop zapustijo v starosti od 5 mesecev do 5 let. Verjetnost preživetja mladih volkov se poveča, ko se ustalijo v lastnem teritoriju (SloWolf, 2016).

2.1.6 SMRTNOST

Volk naravnih sovražnikov skorajda nima. Kot pes lahko zboli za različnimi boleznimi, kot so steklina, notranji zajedavci trakulje in gliste, dobi lahko klope, bolhe in garje.

Največji povzročitelj smrtnosti med volkovi je človek. Smrt volkov povzroča namerno in tudi nenamerno. Kot primer lahko navedemo odstrel, zastrupljanje, lov s pastmi.

Velikokrat človek volka ogroža zaradi ekonomske aktivnosti, kar pa lahko privede do občutnega zmanjšanja populacij (Jonozovič, 2003).

2.1.7 RAZŠIRJENOST

Volka najdemo na različnih območjih in je eden najbolj razširjenih sesalcev na svetu. Živi v Severni Ameriki, Evropi, Aziji in tudi na Arktiki (Žagar, 2010). V 19. in 20. stoletju so ga iztrebili iz celotnega osrednjega in severnega dela Evrope (Jonozovič, 2003). Volkove so iztrebljali zaradi škode, ki so jo povzročali na drobnici. Tako je volk postal zavarovana živalska vrsta in zato se njegovo število povečuje (Černe, 2011).

Največje populacije volka so danes na Pirenejskem polotoku, Baltiku, evropskem delu Rusije, Karpatih in Dinaridih ter v večjem delu Balkanskega polotoka. Manjše populacije volka je moč najti še v Skandinaviji, na Apeninskem polotoku, v Alpah, na Poljskem in v Nemčiji. Le šest držav v Evropi ocenjuje, da je število osebkov večje od 1000, v 11 državah več kot 500 in osmih več kot 50, kar pomeni, da je viabilnih populacij malo.

Varstvo volka je tako nujno in upravičeno (SloWolf, 2013).

Volkovi živijo v različnih tipih habitata. Lahko se prilagodijo zelo različnim, tudi ekstremnim razmeram. V Ameriki živijo na območjih tundre, polpuščavskem svetu, prerijah, v gozdovih. V Aziji jih najdemo v tundri, tajgi, stepah, polpuščavah in višjih predelih. V Evropi jih lahko opazimo v gozdovih, grmiščih in na travnikih. V Sloveniji jih najpogosteje najdemo na območju dinarskega krasa ter na zaraščenih območjih nizkega krasa (SloWolf, 2013).

2.1.8 NAČIN ŽIVLJENJA

Volkovi živijo v skupinah, ki temeljijo na družinskih vezeh. Vsi sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju teritorija. Velikost tropa je odvisna od plena na njihovem območju. Večji je plen v okolici, večji je trop, saj predstavlja več hrane in se z njim lahko

(26)

6

nahrani večje število osebkov. Podrejeni člani zapustijo trop, ko je dosežena meja dostopne hrane. Volkovi svoj teritorij označujejo z izločki ter oglašanjem (SloWolf, 2013).

2.2 VOLK IN ČLOVEK

Glavni razlog za konflikt med človekom in volkom je škoda v kmetijstvu. Drobnica se goji na območjih, ki so močno izpostavljena napadom volkov in pred njimi je pogosto nezaščitena. Pogosto slišimo zgodbe iz medijev o napadih volkov na drobnico, kar prinaša slabo mnenje o volkovih in močno vpliva na javnost glede mnenja o volkovih.

(Černe, 2010).

Volkovi se človeka bojijo in ga ne dojemajo kot plen. Volk bi lahko postal napadalen v primeru, da je obolel za steklino – vedenje okuženega se spremeni do te mere, da postane agresiven in nevaren do ljudi. V Sloveniji še ni bila zabeležena okužba s steklino pri volkovih. Nevarni so tudi križanci med psi in volkovi. Ti nimajo prirojenega strahu pred ljudmi, zato večkrat prihajajo v stik s človekom. V 80. letih 20. stoletja se je volkove intenzivno preganjalo. Lovcem so celo izplačevali nagrade za pobijanje. To je privedlo do izjemne ogroženosti volka (Krofel, 2012b).

Raziskava, ki so jo izvedli Bjerke, Reitan in Kellert (1998, cit. v Skogen, 2001), je pokazala, da se je odobravanje varstva volka med ljudmi na območjih z volkovi povečalo z višjo stopnjo izobrazbe in zmanjšalo z višjo starostjo. Negativna stališča do volkov lahko izvirajo iz strahu pred napadi volka na človeka. Prav tako je možen razlog za negativna stališča do velikih zveri pripisati vplivu množičnih medijev. Ti objavljajo zgodbe o velikih zvereh, ki pohabljajo živino (Røskaft, 2003) ali celo ljudi (Røskaft, 2007). Kellert (1985) meni, da so ljudje nenaklonjeni volkovom tudi zaradi vpliva pravljic, kot so Rdeča kapica, Trije prašički ter Peter in volk, kjer volkovi nastopajo kot krvoločne živali. Velike zveri so za določene skupine prebivalstva, zlasti za rejce drobnice, še vedno sovražnik. Njihova negativna stališča niso ekonomske narave, saj jim škodo, ki jo utrpijo zaradi zveri, povrne država. Kr štufek (2000) meni, da gre za odklonilen in sovražen odnos, ki je spremljal že njihove prednike. Napadi na domačo živino in konkurenca za lovno divjad so ključni problem za povečanje negativnih stališč do volkov, ki vključujejo tudi ubijanje lovskih psov in možnost napadov na ljudi (Skogen, 2001). Večina ljudi v raziskavi, ki sta jo izvedla Karlsson in Sj str m (2008), meni, da je neposredna izkušnja z živalmi bolj pomembna kot posredna, na kar moramo biti pozorni pri upravljanju z viri. Poučevanje, da so zveri koristne, je lahko dobra upravljalna strategija, ki bi morala vključevati še poučevanje o pomembnosti velikih zveri za ohranjanje zdravega okolja (Røskaft, 2007).

2.2.1 ALI JE ODSTREL VOLKOV POTREBEN?

Volkovi nimajo naravnega sovražnika, zato se je razvil sistem samoregulacije. Ta preprečuje, da bi se volkovi namnožili. Deluje na principu teritorialnosti. Vsak trop srdito brani svoj teritorij in iz njega prežene ali celo ubije vsakega, ki ni član tropa. Trop tudi

(27)

7

omejuje prostor in lasten nadzor populacije. Kjer je plena manj, zasedajo večji teritorij, kjer ga je več, pa manjši teritorij. Velikost tropa je odvisna tudi od velikosti plena. Kjer tropi lovijo večje živali, kot so bizoni ali losi, so tropi lahko do trikrat večji kot tropi, ki lovijo srnjad in jelenjad. Ali mladi volkovi, ki trop zapustijo, preživijo ali ne, je odvisno od tega, ali najdejo prazen teritorij pravočasno in jih teritorialen trop ne najde in ubije. Če človek odstreli volka, s tem v tropu naredi mesto za mladega volka. Torej s tem ne vpliva na številčnost, vendar na delovanje tropa. Če v tropu človek ubije dominantnega volka, se struktura tropa poruši in trop razpade. Poznavanje delovanja populacije volka nam razjasni tudi, zakaj ne moremo zmanjšati škode na drobnici z odstreli. Velikost plenjenja ni odvisna od velikosti tropa. Po odstrelu nekaterih članov bo trop manj učinkovit, kar pomeni, da se bo preusmeril na lažji plen. To pa je drobnica, ki včasih ni zaščitena. Tudi če odstranimo celoten trop, ga bodo hitro zapolnili mladi volkovi. Zaradi neizkušenosti pa se mladi volkovi ponovno lahko preusmerijo na lažji plen, torej drobnico (Krofel, 2012a).

2.2.2 VARSTVENI STATUS

Pred popolnim izginotjem volka so se lovci odločili, da ga zaščitijo. Danes ga tako varujejo številni državni in mednarodni prepisi. Posebne direktive in konvekcije pa tudi določajo nekatere izjeme, kar se tiče poseganja v njegovo populacijo z odstrelom (Krofel, 2012a). Volk ima v pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam oznako E, kar pomeni, da je označen kot prizadeta vrsta (Uradni list RS, št. 82/02 in 42/10). Z oznako E so označene vse prizadete vrste, pri katerih obstanek na območju RS ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja okolja delovali še naprej. Številčnost teh vrst se je zmanjšala na kritično stopnjo (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, 2002).

Urejanje varstvenega statusa volka v Sloveniji

Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja (NPVO)

Ta določa, da je Nacionalni program varstva okolja osnovni strateški dokument za področje okolja, namen pa je izboljšanje okolja in kakovosti življenja ter varovanje naravnih virov. Nacionalni program varstva okolja je pripravljen na podlagi Zakona o varstvu okolja. Vsebuje tudi nacionalni program varstva narave v skladu z Zakonom o ohranjanju narave in drugimi predpisi. V zvezi z velikimi zvermi postavlja NPVO za cilje:

- ohranjanje ugodnega stanja ogroženih velikih zveri in zmanjšanje konfliktov, - izvajanje strategij upravljanja z rjavim medvedom in upravljanje z volkom in - pripravo akcijskega načrta ter pripravo strategije upravljanja z risom (SloWolf,

2016).

(28)

8 Zakon o ohranjanju narave (ZON)

Je temeljni sistemski predpis, ki ureja ohranjanje narave. Sem se uvrščata sistem varstva naravnih vrednot in ukrepi za ohranitev sestavin biotske raznovrstnosti. Najpomembnejši ukrepi za varstvo volka so:

- zavarovanje, začasno zavarovanje, obnovitev in omejitev ravnanj, ki ogrožajo zavarovane živalske vrste (SloWolf, 2016).

Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah

Je akt o zavarovanju živalskih vrst, ki so v Sloveniji določene za tako ogrožene, da je treba vzpostaviti varstvo za njihovo ohranitev. Volk je v Sloveniji zavarovana vrsta. Je pa tudi mednarodno varovana vrsta, saj Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah ureja tudi varstvo mednarodno varovanih vrst (npr. Bernska konvekcija, CITES ipd.).

Volk je naveden kot zavarovana vrsta in tudi vrsta, katere habitat se varuje. Uredba namreč ureja, da je vsakršen poseg v naravni razvoj vrste prepovedan, razen izjem, ki so določene v uredbi (SloWolf, 2016).

Uredba o ekološko pomembnih območjih

Uredba o ekološko pomembnih območjih med drugimi določa območja in varstvene usmeritve za velike zveri za ohranjanje ali doseganje ugodnega stanja habitatnih tipov, prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov (SloWolf, 2016).

Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000)

V slovenski pravni red prinaša zahteve Direktive o habitatih, ki se nanašajo na varstvo habitatov, vrst in tipov, določa posebna varstvena območja in cilje na njih ter varstvene usmeritve za ohranjanje in doseganje ugodnega stanja prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst, habitatov in habitatnih tipov, katerih ohranjanje je v interesu Evropske unije. Zajema pa tudi druga pravila za ohranjanje teh območij (SloWolf, 2016).

Zakon o gozdovih

Ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z njimi kot naravnim bogastvom. Cilj je, da se zagotovi trajno in najboljše delovanje gozdov kot ekosistema.

Ureja tudi načrtovanje gozdov, ki vključuje tudi usmeritve za trajnostno upravljanje prostoživečih živali. Cilj je ohranitev in izboljšanje njihovih življenjskih razmer (SloWolf, 2016).

Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam

Ureja ogrožene rastlinske in živalske vrste v rdeči seznam in določa vrste, ki so ogrožene in jih glede na stopnjo ogroženosti uvršča na seznam. Volk je uvrščen v kategorijo prizadeta vrsta (oznaka E) (SloWolf, 2016).

Zakon o divjadi in lovstvu

Obsega načrtovaje, ohranjanje, trajnostno gospodarjenje in spremljanje stanja divjadi ter način izvajanja (SloWolf, 2016).

(29)

9

Pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in o vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju

Določa primerne načine varovanja premoženja za preprečitev škode, ki bi jo lahko povzročile prostoživeče živalske vrste (SloWolf, 2016).

Uredba o ravnanju in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami

Določa ravnanje in načine varstva pri trgovini z osebki živalskih in rastlinskih vrst, ki so zavarovane s predpisi o varstvu zavarovanih prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst.

Ureja tudi pogoje za dejavnost komercialne gojitve osebkov prostoživečih živalskih vrst (SloWolf, 2016).

Mednarodni predpisi in dogovori

Konvencija o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov – Bernska konvencija

Cilji so ohranitev evropskega prostoživečega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov. Volk je vključen med vrste iz dodatka II, ki zajema zelo ogrožene živalske vrste. Obvezujejo tudi pogodbenice k ohranitvi življenjskih prostorov. Pod okriljem Sveta Evrope je bil pripravljen akcijski načrt za varstvo volka v Evropi, ki tudi za Slovenijo predvideva ukrepe (SloWolf, 2016).

Alpska konvencija – Protokol o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 o varstvu narave in urejanju krajine

Vsaka pogodbenica, ki je podpisala konvekcijo, je zavezana, da bo sprejela vse potrebne ukrepe za varstvo, urejanje in po potrebi obnovo alpske narave in krajine, pa tudi prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, njihove raznovrstnosti in življenjskega prostora ob upoštevanju ekološko sprejemljive rabe (SloWolf, 2016).

Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami – CITES, Washingtonska konvencija

Med drugimi ta konvekcija vključuje tudi vrste, ki jim sicer ne grozi izumrtje, a bi lahko postale ogrožene, če za trgovino z osebki teh vrst ne bi veljali strogi predpisi (SloWolf, 2016).

Konvencija o biološki raznovrstnosti, Rio de Janeiro, 1992

Celovito ohranjanje biotske raznovrstnosti na svetovni ravni in trajnostno rabo naravnih virov obravnava Konvencija o biološki raznovrstnosti, ki zajema gensko, vrstno in ekosistemsko raven. Določa razne ukrepe za doseganje varstvenih ciljev. Obvezuje k ustanavljanju zavarovanih območjih in obnavljanje poškodovanih ali uničenih habitatov.

Obvezuje tudi k ohranjanju biotske raznovrstnosti pri sprejemanju državnih odločitev, preverjanju škodljivih vplivov posegov na raznovrstnost, vzpostavljanju spodbujevalnih ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti, omogočanju raziskovalne dejavnosti, ozaveščanju javnosti o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti idr. (SloWolf, 2016).

(30)

10

Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst – Direktiva o habitatih

Volk je uvrščen v priloge o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Označen je kot prednostna vrsta. Vsaka država, ki je članica EU, mora določiti posebna varstvena območja za ohranitev ali obnovitev habitatov teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti. Tako omrežje območij je imenovano Natura 2000 (SloWolf, 2016).

Uredba Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi – Uredba Sveta 338/97

Volk je uvrščen med osebke vrst, katere je prepovedano kupovati, ponujati v odkup, jih pridobivati v komercialne namene, javno prikazovati v komercialne namene, posedovati za prodajo, prevažati za prodajo ali jih ponujati za prodajo (SloWolf, 2016).

2.2.3 STRATEGIJA OHRANJANJA VOLKA V SLOVENIJI

Akcijski načrt za upravljanje populacije volka (Canis lupus) je bil izdelan v okviru projekta »Varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka v Sloveniji (2010–

2013) – SloWolf« za obdobje od začetka leta 2013 do konca leta 2017. Glavni cilj akcijskega načrta je vzpostaviti sistem varstvenega upravljanja volka v Sloveniji. S tem naj bi povečali možnosti za njegovo dolgoročno ohranitev. Izredno pomembno za dosego cilja je komuniciranje med interesnimi skupinami – zmanjšati konflikt med volkovi in ljudmi. Akcijski načrt je bil zasnovan s skupinskim delom na vodenih delavnicah na podlagi usklajevanja pogledov vseh vpletenih interesnih skupin. Interesne skupine so povezane z varstvom volka v Sloveniji (MOP, MKGP, BF, ZRSVN, ZGS, KGZS, JZ KP Kolpa, Društvo Dinaricum, Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, Društvo za zaščito živali Ljubljana, Zveza društev rejcev drobnice Slovenije in LZS). Vsebina akcijskega načrta govori o škodi, ki jo je v skladu z zakonodajo država dolžna povrniti v obliki odškodnine, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst pod pogojem, da je oškodovanec zavaroval svoje premoženje. Dolgoročni cilj je najmanjše možno število škodnih primerov na rejnih živalih ob ohranjanju ugodnega stanja volčje populacije. Med drugimi akcijski načrt navaja predpise. Zakonodaja bi morala poskrbeti za ravnotežje med volkom, ki je karizmatična in krovna vrsta, in človekom, ki ima drugačne interese in je zato večkrat v neskladju z volkom. Dolgoročni cilj akcijskega načrta je vzpostavitev operativne zakonodaje, ki bo omogočala učinkovito varovanje volkov ob najmanjših mogočih konfliktih te vrste s človekom. Akcijski načrt temelji tudi na spremljanju in raziskovanju populacije volka in poznavanju dejavnikov, ki vplivajo na njeno stanje.

Trenutno se razpolaga s še premalo zanesljivimi podatki o populaciji volka v Sloveniji.

Dolgoročni cilj je vzpostavljeno učinkovitejše raziskovanje ter trajno in sistematično spremljanje stanja volčje populacije. To je podlaga za njeno ohranjanje in trajnostno upravljanje. Točka poseganje v populacijo volkov temelji na tem, da se z odstrelom lahko poruši temeljne zakonitosti delovanja tropov in močno vpliva na ekologijo volka.

Dolgoročni cilji so: (i) izvajanje odstrela v obsegu, tako da se ohranja vitalna in vabilna populacija ter da se čim bolj ohranja naravna struktura tropov, (ii) večja strpnost ljudi do

(31)

11

volkov in (iii) pri volkovih ohranjen strah pred ljudmi in njihovim premoženjem. Akcijski načrt zajema tudi čezmejno sodelovanje. Za dolgoročna cilja si je postavila usklajeno čezmejno upravljanje populacije volka in njegovega plena (poleg Hrvaške in Slovenije velja tudi za Italijo, Avstrijo, Bosno in Hercegovino) ter čezmejno sodelovanje pri tekočih projektih in prijavljanje skupnih projektov v prihodnosti. Institucionalno sodelovanje temelji na usklajeni politiki varstva velikih zveri, kmetovanja in upravljanja prostora. V točki načrtovanje upravljanja plenskih vrst kot cilje najdemo upoštevanje vpliva volkov na populacije prostoživečih parkljarjev pri upravljanju populacij parkljarjev in ohranjenost zadostne prehranske baze za volka, predvsem jelenjadi in srnjadi. Osma točka vključuje javnost oz. predstavnike interesnih skupin v upravljanje populacije volka.

Akcijski načrt govori tudi o ustreznosti obveščanja javnosti preko različnih medijev, saj je v zadnjih letih v porastu neuravnoteženo in senzacionalistično poročanje o volku.

Omenjeno je lokalno prebivalstvo, ki je neposredno povezano z vrsto ter živi na istem območju in tako lahko vpliva na njegovo preživetje. Šolska mladina je interesna skupina, ki bo v prihodnosti soodločala in je pomembno nanje vplivati s pravilnim obveščanjem.

Lovci so interesna skupina, ki na populacijo vplivajo z lovom. Živinorejci pa so skupina, na katere prisotnost volka v bližini močno vpliva. Oni potrebujejo veliko informacij in izobraževanj. Namen obveščanja in izobraževanja je pridobiti dobro obveščeno javnost, kar vodi v izboljšanje soobstoja volka in prebivalstva. V naslednji točki je predstavljeno zmanjševanje nezakonitega poseganja v populacijo volka, saj je nezakonit poseg in ubijanje živali glavna grožnja za marsikatero živalsko vrsto po vsem svetu. Glavni cilj je odprava nezakonitega odstrela volkov. V zadnji točki pa je predstavljen ekoturizem.

Prisotnost volkov pomeni privlačnost za tuje in domače turiste ter izboljšuje podobo Slovenije kot države z ohranjeno naravo (SloWolf, 2013).

2.3 UMESTITEV VSEBIN O VOLKOVIH V UČNI NAČRT NARAVOSLOVJA IN BIOLOGIJE V PROGRAMU OSNOVNE ŠOLE, SREDNJE ŠOLE IN GIMNAZIJE

2.3.1 ZNANJE IN STALIŠČA UČENCEV

Uradna in strokovna definicija učenja (UNESCO/ISCED; v Marentič Požarnik 2000, str.

10) se glasi: »Učenje je vsaka sprememba v vedenju, informiranosti, znanju, razumevanju, stališčih, spretnostih ali zmožnostih, ki je trajna in ki je ne moremo pripisati fizični rasti ali razvoju podedovanih vedenjskih vzorcev«. Do sprememb nas pripelje učenje (Marentič Požarnik, 2000).

Učitelj je tisti, ki vodi učni proces, ki organizira učni proces. Njegova naloga je, da izbere učno snov, jo prilagodi učencu in jo predstavi. Učna snov vpliva tako na učitelja kot tudi na učenca. (Tomić, 1999).

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je beseda stališče pojasnjena kot nekaj, kar določa kriterij za presojanje česa (stališče, Slovar slovenskega knjižnega jezika). Stališča pomembno vplivajo na dejanja in dejanja pomembno vplivajo na stališča (Tomažič,

(32)

12

2010). M ers (2007; v Tomažič, 2009) pravi, da stališča predstavljajo občutja, osnovana na prepričanjih, in določajo naše odzive na objekte, dogodke, ljudi. Bizer (2004; v Tomažič, 2009) opisuje trikomponentni model stališč: vedenjska komponenta, kognitivna komponenta in efektivna komponenta. Vedenjska vključuje aktivnost ljudi, umik ali približevanje objektu stališča, kognitivna vključuje misli in prepričanja, afektivna pa vključuje občutke in čustva (Nastran Ule, 1994). Vse tri komponente lahko delujejo skladno, ne pa vedno. Ena komponenta lahko prevlada, se nagiba bolj v pozitivno smer, medtem ko druga v bolj negativno. To se lahko kaže v izražanju stališča (Bizer 2004; v Tomažič, 2009).

Pri pouku biologije se premalokrat preverja spretnosti, najmanj stališča, v največji meri pa se v naših šolah preverja oziroma zahteva učinke, ki so povezani z znanjem. Stališča so velikokrat ključni vir za odločanje in delovanje posameznika. Pouk je prevečkrat zasnovan frontalno in zato je težko pričakovati, da bi se pri učencih razvijale spretnosti za laboratorijsko delo, terensko delo, delo s tehnologijo ipd. (Tomažič, 2010).

Pomembno je, na kakšen način učenci gradijo svoje znanje. Z uspešnim pridobivanjem znanja učenci pridobivajo bolj pozitivna stališča in se naučijo primernega vedenja do žive in nežive narave. Stališča so tista, ki delujejo kot trajna pripravljenost za določen način vedenja, znanje pa pripelje do izoblikovanja stališč.

Kellert (1985, 1996) je v svojih raziskavah ugotavljal, kateri so dejavniki, ki vplivajo na razvoj odnosa do organizmov in narave. To so socialni status, starost, spol, okolje, etičnost, aktivnost v naravi ipd. Raven znanja je po mnenju Kellerta eden najmočnejših dejavnikov, ki vpliva na oblikovanje odnosa do narave.

2.3.2 PREGLED UČNEGA NAČRTA ZA NARAVOSLOVJE

Pri pouku naravoslovja učenci spoznavajo in razvijajo razumevanje naravoslovnih pojmov in zakonitosti. Učenec bo pridobil celostno sliko povezave med živo in neživo naravo ter povezave med zgradbo, lastnostmi in delovanjem živih in neživih sistemov.

Temelj naravoslovnega pouka je, da posameznik oblikuje odnos in stališča do sebe, okolja in narave. Naravoslovje se izvaja v šestem razredu v obsegu 70 ur in v sedmem razredu v obsegu 105 ur (Vilhar, 2011a).

2.3.3 PREGLED UČNEGA NAČRTA ZA BIOLOGIJO

Namen pouka biologije je, da učenci usvojijo celostno razumevanje principov delovanja živega. Učenci spoznajo zgradbo, delovanje in razvoj živih sistemov na različnih ravneh.

Kompleksnost bioloških sistemov spodbuja možnost miselnega preskoka med ravnmi.

Pouk biologije naj pri učencu razvija analitični in racionalni način razmišljanja. Temelj pouka biologije je, da pri učencu vzbuja interes za naravoslovje. Učenec se bo preko pouka biologije naučil odgovorno ravnati v naravi in ohranjati biodiverziteto. Biologija se izvaja v osmem razredu osnovne šole v obsegu 52 ur, v devetem razredu v obsegu 64 ur (Vilhar, 2011b). Učni načrt za predmet biologija se v srednješolskem strokovnem

(33)

13

izobraževanju izvaja v obsegu 68 ur ter dodatni del, ki ponuja izbirne module splošnega znanja biologije. V srednji šoli naj dijak razume osnovne koncepte delovanja življenjskih in ekoloških procesov (Zupančič, 2007). V gimnaziji učenci nadgrajujejo in poglabljajo razumevanje bioloških konceptov iz osnovne šole (Vilhar, 2008).

2.4 UMESTITEV UČNIH VSEBIN O VOLKOVIH V OSNOVNE ŠOLE, SREDNJE ŠOLE IN GIMNAZIJE

Gril (2014) ugotavlja, da lahko teme o volkovih vključimo v pouk naravoslovja v osnovni šoli v naslednjih vsebinskih sklopih:

- V vsebinskem sklopu Živa narava bi v okviru učne enote Zgradba in delovanje živali v sedmem razredu osnovne šole volka predstavili kot modelni organizem za razlago osnovne zgradbe glavnih gradbenih tipov živali (sesalci). Prikazali bi povezavo med telesno zgradbo živali in prilagoditvami, povezanimi s prehranjevanjem (oblika zobovja).

- V istem vsebinskem sklopu v učni enoti Razvrščanje živali bi volkove učenci razvrščali v različne sistematske enote.

- V učni enoti Zgradba in delovanje ekosistemov pa volka lahko uporabimo pri predstavitvi primera medvrstnih odnosov (plen – plenilec) ter ga predstavimo kot člen prehranjevalne verige pri obravnavi le-teh.

- V vsebinskem sklopu Vplivi na človeka in okolje bi v učni enoti Uporabnost lahko v šestem in sedmem razredu osnovne šole predstavili ogroženost volka kot posledico poseganja človeka v naravo.

Gril (2014) ugotavlja, da lahko teme o volkovih vključimo v pouk biologije v osnovni šoli v naslednjih vsebinskih sklopih:

- V sklopu Raziskovanje in poskusi lahko v osmem in devetem razredu osnovne šole obravnavamo volka kot primer raziskovanja sorodstvenih vezi med volkovi in ugotavljamo velikost populacij.

- V vsebinskem sklopu Biologija in družba v devetem razredu lahko volka predstavimo kot živalsko vrsto, ki je zaščitena z zakonom.

- V sklopu Dedovanje v devetem razredu lahko pojem križanci razjasnimo na primeru križanja psov in volkov.

- V sklopu Razvrščanje organizmov v devetem razredu lahko volka uporabimo kot primer za razlago sistematike in razvrščanja organizmov v različne taksonomske kategorije.

- V sklopu Biomi in biosfera v devetem razredu učencem predstavimo vlogo volkov v ekosistemu.

(34)

14

- V sklopu Vpliv človeka na naravo in okolje v devetem razredu predstavimo ogroženost volkov kot posledico poseganja človeka v naravo.

Gril (2014) ugotavlja, da lahko teme o volkovih vključimo v pouk biologije v srednje strokovne šole v naslednjih vsebinskih sklopih:

- V sklop Osnovni koncepti delovanja življenja in ravni organizacije v živi naravi bi volka lahko vključili kot primer metode dela sodobne biologije, ugotavljanja sorodstvenih vezi med volkovi, velikost populacij, spremljanje volkov z ovratnicami.

- V sklopu Osnovni koncepti delovanja ekoloških procesov ter ohranjanja naravnih vrednot biodiverzitete lahko obravnavamo vlogo volka v naravi, odnos med volkovi in drugimi živalmi, velikost plena, velikost tropa, omenimo lahko volka v prehranjevalni verigi, volk lahko služi kot modelni organizem za prikaz in razlago pojma populacije. Volka učencem predstavimo kot ogroženo živalsko vrsto.

Nagode (2014) ugotavlja, da lahko teme o volkovih vključimo v pouk biologije v gimnaziji v naslednjih vsebinskih sklopih:

- V sklopu Zgradba in delovanje celice prikažemo povezavo celice volka z zgradbo in delovanjem živalske celice ter spoznavanje uporabe neinvazivnih genetskih vzorcev.

- V sklopu Geni in dedovanje s pomočjo varstvene genetike lahko ugotavljamo sorodstvene vezi med volkovi in ocenjujejo številčnost populacije volkov.

- V sklopu Evolucija prikažemo posledice križanj med psi in volkovi.

- V sklopu Zgradba in delovanje organizmov predstavimo anatomske značilnosti volkov, življenje, prehrano, bivanje, razmnoževanje in vlogo v naravi.

- V sklopu Ekologija razlagamo pojem populacije na primeru populacije volka.

2.5 VPLIV ŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA O VOLKU

Ob pregledu učnih načrtov v osnovni in srednji šoli sem ugotovila, da šola posreduje malo oziroma skoraj nič informacij o volkovih. Pomembno bi bilo vključiti temo o volkovih v vzgojno-izobraževalne programe. V literaturi je mogoče najti mnogo virov, ki opisujejo stališča in znanje širše javnosti o živalih ter dejavnike, ki vplivajo tako na znanje in stališča (v Tomažič, 2008, 2009, 2010, 2011, 2013). Izobraževanje ima ključno vlogo pri oblikovanju pro-okoljsko zavednih državljanov (Kellert, 1996). Bolj pozitivna stališča in bolj odgovorno vedenje do živali lahko izhajajo prav iz izobraževanja.

Izobraževanje ponuja možnost, da učenci/dijaki razumejo pomen posameznega živega bitja in medvrstno povezanost živega bitja v naravi (Yore in Bo er, 1997).

(35)

15

Na internetnih straneh je zaslediti veliko napotkov, kako približati vsebine učiteljem in učencem. Žagar (2010) predlaga izobraževanje učiteljev s seminarji. Izobraževalna predavanja bodo vsebovala naslove, kot so na primer Izobraževalna predavanja o volku v Sloveniji, Spremljanje gibanja in vedenja volkov v Sloveniji s pomočjo telemetrije, Sodobne genetske raziskave o volku v Sloveniji in Evropi, Odnos javnosti do volka, Konflikti med rejci drobnice in volkovi v Sloveniji in rešitve itd. Organizirano bo tudi predavanje o pomenu vključevanja naravovarstvenih vsebin v srednje šole (Žagar, 2010).

Izobraževalni paket lahko zajema tudi ogled nemškega dokumentarnega filma o volku Slavcu.

Tekom projekta Slowolf je bil cilj voditi izobraževalno in ozaveščevalno kampanjo, ki je temeljila na analizi v okviru študije odnosa javnosti do volka. Izdelali so majice z dvema različnima motivoma ter izdelali brošuro »Volk v Sloveniji«. Vsako leto je v okviru projekta SloWolf izšel bilten z naslovom »Volčja sled«. Tu so bile predstavljene izvedene in prihajajoče projektne aktivnosti. Brošure in bilten so prejele šole, knjižnice in interesne skupine na projektnem območju. Glavno sporočilo SloWolf projekta je bilo predstavljeno na projektnem posterju. Poster so prejeli učenci in učitelji, ob javnem predvajanju projektnega filma in predstavitve projektom pa so jih razdelili tudi interesnim skupinam.

Pomoč pri izobraževanju je tudi izobraževalni film o volkovih, kjer so predstavljene glavne informacije o biologiji volka in kompleksnosti njegovega varstva. Zgoščenke so razdelili partnerjem, knjižnicam, javnim in zasebnim televizijskim hišam ter zainteresiranim posameznikom. Za učitelje so organizirali seminar o volkovih. Na seminarju so imeli priložnost spoznati in se podučiti o šolskih aktivnostih projektne skupine. Vsak od učiteljev je prejel tudi paket za pomoč pri poučevanju o tej temi. Paket je vseboval delovne liste za učence z rešitvami, priročnik za učitelje, PowerPoint predstavitev o volkovih, izobraževalni film ter poster. Učenci srednjih šol so ocenili pripravljeni izobraževalni material, izpolnili vprašalnik o znanju in stališčih do velikih zveri v Sloveniji. V okviru projekta SloWolf je bila postavljena tudi izobraževalna tabla o volkovih v Sloveniji, in sicer na učni poti na Mašunu, ki je priljubljena turistična točka na območju prisotnosti volkov v Dinaridih. Projekt SloWolf opozarja tudi na delo z mediji.

Pripravili so sporočila za javnost, kratke izjave, organizirali novinarski konferenci. V štirih letih trajanja projekta so pridobili precej medijske pozornosti, saj so objavili preko 360 prispevkov, 140 člankov, 22 radijskih in 32 televizijskih prispevkov v mednarodnih, nacionalnih in lokalnih medijih. Cilj je, da javnost začenja razumeti pomen sobivanja volka in človeka za dolgoročno ohranjanje volkov. Izdelali so že zgoraj opisani prvi Akcijski načrt za varstvo volkov v Sloveniji (Projekt SloWolf, Povzetek rezultatov).

2.6 JAVNO MNENJE IN ODNOS DO VOLKOV PO SVETU

Williams (2002) v svoji objavi povzema rezultate 38 kvantitativnih raziskav na temo odnosi do volkov, ki so bile izvedene med leti 1972 in 2000 na območjih zahodne Amerike, Aljaske, Kanade, Azije, Skandinavije in zahodne Evrope. Rezultati raziskav kažejo, da ima bolj pozitiven odnos do volkov 51 % anketirancev. 60 % anketirancev želi, da se volkovi ohranjajo oziroma da se poveča njihovo število. Negativen odnos do volkov

(36)

16

je odvisen od starosti, kraja bivanja in tudi kmetijko–gospodarske dejavnosti. Pozitiven odnos je v korelaciji s stopnjo izobrazbe in socialnim standardom. Le 35 % anketiranih kmetov ima pozitiven odnos do volkov, kar lahko pripišemo njihovim gospodarskim potrebam in strahu pred škodo. Vpliv na odnos do volkov imajo tudi izkušnje z volkovi.

Tisti, ki so se z volkom že srečali, imajo do njega negativen odnos, medtem ko imajo tisti, ki se z njim še niso srečali, bolj pozitiven odnos. 25 % anketiranih ima nevtralen odnos do volkov. Volkov ne podpirajo v skandinavskih deželah in vzhodni Evropi, kjer je odnos do volkov zelo slab. Avtor navaja, da se pričakuje, da se bo s časom odnos do volkov izboljšal v vseh državah, kjer poteka urbanizacija in kjer se ljudje izobražujejo.

Karlsson (2007) v svoji objavi navaja, da imajo ljudje, ki živijo dlje od bivališča volka, pozitivnejši odnos do volka, kot ljudje, ki živijo v bližini volka oziroma v okolici njegovega teritorija. Raziskava je bila narejena na Švedskem. Raziskava je pokazala, da ima razdalja od bivališča volka velik vpliv na vedenje in stališče do volka. Na odnos do volka vplivajo tudi dejavniki, kot so življenje na kmetiji, življenje v mestu, članstvo v naravnem rezervatu, imeti lovca v družini, imeti lovskega psa. Pravega vzroka za rezultate ne poznajo. Menijo, da imajo mnenja okolice, prijateljev in znancev velik vpliv na odnos do velikih živali. Slabo mnenje o volkovih je ustvarila tudi škoda, ki jo je volk lahko povzročil na bližnji kmetiji. Močan vpliv na odnos do živali imajo tudi mediji.

Televizija in pogovori s prijatelji imajo močan vpliv na oblikovanje mnenja do živali.

Ljudje izven območja pojavljanja volka niti ne govorijo veliko o volkovih. Ljudje, ki živijo na območju pojavljanja volka, pa se o volkovih dosti pogovarjajo, sploh takrat, ko pride do negativne izkušnje z volkom. Slabe izkušnje so večkrat omenjene kot dobre izkušnje.

Ericsson (2004) v svoji objavi navaja rezultate raziskave glede mnenja Skandinavcev o iztrebljanju volkov v primeru napada na živino ali da volk izgubi strah pred človekom. 53

% anketiranih je lov podprlo zaradi skrbi pred napadanjem živine na kmetijah, 54 % anketiranih je podprlo iztrebljanje volkov v primeru, da bi volkovi izgubili strah pred ljudmi in se naselili preblizu človeških bivališč.

Bjerke (1998) objavlja rezultate raziskave jugovzhodne Norveške, kjer so raznolika mnenja med rejci in okoljevarstveniki. 14 % anketiranih želi, da se volkovi popolnoma iztrebijo, 37 % anketiranih želi populacijo volkov zmanjšati, 40 % je mnenja, da se volkove ohrani v taki meri, kot so sedaj, 7 % pa je mnenja, da je potrebno populacijo volkov povečati. Starejši ljudje, ljudje z nižjim ekonomskim statusom in ljudje z nižjo izobrazbo imajo bolj negativen odnos do volkov kot mlajši in izobraženi ljudje.

Røskaft (2003) je raziskoval strah Norvežanov do velikih zveri. Največji strah jim povzroča rjavi medved in volk, v manjši meri pa tudi ris. Ženske so pokazale večji strah do teh vrst kot moški. V obeh spolih pa strah narašča s starostjo. Večji strah imajo ljudje z območja pojavljanja volka, manjši strah pa ljudje iz mestnega okolja, kjer se volk ne pojavlja. Ljudje z višjo izobrazbo in ljudje, ki se ukvarjajo s športi v naravi, kot sta na primer gorsko kolesarjenje in hoja v hribe, imajo večji strah pred velikimi zvermi kot ljudje z nižjo izobrazbo in tisti, ki se ne ukvarjajo z dejavnostmi izven doma.

(37)

17

Browne-Nuñez (2002) v svoji objavi povzema odnos Američanov do volkov. Volk je bil naseljen po celotni Severni Ameriki. Moč ga je bilo najti povsod, ne glede na sušna območja in območja z visoko ali nizko temperaturo. Ko so območje Amerike naselili evropski priseljenci, pa so s sabo prinesli veliko negativnih pogledov. Vzrok za to so bile pravljice o volkovih in razna verska prepričanja. Volk je kmetom predstavljal tudi grožnjo zaradi strahu pred pomorom živine. Zaradi naštetega so se začele ustanavljati ekipe, ki so hotele izkoreniniti volkove oziroma zmanjšati njihovo populacijo. V sredini 20. stoletja se je populacija volkov močno zmanjšala. Tik pred izumrtjem volkov pa se je spremenila miselnost nekaterih ljudi, ki so volka videli kot pogrešljiv del v ekosistemu.

Knjige, televizijski programi in revije so pripomogli pritegniti zanimanje ljudi o volkovih in hkrati privedli do boljšega mišljenja ljudi do volkov. Od takrat je volk tudi simbol narave in sobivanja. Od leta 1974 je volk v Ameriki zaščitena vrsta, kar ureja ESA – Endangered Species Act.

(38)

18

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 NAMEN IN CILJI

Učni načrti za naravoslovje in biologijo v osnovni šoli, srednji šoli in v gimnaziji ne predvidevajo neposredne obravnave volkov.

Dijaki programa Kmetijsko podjetniški tehnik bodo v svojem poklicu lahko neposredno vpeti v varovanje organizmov, tudi velikih zveri, in bodo zato sprejemali odločitve, ki bodo vplivale na populacije teh organizmov. Zato želim v empiričnem delu raziskave ugotoviti, kakšna so stališča in kakšno je znanje dijakov tega strokovnega programa o volkovih ter kako se stališča in znanje spreminjajo skozi leta šolanja. V raziskavo sem vključila anketirance dveh srednjih strokovnih šol. Ena šola se nahaja blizu območja pojavljanja volka, druga pa izven tega območja. Na podlagi zbranih rezultatov sem dobila vpogled v stališča in znanje dijakov različnih letnikov šolanja ter lokacije šolanja (oz.

kraja bivanja). Informacije o tej problematiki so pomembne, saj se neposredno navezujejo na izobraževalni program.

V ta namen sem si zastavila tri raziskovalna vprašanja:

R1: Kakšno je znanje dijakov v programu Kmetijsko podjetniški tehnik o volkovih glede na spol in letnik šolanja?

R2: Kakšna so stališča dijakov v programu Kmetijsko podjetniški tehnik o volkovih glede na spol in letnik šolanja?

R3: Ali obstajajo razlike v stališčih do volkov in znanju o volkovih med dijaki, ki obiskujejo šolo na območju pojavljanja volka in tistimi dijaki, ki obiskujejo šolo izven tega območja?

3.2 HIPOTEZE

Hipoteze, ki smo jih postavili, so bile naslednje:

H1: Znanje o volkovih v programu Kmetijsko podjetniški tehnik se razlikuje glede na spol in letnik šolanja.

H2: Stališča dijakov do volkov v programu Kmetijsko podjetniški tehnik se razlikujejo glede na spol in letnik šolanja.

H3: Razlike v stališčih do volkov in znanju o volkovih med dijaki, ki obiskujejo šolo na območju pojavljanja volka in tistimi dijaki, ki obiskujejo šolo izven tega območja, se pojavljajo.

(39)

19 3.3 METODA

3.3.1 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV

V empiričnem delu raziskave sem uporabila anketni vprašalnik in preizkus znanja, ki so ga pripravili na Biotehniški fakulteti v Ljubljani (Nagode, 2014). Oba sta bila sestavljena za potrebe projekta SloWolf (2015). Preverjanje stališč bo temeljilo na uporabi 5- stopenjske Likertove lestvice. Za preverjanje znanja so pripravljena vprašanja izbirnega tipa ter sklop trditev, pri katerih se morajo dijaki odločiti, ali so pravilne ali napačne.

Podatke sem analizirala z uporabo ustreznih statističnih preizkusov ter na podlagi rezultatov oblikovala zaključke.

Veljavnost in zanesljivost anketnega vprašalnika je bila že preverjena v diplomi (Nagode, 2014). Objektivnost je bila izpolnjena z uporabo enakih vprašanj za vse dijake.

3.3.2 OPIS VZORCA

V raziskavo je bilo vključenih 215 dijakov. Vzorec učencev, zajetih v raziskavo, je neslučajnostni in namenski. V raziskavo sem zajela dve srednji šoli, in sicer Kmetijsko šolo Grm in biotehniško gimnazijo v Novem mestu ter Biotehniški center Naklo. V raziskavo so bili vključeni vsi štirje letniki. Tabela 1 prikazuje število v anketi sodelujočih dijakinj in dijakov glede na šolo, letnik in spol.

Tabela 1: Opis vzorca.

KMETIJSKA ŠOLA GRM IN BIOTEHNIŠKA

GIMNAZIJA BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO

1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik

M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž

26 12 20 7 24 10 18 6 15 8 15 5 18 8 18 4

38 27 35

(1 neveljaven)

24 23 20 26 22

124 91

Skupaj: 215

Tabela 2 prikazuje razporeditev vrednosti glede na območje šolanja in spol. Sodelovalo je skupno 215 dijakov in dijakinj, od tega jih 57,7 % prihaja s kmetijske šole v Novem mestu. V obeh šolah je nekaj manj kot 1/3 žensk. Iz rezultatov analize je razvidno, da ni statistično pomembnih razlik v razporeditvi glede na šolo in spol.

(40)

20

Tabela 2: Razporeditev glede na območje šolanja in spol.

Šola Razporeditev Moški Ženski Hi² - test

Hi² df p

GRM Glede na šolo 71,5 % 28,5 %

0,025 1 0,874

Glede na spol 57,1 % 58,3 %

NAKLO

Glede na šolo 72,5 % 27,5 % Glede na spol 42,9 % 41,7 %

Tabela 3 prikazuje razporeditev vrednosti glede na območje šolanja in letnik. Sodelovalo je skupno 215 dijakov in dijakinj, od tega jih 57,7 % prihaja s kmetijske šole v Novem mestu. Iz rezultatov analize je razvidno, da ni statistično pomembnih razlik v razporeditvi glede na območje šolanja in letnik.

Tabela 3: Razporeditev glede na letnik in območje šolanja.

Šola Razporeditev Letnik Hi² - test

1. 2. 3. 4. Hi² df p

Grm

Glede na šolo 30,6 % 21,8 % 28,2 % 19,4 %

1,107 3 0,775

Glede na letnik 62,3 % 57,4 % 57,4 % 52,2 %

Naklo

Glede na šolo 25,3 % 22,0 % 28,6 % 24,2 % Glede na letnik 37,7 % 42,6 % 42,6 % 47,8 %

Tabela 4 prikazuje razporeditev vrednosti glede na spol in letnik šolanja. Sodelovalo je 251 dijakov in dijakinj. Iz rezultatov analize je razvidno, da ni statistično pomembnih razlik v razporeditvi glede na spol in letnik šolanja.

Tabela 4: Razporeditev glede na spol in letnik.

Spol Razporeditev

Letnik Hi² - test

1 2 3 4 Hi² df p

Moški Glede na spol 26,6 % 22,7 % 27,3 % 23,4 %

1,847 3 0,605

Glede na letnik 67,2 % 74,5 % 70,0 % 78,3 % Ženski Glede na spol 33,3 % 20,0 % 30,0 % 16,7 % Glede na letnik 32,8 % 25,5 % 30,0 % 21,7 %

3.3.3 INSTRUMENT

Uporabili smo anketni vprašalnik (Priloga 1). Anketni vprašalnik je bil zasnovan tako, da smo zbrali čim več koristih informacij o seznanjenosti, znanju in stališčih učencev srednjih šol o volkovih.