UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
Nina Rajer
UPORABA ZGODBE KOT SREDSTVA ZA DOSEGANJE CILJEV ZAČETNEGA NARAVOSLOVJA
DIPLOMSKO DELO
Ljubljana, 2016
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
PREDŠOLSKA VZGOJA
Nina Rajer
Mentorica: viš. pred. dr. Marjanca Kos
UPORABA ZGODBE KOT SREDSTVA ZA DOSEGANJE CILJEV ZAČETNEGA NARAVOSLOVJA
DIPLOMSKO DELO
Ljubljana, 2016
Izjava
Izjavljam, da sem diplomsko delo izdelala samostojno pod vodstvom mentorice viš. pred. dr.
Marjance Kos. Izkazano pomoč ostalih sem navedla v zahvali.
Nina Rajer
Zahvala
Hvala mentorici dr. Marjanci Kos za vso izkazano potrpežljivost, spodbude, napotke in čas ter razumevanje pri mojem pisanju diplomskega dela v času nosečnosti in porodniškega dopusta.
Hvala možu Žigi, ki je nemalokrat prevzel skrb za najinega Maja, da sem lahko pisala, in me spodbujal na nešteto različnih načinov, od kave do obvladovanja Excela. Hvala ti, Žiga, brez tebe mi ne bi uspelo.
Hvala tebi, Maj, ki me vsak dan naučiš več, kot sem se kadarkoli naučila v šoli. Ostani navihan in radoveden. Rada te imam.
Hvala mojim staršem in bratu, ki so bili ves čas mojega šolanja ob meni in me z zgledom in spodbudami bodrili in mi omogočili, da sem to dosegla.
Hvala Njemu, ki me ima neizmerno rad in mi daje vsak dan nove priložnosti in preizkušnje.
Hvala otrokom, Kseniji in Andreji iz skupine Medvedi iz vrtca Črnuče za sodelovanje pri raziskovanju in topel sprejem. Hvala tudi vsem vzgojiteljicam, ki so pripomogle k nastanku tega diplomskega dela.
Nenazadnje hvala Ani Urbanc, diplomirani anglistki in nemcistki, za pomoč pri prevajanju besedila v angleški jezik.
Nina Rajer
POVZETEK
V zgodnjem naravoslovju je pomembno, da otroci pridobivajo neposredne izkušnje z živim, saj se preko tega učijo in dosegajo zastavljene kurikularne cilje. V primerih, ko to ni mogoče, lahko otroci spoznavajo in usvajajo znanje s poslušanjem naravoslovno primernih zgodb. Tudi če je neposredno učenje otrokom omogočeno, lahko zgodba primerno dopolni naravoslovno izkušnjo.
V diplomskem delu smo raziskovali razširjenost uporabe zgodb za učenje začetnega naravoslovja v vrtcih ter značilnosti zgodb, ki se v ta namen uporabljajo. Poleg tega smo po medijsko odmevni resnični zgodbi volka Slavca sestavili lastno zgodbo, ob kateri bi otroci spoznavali biologijo volka, to zgodbo uporabili v skupini predšolskih otrok in preverili njen učinek na znanje otrok o volku ter odnos do te živali.
V raziskavo uporabe zgodbe za učenje naravoslovja v vrtcu smo vključili 66 vzgojiteljev iz osmih slovenskih vrtcev. Izvedli smo pisno anketo, preko katere smo želeli raziskati, v kolikšni meri vzgojitelji pripovedovanje zgodb vključujejo v pedagoški proces na področju dejavnosti Narava. Zanimalo nas je, katere zgodbe za ta namen uporabljajo in katere konkretne cilje si ob tem zastavljajo. Izmed vseh navedenih zgodb smo deset najpogosteje navedenih ovrednotili z vidika primernosti doseganja ciljev začetnega naravoslovja.
V skupini predšolskih otrok starih od 3 do 6 let, smo izvedli začetni intervju, s katerim smo želeli izvedeti, kakšno je njihovo poznavanje volka, njegove biologije, vedenja, načina življenja, razmnoževanja in potencialne nevarnosti za človeka. V dveh naslednjih zaporednih srečanjih z otroki smo jim predstavili našo avtorsko zgodbo o volku Slavcu, ki vključuje pomembne podatke o biologiji volka, načinu njegovega življenja in razmnoževanja ter nenevarnosti za človeka. Med drugim pripovedovanjem zgodbe smo z vprašanji spodbujali otroke, da so dopolnjevali osnovno zgodbo. Ob naslednjem srečanju z otroki smo izvedli končni test, kjer so otroci odgovarjali na enaka vprašanja kot v začetnem testu. Po štirih tednih smo izvedli pozni končni test, s katerim smo ponovno preverili znanje otrok o volku.
Rezultati ankete med vzgojitelji so pokazali, da velika večina vzgojiteljev v svoji praksi uporablja zgodbe tudi za učenje naravoslovja. Največkrat jih uporabljajo kot uvodno motivacijo, pogosto pa tudi v samem procesu učenja, kot zaključno dejavnost ali pa za utrjevanje znanja.
Dve tretjini vzgojiteljev menita, da je v slovenskem prostoru na razpolago dovolj zgodb, primernih za doseganje ciljev začetnega naravoslovja. Rezultati analize desetih najpogosteje
navedenih zgodb so pokazali, da so te za doseganje ciljev začetnega naravoslovja primerne le ob dodatnem pogovoru vzgojitelja z otroki, saj se v njih tesno prepletata domišljijski in realni svet, kar lahko zavira pridobivanje pravilnih naravoslovnih predstav. V veliki večini analiziranih zgodb so avtorji želeli približati vsebino otrokom tako, da so pripisovali živalim in rastlinam človeške lastnosti. V nekaterih analiziranih zgodbah smo poleg sporočila, zaradi katerega vzgojitelji zgodbo uporabljajo, našli tudi naravoslovne neresnice.
Rezultati intervjujev z otroki so pokazali, da otroci sicer poznajo volka, vendar so bile njihove začetne predstave v večji meri napačne. Njihove opredelitve, ali jim je volk všeč ali ne, so slonele na podlagi njegovega videza in negativni vlogi, ki jo ima volk v pravljicah. Za razliko od začetnega testa so otroci v končnem in poznem končnem testu svoje trditve podkrepili z novim znanjem o biologiji volka in njegovim značilnim vedenjem. Rezultati vprašanj o videzu volka so pokazali, da so otroci imeli najprej v večji meri površno ali napačno predstavo, v končnem in poznem končnem testu pa se je izkazalo, da je polovica otrok navajala pravo barvo dlake in ustrezno velikost. Pri vprašanju o vedenju volka so imeli pri poznem končnem testu skoraj vsi otroci pravilno in natančno predstavo, enako se je zgodilo pri vprašanjih o prehrani, načinu prehranjevanja, življenjskem prostoru in načinu življenja. Odgovori na vprašanje, kateri živali je volk najbolj podoben, niso prinesli pričakovanih rezultatov. Tretjina otrok je v zadnjih dveh testih navajala, da je volk podoben medvedu. Pri vprašanjih o nevarnosti volka so otroci v končnem testu (13) in poznem končnem testu (8) odgovarjali, da je volk ljudem nevaren, kar ni bilo v skladu z našimi pričakovanji. Menimo, da so stereotipi o volkovih, ki se v otrocih oblikujejo med poslušanjem pravljic z negativno vlogo volka, premočno zasidrani in zato ne moremo pričakovati hitrih sprememb na tem področju.
Ugotovili smo, da je učenje preko zgodbe učinkovit način spoznavanja vsebin in pojmov, ko neposredna izkušnja ni mogoča ali pa če želimo neposredno izkušnjo še podkrepiti. Kljub temu da imamo v slovenskem jeziku kakovostne zgodbe z naravoslovno tematiko, bi jih potrebovali še več, saj bi bilo tako vzgojiteljem in posledično otrokom omogočeno lažje in učinkovitejše spoznavanje naravoslovnih vsebin.
Ključne besede: predšolski otroci, zgodba, začetno naravoslovje, predstave otrok, volk
ABSTRACT
In early science learning it is important that children experience the nature directly as this helps them learn and achieve the objectives set out in the early science learning curriculum. In cases where this is not possible, children can discover the nature and develop their knowledge by means of listening to suitable stories about nature. Even if the direct learning is made possible, a story can add to naturalistic experience. In this thesis we researched the outspread of using storytelling in kindergarten as a method of starting learning natural science and the kind of stories that are normally used for this purpose. Furthermore we established our own example of a good natural science story which we took after a well-known true story of a wolf named Slavc to let the children learn the biology of a wolf. We told this story to a group of preschool children, as well as we check the effect of the story on the children’s knowledge and their relation to the wolf.
Sixty-six preschool teachers from eight Slovene kindergartens were included into our research of using such stories for learning science. We carried out a questionnaire to find out how often they use storytelling in their pedagogical process on the field of Nature. We were also interested in what stories they use for this purpose and what goals they want to reach. From all the mentioned stories we chose ten to estimate them as to their adequacy for reaching the goals of early science.
We asked the children, age 3 to 6, in an early interview what they know about the wolf, its biological characteristics, behaviour, its way of living, multiplication as well as about being potentially dangerous towards human beings. In two following successive meetings with the children, we presented them our authorial story about the wolf Slavc, which includes important data about wolf’s biology, its way of living and multiplication, and about not being dangerous to people. During the second storytelling we encouraged the children to complete the fundamental story. At the next meeting we performed the final test, asking children to answer the same questions as in the starting test. And four weeks later we carried out the late final test to re-check the children’s knowledge of the wolf.
The results of the questionnaire among the preschool teachers, that a big majority of them use stories also for teaching science. They most often use them as prefatory motivation, but they use them as well in the process of teaching, as a final activity or to fortify the knowledge. Two thirds of them are of an opinion that there are enough stories available in Slovenia that are suitable for
reaching the goals of the early science. When we analysed ten of most often mentioned stories, the results told us that they are suitable for reaching the goals of early science only when a preschool teacher leads a conversation with children, since the fictional and the real world are interlaced. That can retard the gathering of true ideas about nature. The authors of the analysed stories in most cases wanted to make the contents closer to children by the means of human characteristics given to animals and plants. Some of these stories include also falsenesses about nature.
The results of the interviews with the children showed that children knew the wolf but their initial ideas were wrong to a high degree. Their determination whether they liked a wolf or not were based on its appearance and the negative role it has in fairy tales. In comparison to the starting test, the children in the final and the late final test corroborated their opinion with new knowledge about the wolf’s biology and its typical behaviour. The results of the questions about its appearance showed that children’s ideas about it were at the beginning mostly shallow or wrong, but in the final and late final test, half of the children gave the true answers about the colour of its fur and its size. The late final test proved the true and exact answers about the wolf’s behaviour, its nutrition, the way of nutrition, living space and the way of living. The answers to the question which animal is a wolf similar to did not lead to expected results. One third of the children said in the last two tests that a wolf resembles a bear. The children also did not reach our expectations with the question if they found a wolf dangerous to people, 13 of them in the final test and 8 of them in the late final test still answered that it is dangerous. We believe that stereotypes about wolves to which they were lead through listening to fairy tales, in which a wolf plays a negative role, are too deeply grounded, so we cannot expect quick changes in this field.
We arrived to a conclusion that learning through storytelling can be an effective way for children to get familiar with contents or concepts that cannot be taught by using a direct experience method or when we want to corroborate a direct experience.
Although there are many quality stories with natural science related topics available in Slovene language, we would need many more in order to help kindergarten teachers – and therefore the children – get familiar with the contents that cannot be directly experienced.
Key words: preschool children, storytelling, early science, childrens ideas, wolf
Kazalo vsebine
1. UVOD ... 1
1.1 Značilnosti predšolskega otroka in učenje preko zgodb ... 1
1.2 Zgodbe o naravoslovju ... 1
1.3 Konstruktivistični pristop k naravoslovnim vsebinam ... 3
1.4 Volk ... 4
2. PREDMET IN PROBLEM ... 6
2.1 Opredelitev problema ... 6
2.2 Cilji ... 7
2.3 Raziskovalne hipoteze ... 7
2.4 Raziskovalna metoda ... 8
2.4.1 Opis vzorca ... 8
2.4.2 Postopek zbiranja in obdelave podatkov ... 8
3. REZULTATI Z RAZPRAVO ... 9
3.1 Uporaba zgodb za doseganje naravoslovnih ciljev ... 9
3.1.1 Ali v svoji pedagoški praksi z namenom doseganja ciljev začetnega naravoslovja kdaj uporabite zgodbo? ... 9
3.1.2 Kako pogosto uporabljate zgodbo kot sredstvo za doseganje ciljev začetnega naravoslovja? ... 10
3.1.3 Zakaj, zaradi katerih razlogov, se odločate za uporabo zgodb pri začetnem naravoslovju? ... 11
3.1.4 Kadar za doseganje ciljev začetnega naravoslovja uporabite zgodbo – v katerem delu pedagoškega procesa jo uporabite? ... 12
3.1.5 Katere zgodbe uporabljate za učenje začetnega naravoslovja in s katerimi cilji? ... 13
3.1.6 Kakšni so odzivi otrok ob uporabi zgodb v učenju začetnega naravoslovja? ... 32
3.1.7 Ali menite, da je v slovenskem jeziku na razpolago dovolj primernih zgodb, ki bi jih lahko uporabili kot sredstvo za doseganje ciljev začetnega naravoslovja v vrtcu? ... 33
3.1.8 Ali ste že kdaj za doseganje ciljev začetnega naravoslovja sami sestavili neko zgodbo in jo uporabili v pedagoški praksi?" ... 34 3.1.9 Ali menite, da se predšolski otroci ob poslušanju zgodb lahko učijo naravoslovnih resnic? 34
3.2 Učenje biologije volka skozi zgodbo ... 35
3.2.1 Potek dejavnosti pred zgodbo ... 35
3.2.2 Potek dejavnosti po zgodbi ... 35
3.2.3 Zgodba o volku Slavcu ... 37
3.2.4 Rezultati začetnega, končnega in poznega končnega testa... 40
3.2.5 Sklepni del razprave ... 48
4. SKLEP ... 52
5. LITERATURA IN VIRI ... 53
Kazalo slik
Slika 1:Volk Slavc in ekipa slovenskih raziskovalcev ... 5 Slika 2: Pot volka Slavca od Slavnika do Verone ... 6 Slika 3: Kazanje velikosti volka med pripovedovanjem zgodbe ... 36
Kazalo tabel
Tabela 1: Odgovori vzgojiteljic na vprašanje: "Zakaj, zaradi katerih razlogov se odločate za uporabo zgodb pri začetnem naravoslovju?" ... 11 Tabela 2: Odgovori vzgojiteljic na vprašanje: "Katere zgodbe uporabljate za učenje začetnega naravoslovja in s katerimi cilji?" ... 25 Tabela 3: Odgovori vzgojiteljic na vprašanje: "Kakšni so odzivi otrok ob uporabi zgodb v učenju začetnega naravoslovja?" ... 33
Kazalo grafov
Graf 1: Odgovori vzgojiteljic na vprašanje: "Ali v svoji pedagoški praksi z namenom doseganja ciljev začetnega naravoslovja kdaj uporabite zgodbo?" ... 9 Graf 2: Odgovori vzgojiteljic na vprašanje: "Kako pogosto uporabljate zgodbo kot sredstvo za doseganje ciljev začetnega naravoslovja?" ... 10 Graf 3: Odgovori vzgojiteljic na vprašanje: "Kadar za doseganje ciljev začetnega naravoslovja uporabite zgodbo – v katerem delu pedagoškega procesa jo uporabite?" ... 12 Graf 4: Odgovori vzgojiteljic na vprašanje: "Ali menite, da je v slovenskem jeziku na razpolago dovolj primernih zgodb, ki bi jih lahko uporabili kot sredstvo za doseganje ciljev začetnega naravoslovja v vrtcu?" ... 33 Graf 5: Odgovori vzgojiteljic na vprašanje: "Ali ste že kdaj za doseganje ciljev začetnega
naravoslovja sami sestavili neko zgodbo in jo uporabili v pedagoški praksi?" ... 34 Graf 6: Odgovori vzgojiteljic na vprašanje: "Ali menite, da se predšolski otroci ob poslušanju zgodb lahko učijo naravoslovnih resnic?" ... 34
Graf 7: Odgovori otrok na vprašanje: "Ali ti je žival volk všeč? ... 40
Graf 8: Odgovori otrok na vprašanje: "Kakšne barve je volk?" ... 41
Graf 9: Odgovori otrok na vprašanje: "Kako velik je volk?" ... 41
Graf 10: Odgovori otrok na vprašanje: "Kaj volk pogosto počne? Kako se obnaša, vede?" ... 42
Graf 11: Odgovori otrok na vprašanje: "Kateri živali je volk najbolj podoben?" ... 42
Graf 12: Odgovori otrok na vprašanje: "S čim se hrani volk, kaj j ?" ... 43
Graf 13: Odgovori otrok na vprašanje: "Na kakšen način pride volk do hrane?" ... 43
Graf 14: Odgovori otrok na vprašanja: "Kje živi volk?" ... 44
Graf 15: Odgovori otrok na vprašanje: "Ali bi lahko volka srečal, če bi šel na sprehod v okolici tvojega doma ali vrtca? Kam bi moral iti, da bi ga lahko srečal?" ... 44
Graf 16: Odgovori otrok na vprašanje: "Ali misliš, da volk ponavadi živi sam ali v družbi drugih volkov, v skupini volkov?" ... 45
Graf 17: Odgovori otrok na vprašanje: "Kaj misliš, kaj bi naredil volk, če bi se vidva srečala kje v gozdu?" ... 45
Graf 18: Odgovori otrok na vprašanji: "Ali je volk nevarna žival? Zakaj?" ... 46
Graf 19: Odgovori otrok na vprašanji: "Kje si izvedel vse to, kar si mi povedal, kar veš o volku? Od kod vse to veš?" ... 47
Graf 20: Odgovori otrok na vprašanje: "Kam bi raje šel na izlet: na Dolenjsko ali na Gorenjsko?" ... 47
1
1. UVOD
1.1 Značilnosti predšolskega otroka in učenje preko zgodb
V Kurikulumu za vrtce (Bahovec idr., 1999, str. 10) je navedeno, da je za predšolske otroke izrednega pomena, da se področja dejavnosti, ki jih v vrtcu izvajamo, med seboj prepletajo.
Stremeti moramo torej ne le k povezovanju področij med seboj ampak tudi že usvojenega znanja z novim. Problemi in aktivnosti morajo biti smiselno zastavljeni, prilagojeni zmožnostim in sposobnostim otrok ter jih spodbujati, da so čustveno in socialno angažirani.
Ključnega pomena je, da otroci pri tem aktivno sodelujejo in se izražajo. Če je le mogoče, jim moramo omogočiti neposredno izkušnjo s konkretnimi objekti, ki jih spoznavajo. Pomemben je tudi razmislek med in po aktivnosti, saj si otroci o doživetem oblikujejo predstave, na katerih kasneje gradijo novo znanje. Ne moremo pa vedno omogočiti neposredne konkretne izkušnje. Takrat lahko uporabimo način, kjer otroci predmet učenja spoznajo preko zgodbe. V primeru naše raziskave smo kot predmet učenja preko zgodbe z otroki izbrali volka, ki ga v njegovem naravnem okolju neposredno ne moremo spoznati.
L. B. Smolkin in C. A. Donovan (2015) v članku o vlogi naravoslovnih besedil v predšolskem obdobju ugotavljata, da vzgojitelji pri spoznavanju naravoslovja v vrtcih pogosto uporabljajo zgodbe, redko pa druga besedila o naravoslovnih vsebinah, kot so na primer: enciklopedije, delovni zvezki in knjige, poljudnoznanstvene knjige, poučna neliterarna besedila, saj menijo da preko zgodb otroci doživljajo več ugodja pri spoznavanju vsebin kot pri drugih besedilih.
Avtorici menita, da temu ni nujno tako, saj imajo otroci vrojeno željo po raziskovanju, ki jo lahko potešijo tudi v aktivnem delu z zahtevnejšimi besedili oziroma knjigami. Ločujeta med zgodbo kot pripovedjo, v kateri se izmišljeni liki srečajo z naravoslovnimi resnicami in se o njih tudi učijo, in med zgodbo z dvema namenoma, ki je nekakšna križana oblika, v kateri izmišljena zgodba poskrbi, da je pripoved tekoča, medtem ko liki poskrbijo za naravoslovno vsebino.
1.2 Zgodbe o naravoslovju
Učenje s pomočjo zgodbe so raziskovali avtorji grške študije Teaching about the importance of trees: a study with young children (Učenje o pomembnosti dreves: raziskava s predšolskimi otroki). Poudarili so, da če želimo, da bodo otroci razvili pozitiven odnos do narave, da jo bodo spoštovali in skrbeli za okolje, potem jih moramo zgodaj začeti izpostavljati naravnemu
2
okolju, da se bo vzpostavil poseben odnos. Predpostavljali so, da lahko cilje pri začetnem naravoslovju dosegamo z uporabo zgodbe, kadar neposredna izkušnja ni mogoča ali koristna.
Gre za učenje kot proces, med katerim otroci slišijo in si predstavljajo, kar se ponavlja, vedno v istem vrstnem redu, s čimer razvijajo različne vrste razumevanja. Ni pomembna le zgodba sama ampak strukturiranje le-te. Zgodba v tem primeru ni razumljena kot pravljica ampak kot kognitivno orodje, ki otrokovo pozornost usmeri na določene poudarke in s tem doseže naravoslovne cilje. Vsebovati mora miselne predstave, metafore, dvopolna nasprotja, skrivnostnost, čudenje, logično sledenje dogodkov, zanimivosti, problem, karakterizacijo in rešitev problema. Ena izmed pomembnejših vsebin je dvopolno ali binarno nasprotje, na katerem sloni celotna zgodba. Ta so pri predšolskih otrocih abstraktna, črno-bela (npr.:
življenje - smrt, dobro - zlo, lepo - grdo) in jim pomagajo vnesti red v njihov svet in izkušnje.
Izbira takega nasprotja je pravzaprav težka a zelo pomembna odločitev, saj je od njega odvisna uspešnost zgodbe (Hadzigeorgiou, Prevezanou, Kabourpoulou, Konsolas, 2011).
Raziskovalci z univerz iz Slovaške in Turčije v članku Good predators in bad stories: cross- cultural comparison of children's attitudes towards wolves (Prokop, Usak in Erdogan, 2011) trdijo, da so čustva otrok v odnosu do volkov pod velikim vplivom zgodb. Otroci namreč iz zgodb razberejo, da so volkovi negativna bitja, kar pri njih povzroča strah. Zgodbe, v katerih imajo volkovi negativno vlogo, so glavni krivci za negativen odnos do volkov in mnoge napačne predstave, ki jih imajo tudi mnogi odrasli ljudje. V raziskavi navajajo naslednje pravljice, ki so razširjene po vsem svetu in tudi pri nas: Rdeča kapica, Volk in sedem kozličkov in Trije prašički ter dve v našem prostoru manj znani pravljici: Well, wait (rabitt)!
in The boy who cried wolf. K splošnemu negativnemu odnosu do volkov pripomorejo tudi mediji, ki objavljajo le senzacionalne novice, ko volkovi plenijo pašne živali, manjkajo pa objave o življenju volkov, vseh zanimivostih in pomenu volkov za okolje, ki bi ljudi osvestili in poučili ter s tem spremenili obči pogled na volkove. Kajti ravno predsodki ljudi, lov na volkove, prepovedano streljanje in zmanjševanje površine gozdov so krivi, da se populacija volkov zamanjšuje. Raziskovalci so ugotovili, da več kot otroci o volkovih vedo, manj jih je strah. To dosežejo z ogledi dokumentarnih filmov, z aktivnostmi v naravi, s pogostimi sprehodi in srečanji z okoljem, kjer volkovi živijo. Trdijo tudi, da se ljudje, ki živijo v mestih, bolj bojijo velikih plenilcev kot ljudje s podeželja, ki živijo bližje plenilcem. Zato je
3
pomembno, da ustvarjamo take zgodbe, kjer bodo volkovi imeli pozitivno vlogo, saj bo tako otrok, ki bo zgodbo poslušal, imel več sočutja in manj strahu do te živali.
Raziskovalcem prej omenjene grške študije je uspelo dokazati, da so otroci, ki so spoznavali pomembnost dreves preko zgodbe, v večji meri in za daljši čas uspeli ohraniti znanje, ki jim je bilo posredovano, kot otroci, ki so bili izpostavljeni le razlagi v kombinaciji s slikami.
Poudarili so, da je učenje o naravi na način, kot so ga uporabili sami, primernejši za otroke, ki imajo manj neposrednega stika z naravnim okoljem. Z raziskavo jim je uspelo, da so otroci ozavestili, kako pomembna so drevesa, kakšna je njihova vloga ter pomen zasajanja novih dreves (Hadzigeorgiou, Prevezanou, Kabourpoulou, Konsolas, 2011).
1.3 Konstruktivistični pristop k naravoslovnim vsebinam
Že v zgodnjem otroštvu otrok začne oblikovati svoj odnos in razvijati znanje o naravi. Pojme, ki jih spoznava, prilagaja svojemu že izdelanemu znanju, kar je Jean Piaget poimenoval asimilacija. Novi pojmi pa lahko, v otrokovih že obstoječih strukturah, privedejo do sprememb in jih tako preoblikujejo, kar konstruktivisti imenujejo akomodacija. Najbolje je, da sta oba procesa, ki se pravzaprav razlikujeta le v stopnji rekonstrukcij, zastopana v enaki meri. Otrok si že zgodaj želi svet razlagati in tako oblikuje nove pojme, ki so sprva intuitivni, nato nastajajo t. i. napačni pojmi, nazadnje pa se oblikujejo znanstveni pojmi. A le s slučajnim opazovanjem si otroci stvari hitro razlagajo narobe in tako utrjujejo napačne prestave, ki jih kasneje v življenju zelo težko spremenimo (Krnel, 1993).
Vsak človek po načelu konstruktivizma sam izgrajuje svoje vedenje in znanje. Z nekimi intuitivnimi koncepti se otrok že rodi in tako se mu zaradi lastnih izkušenj ti zdijo pravilni in smiselni. V začetku šolanja otroci nove informacije dodajajo in prilagajajo že obstoječemu pogledu na svet. Z lastno aktivnostjo ter ob pomoči vzgojiteljev in učiteljev pa prihaja do preoblikovanja teh konceptov. V stiku z realnostjo, z lastnim in skupinskih znanstvenim raziskovanjem ti napačni, površni pojmi in koncepti prehajajo v znanstvene. Otroci so vedno manj egocentrični in na področju naravoslovja napredujejo prek geocentričnega na heliocentričen sistem. Ko se otroške zamisli srečajo z novimi izkušnjami o naravi in so si te v nasprotju, nastane kognitivni konflikt. Neskladnost obeh strani v otroku vzbudi nezadovoljstvo in ga spodbuja, da bi konflikt razrešil. Hkrati pa se želi konfliktu izogniti, saj ta ruši njegovo prejšnjo, njemu smiselno, predstavo. Zato ne moremo pričakovati, da bo otrok
4
spremenil svoje mišljenje že ob prvem soočenju z novim znanjem, ampak je to proces, ki se zgodi postopoma ob več podobnih izkušnjah. Kognitivni konflikt se ne dogaja le v otroku samem ampak tudi v otrokovi socialni okolici. Skupinsko delo vzgojitelja z otroki povzroča mešanje različnih predstav, ki so nato postavljene na "tehtnico". Konflikt kar naenkrat ni le kognitivni, temveč preraste v socialnega, kjer se novi pojmi oblikujejo v interakciji otroka s svojimi vrstniki in vzgojiteljem (prav tam).
1.4 Volk
Volk (lat. Canis lupus) spada v red zveri; poleg lisice in šakala ga uvrščamo v družino psov.
V preteklosti je volk naseljeval celo Evropo, a smo ljudje s krčenjem gozdov in namernim iztrebljanjem povzročili njegovo skorajšnje izumrtje. Ohranil se je le še na nekaterih gozdnatih področjih, v Sloveniji ga najdemo na območju krasa. V letih preganjanja je bil volkovom vcepljen strah pred človekom, zato volk danes ljudem ni nevaren. Strah pred njim pa se v človeški zavesti ohranja zaradi njegove negativne vloge v pravljicah in lovskih zgodbah. Odnos do volka se počasi spreminja in gre z roko v roki z dejstvom o splošni ogroženosti narave. Ljudje spoznavamo svojo vlogo v naravi; torej, da smo le del nje in da moramo dopustiti, da volkovi, kot vsa druga živa bitja, smejo obstajati in se razvijati.
Prisotnost volkov kaže tudi na to, da na področjih, kjer prebivajo, še obstajajo vsi deli naravne prehranske verige, saj sami spadajo ravno v vrh le-te. Ker se prehranjujejo z živalskimi beljakovinami, imajo ustrezno prilagojeno in močno zobovje ter kratko prebavilo. Telo je prilagojeno lovljenju plena, med katerega spadajo v prvi vrsti jelenjad, občasno pa tudi srnjad, manjši plenilci in pašne živali (ovce), ki v Sloveniji pogosto niso ustrezno zavarovane. Včasih se prehranjuje tudi z mrhovino (Štrumbelj, 2012).
Volkovi navadno lovijo v tropu oziroma volčjem krdelu, ki predstavlja socialno enoto v volčji populaciji. Sestavljajo ga alfa samec in alfa samica ter lanski in letošnji mladiči. Ko ti spolno dozorijo, morajo zapustiti krdelo ter najti partnerje, s katerimi ustvarijo svoje trope na lastnih teritorijih. Med sosednjimi tropi velja boj za prevlado, še posebej ko gre za lovljenje plena.
(prav tam).
K problemu velike škode na drobnici zaradi plenjenja volkov so v Sloveniji večplastno pristopili v projektu SloWolf (Volčja sled 2, 2011). Kmetom, katerih drobnica je pogosto ogrožena s strani volka, so pokazali primere dobrih praks in jih o problematiki izobraževali.
5
Za dober način preventive so se izkazale pravilno nameščene elektroograje in uporaba pastirskih psov ali pa popolna preusmeritev iz gojenja drobnice na govedorejo oziroma konjerejo.
V okviru projekta Slowolf so biologi z Biotehniške fakultete v Ljubljani raziskovali tudi življenje volkov. S pomočjo GPS-GSM telemetričnih ovratnic so spremljali kar sedem volkov. Za enega bolj zanimivih se je izkazal volk, ki so ga zaradi pripadnosti tropu "Slavnik"
poimenovali volk Slavc (Volčja sled 3, 2012).
Slika 1:Volk Slavc in ekipa slovenskih raziskovalcev
(http://1246.gvs.arnes.si/volkovi.si/wp-content/uploads/volk-slavnik-1572011-093.jpg.) Slavc je svoj primarni trop zapustil in v iskanju lastnega teritorija potoval po Sloveniji, Avstriji in Italiji. Po več kot 1000 prehojenih kilometrih se je ustalil blizu Verone v Italiji, kjer si je skupaj z volkuljo Julijo osnoval prvi trop volkov na tem področju. Zaradi svoje nenavadne življenjske zgodbe je postal mednarodno poznan (prav tam).
6
Slika 2: Pot volka Slavca od Slavnika do Verone (Nicholls, 2014, str. 42)
2. PREDMET IN PROBLEM 2.1 Opredelitev problema
V Kurikulumu za vrtce (Bahovec idr., 1999) je zapisano, naj bo pri naravoslovnih vsebinah poudarek na tem, da otroci pridobivajo neposredne izkušnje z živim, se preko njih učijo naravoslovja in dosegajo zastavljene cilje. Vendar pa vseh naravoslovnih vsebin ne moremo predstaviti z neposredno izkušnjo, da bi jo torej otroci doživljali z različnimi čutili in v neposrednem stiku. V primerih, kadar neposredno raziskovanje ni mogoče, se je učenje s pripovedovanjem zgodb izkazalo kot izredno učinkovit pristop (Hadzigeorgiou, Prevezanou, Kabourpoulou, Konsolas, 2011).
V diplomskem delu smo želeli otrokom preko zgodbe predstaviti volka, ki je, poleg medveda in risa, ena izmed treh slovenskih zveri. Otroci volka sicer lahko vidijo v živalskem vrtu, a spoznanja o njegovem dejanskem življenju so otrokom pogosto neznana ali pa napačna, saj otroci predpostavljajo, da se volkovi obnašajo enako kakor v pravljicah. V le-teh imajo volkovi najpogosteje negativno vlogo in človeku predstavljajo nevarnost. Z nalogo smo stremeli tudi k enemu globalnih kurikularnih naravoslovnih ciljev - razvijanju naklonjenega,
7
spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive narave. Pomembno je, da otroke že zgodaj izpostavimo konkretnim vsebinam, saj bodo le tako lahko vzpostavljali pozitivne čustvene vezi in odnose do le-teh. Vključevati pa moramo tudi kognitivno komponento, torej znanje, na katerem bodo temeljili ti odnosi do narave (Bahovec idr., 1999).
Zato želimo v diplomskem delu otrokom predstaviti volka preko zgodbe, ki bo govorila o dejanskem načinu življenja in značilnostih te vrste in bo vključevala sodobne znanstveno pridobljene podatke o konkretnem volku (poimenovanem Slavc), ki so ga slovenski strokovnjaki z Biotehniške fakultete nedavno spremljali s telemetrijo. Tako bodo otroci dobili resničen vpogled v življenje te slovenske zveri, ki je že bila na pragu izumrtja ravno zaradi napačnih predstav o njej.
2.2 Cilji
Glede na predmete in problem raziskave, smo zastavili naslednje cilje:
Ugotoviti, ali vzgojiteljice uporabljajo zgodbe za doseganje naravoslovnih ciljev.
Raziskati, katere zgodbe za določene naravoslovne cilje uporabljajo vzgojiteljice.
Analizirati zgodbe, ki jih vzgojiteljice najpogosteje uporabljajo za doseganje ciljev začetnega naravoslovja, in jih ovrednotiti glede primernosti za ta namen.
Sestaviti zgodbo, ki naj bi bila zgled zgodbe, namenjene doseganju naravoslovnih ciljev.
Zgodbo smiselno uporabiti v skupini predšolskih otrok in preveriti njen učinek na znanje predšolskih otrok.
Ugotoviti, ali lahko s pripovedovanjem zgodbe vplivamo na otrokov odnos do živali.
2.3 Raziskovalne hipoteze
Glede na zastavljene cilje, smo postavili naslednje hipoteze:
Mnoge vzgojiteljice za doseganje naravoslovnih ciljev uporabljajo zgodbe.
Vzgojiteljice pogosto uporabljajo zgodbe, ki ne vsebujejo elementov za dosego naravoslovnih ciljev in niso ustrezne temu namenu.
Med knjižnim gradivom v slovenščini lahko najdemo zgodbe o naravi, ki so primerne za doseganje ciljev začetnega naravoslovja.
8
Pripovedovanje ustreznih zgodb je učinkovit način za pridobivanje naravoslovnega znanja.
S pripovedovanjem ustreznih zgodb lahko vplivamo na razvoj pozitivnega odnosa predšolskih otrok do živali.
2.4 Raziskovalna metoda
2.4.1 Opis vzorca
Vzorec za izvedbo anket med vzgojiteljicami je predstavljalo 66 vzgojiteljic predšolskih otrok iz osmih slovenskih vrtcev: Ostržek, Sapramiška, Gmajna in Sonček v Črnučah, Muca in Mojca v Šiški, Murgle v Ljubljani ter iz vrtca Velenje.
Vzorec za izvedbo intervjujev v vrtcu je predstavljalo 20 otrok, starih od 3 do 6 let, iz vrtca Črnuče, enote Ostržek. Sodelovalo je 9 dečkov in 11 deklic.
2.4.2 Postopek zbiranja in obdelave podatkov
Pisne anketne vprašalnike smo razdelili vzgojiteljicam in jih nato zbrali. Z njimi smo želeli izvedeti, ali vzgojiteljice uporabljajo zgodbe, da dosežejo izbrane naravoslovne cilje, in v kolikšni meri. Predvidevali smo, da vzgojiteljice zgodbe uporabljajo v ta namen, vendar smo predvidevali, da mnoge zgodbe niso primerne, ker ne vsebujejo naravoslovnih resnic. Z anketnim vprašalnikom smo ugotavljali, katere konkretne zgodbe vzgojiteljice uporabljajo za dosego določenih ciljev. Izmed njih smo izbrali najpogosteje navedene in jih ovrednotili glede na njihovo primernost za doseganje naravoslovnih ciljev. Uvrstili smo jih v tri skupine; in sicer v zelo primerne zgodbe, zgodbe, ki so primerne le ob razgovoru, ki ga vzgojiteljica vodi o vsebini, in neprimerne zgodbe. Zbrane podatke smo statistično obdelali in opažanja grafično prikazali.
Z namenom raziskovanja učinkov zgodbe na znanje in odnos do volka pri predšolskih otrocih smo podatke zbirali z ustnim intervjujem, ki smo ga na podlagi zapisanega vprašalnika zastavili vsakemu otroku posebej. Zanimalo nas je njihovo poznavanje biologije volka, njegove zgradbe vedenja, načina življenja, razmnoževanja in potencialne nevarnosti za ljudi.
Intervju je vključeval tudi vprašanje ob sliki, kjer so otroci izrazili svoje mnenje glede tega, kaj bi se zgodilo, če bi se v gozdu srečali z volkom. Pri zadnjem vprašanju nas je zanimalo, ali bi otroci izbrali izlet v gozd, kjer bi lahko srečali volka, ali bi se temu izognili. S tema dvema vprašanjema smo želeli posredno preveriti, ali se otroci volka bojijo in ali predvidevajo, da
9
jim predstavlja nevarnost. Začetnemu testu sta sledila dva obiska v vrtcu, kjer smo otrokom predstavili zgodbo o volku Slavcu. Zgodba je avtorsko delo avtorice diplomskega dela in mentorice ter vključuje vse pomembne podatke o biologiji volka, načinu njegovega življenja in nenevarnosti za človeka. Poleg pripovedovanje zgodbe smo projicirali slike, ki so se nanašale na vsebino in jo tako vizualno podkrepili. Pri drugem pripovedovanju zgodbe smo na določenih mestih izvedli poudarke in z vprašanji pozivali otroke, da so s svojimi besedami dopolnjevali osnovno zgodbo. Sledil je končni test z istim vprašalnikom kot na začetku in ki smo ga po štirih tednih spet ponovili - izvedli smo pozni končni test, s katerim smo dodatno preverili znanje otrok. Rezultate vseh treh testov smo statistično obdelali in grafično prikazali.
Opažanja o vedenju otrok med spraševanjem smo obdelali kvalitativno.
3. REZULTATI Z RAZPRAVO
3.1 Uporaba zgodb za doseganje naravoslovnih ciljev
Zbrali in obdelali smo rezultate anket, na katere je odgovarjalo 66 vzgojiteljic. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati z razpravo.
3.1.1 Ali v svoji pedagoški praksi z namenom doseganja ciljev začetnega naravoslovja kdaj uporabite zgodbo?
Graf 1: Odgovori vzgojiteljic na vprašanje: "Ali v svoji pedagoški praksi z namenom doseganja ciljev začetnega naravoslovja kdaj uporabite zgodbo?"
Pri prvem vprašanju nas je zanimalo, ali vzgojiteljice v svoji pedagoški praksi uporabljajo zgodbe za doseganje ciljev začetnega naravoslovja. Le ena vprašana vzgojiteljica pri svojem delu ne uporablja zgodb za doseganje ciljev začetnega naravoslovja. Vse ostale vzgojiteljice
1
65
DA NE
10
so odgovorile pritrdilno, kar kaže na pogosto uporabo zgodbe za doseganje ciljev začetnega naravoslovja v vrtcih.
3.1.2 Kako pogosto uporabljate zgodbo kot sredstvo za doseganje ciljev začetnega naravoslovja?
Graf 2: Odgovori vzgojiteljic na vprašanje: "Kako pogosto uporabljate zgodbo kot sredstvo za doseganje ciljev začetnega naravoslovja?"
Pri drugem vprašanju nas je zanimalo, kako pogosto vzgojiteljice uporabljajo zgodbo kot sredstvo za doseganje ciljev začetnega naravoslovja. Več kot polovica vzgojiteljic (57 % vprašanih) je navedla, da zgodbo za ta namen uporabi občasno, približno 38 % jih uporablja pogosto in le 2 vzgojiteljici jih uporabljata zelo redko.
2
38 25
pogosto občasno zelo redko
11
3.1.3 Zakaj, zaradi katerih razlogov, se odločate za uporabo zgodb pri začetnem naravoslovju?
Razlogi za uporabo zgodbe pri začetnem naravoslovju število odgovorov
da motiviram otroke 36
otrokom bližje, lažje približaš temo 11
otroci zgodbam radi prisluhnejo in sodelujejo 11
zaradi lažjega razumevanja naravoslovnih pojmov in vsebin 9
za usmerjanje pozornosti 7
za boljše vizualne predstave, kot ponazorilo 7
za otrokovo samostojno raziskovanje 6
da spodbudim razmišljanje 4
za prebujanje radovednosti 4
zaradi povezovanja vseh področij kurikula 4
za izhodišče 3
za popestritev 3
za primerjavo ob opazovanju 3
ob zaokroženi zgodbi znanje dalj časa ostane v spominu 3
da znanje nadgradimo 2
da utrjujemo znanje 2
za razvoj domišljije 2
za približnje narave otrokom 1
za vzdrževanje napetosti 1
kot nadaljevanje določene teme 1
za ugotavljanje kaj otroci o tej temi že vedo in kako bomo raziskovali 1
za vzbujanje dvomov in vprašanj 1
ker zgodba vsebuje zaplet in rešitev, tako otroci razmišljajo na ta način 1
zaradi ilustracij in prikazov 1
da preizkusim vsebino tudi v praksi 1
zanimivejši način podajanja informacij 1
za povezovanje mišljenja, govora in domišljije 1
zgolj za družboslovne teme, ne za naravoslovje 1
12
Tabela 1: Odgovori vzgojiteljic na vprašanje: "Zakaj, zaradi katerih razlogov, se odločate za uporabo zgodb pri začetnem naravoslovju?"
Pri tretjem vprašanju nas je zanimalo, zakaj oziroma zaradi katerih razlogovse vzgojiteljice odločajo za uporabo zgodbe kot sredstvo za doseganje ciljev začetnega naravoslovja. Razlogi so navedeni v tabeli, poleg pa je navedeno število ponovljenih odgovorov. Največkrat naveden odgovor je bil "da motiviram otroke", kar je bilo tudi pričakovano. Pri naslednjem vprašanju bomo spoznali, da je zgodba uporabljena za motivacijo otrok, eden izmed najpogosteje izbranih načinov doseganja naravoslovnih ciljev. Pogosto izbrana odgovora sta bila tudi ta, da otroci zgodbam radi prisluhnejo in nato sodelujejo v sledečih dejavnostih ter da preko zgodbe otrokom lažje približamo temo. Boljše je tudi razumevanje naravoslovnih pojmov in vsebin; zgodba pa lahko služi tudi kot ponazorilo za boljše vizualne predstave pri otrocih, za usmerjanje pozornosti in kot povod za otrokovo samostojno raziskovanje.
3.1.4 Kadar za doseganje ciljev začetnega naravoslovja uporabite zgodbo – v katerem delu pedagoškega procesa jo uporabite?
Graf 3: Odgovori vzgojiteljic na vprašanje: "Kadar za doseganje ciljev začetnega naravoslovja uporabite zgodbo – v katerem delu pedagoškega procesa jo uporabite?"
2 3 1
17
29 21
2
28 28
33 20
18 5
10
43
za utrjevanje
znanja kot zaključek
v samem procesu
učenja kot uvodno
motivacijo
pogosto občasno zelo redko nikoli
13
Pri četrtem vprašanju nas je zanimalo, v katerem delu pedagoškega procesa vzgojiteljice uporabljajo zgodbo. Odgovori kažejo na to, da je zgodba pri večini vzgojiteljic za uvodno motivacijo uporabljena pogosto, tretjina jih v tem procesu uporablja le občasno, le dve vzgojiteljici jo uporabljata zelo redko. Nobena vzgojiteljica ni izbrala odgovora nikoli, kar nakazuje, da je zgodba pri doseganju ciljev začetnega naravoslovja kot uvodno motivacijsko sredstvo zelo uporabna. Iz rezultatov je razvidno, da je zgodba v samem procesu učenja največkrat uporabljena občasno ali pa zelo redko, le 15 % vzgojiteljic jo za ta namen uporablja pogosto in le ena vzgojiteljica je navedla, da je ne uporabi nikoli. Zgodbo kot zaključek dejavnosti največ vzgojiteljic uporablja zelo redko in občasno, le nekaj vzgojiteljic jo za ta namen uporablja pogosto ali nikoli. Za utrjevanje znanja je zgodba v 42 % uporabljena občasno, 27 % vzgojiteljic jo uporablja pogosto, 26 % zelo redko in le 2 vzgojiteljici je ne uporabita nikoli.
3.1.5 Katere zgodbe uporabljate za učenje začetnega naravoslovja in s katerimi cilji?
Pri petem vprašanju nas je zanimalo, katere zgodbe vzgojiteljice uporabljajo v svoji pedagoški praksi z namenom doseganja ciljev začetnega naravoslovja. Dobili smo 235 naslovov zgodb, pesmi in dramatizacij, v večini le naslove brez avtorjev, ki smo jih nato sami poiskali, in so našteti spodaj v tabeli. Poleg je navedeno število, kolikokrat se je odgovor ponovil ter cilj, ki ga vzgojiteljice s tem dosegajo.
Avtor Naslov Št.
odg.
Cilj: spoznavanje
1 Eric Carle Zelo lačna gosenica 10 sprememb v naravi in pri sebi
2 Ivan Gantschev in Dimiter Inkiow
Drevo Krištof 7 živih bitij
3 Češka ljudska Trije metulji 6 življenja na travniku
4 Ruska pravljica Razbita buča 6 pridelkov
5 Wilfred Vandaele Flupi in voda 5 pomena skrbi za okolje 6 Fran Levstik Kdo je napravil Vidku
srajčico
4 da imajo živa bitja v domišljiji nerealne
14
lastnosti
7 Tanja Novak Ježek Snežek in poplava 4 naravnih nesreč in primernega ravnanja 8 Julia Jarman in Garry
Parsons
Hej! Kaj tako smrdi? 4 o nastajanju odpadkov in predelavi
9 Wilfred Vandaele Flupi in zrak 4 pomena skrbi za okolje 10 Gregor Strniša Lučka regrat 4 sprememb v naravi in pri
sebi 11 Petra Glinšek in ENKI
d.o.o.
Kapljica Aja 3 agregatnih stanj vode
12 Otmar Grissemann Potovanje vodne kapljice 3 agregatnih stanj vode 13 Frane Milčinski - Ježek Zvezdica Zaspanka 3 meja
14 Giuliano Ferri Paglavček Kvako 3 življenja dvoživk 15 Svetlana Makarovič Pod medvedovim dežnikom 3 vremena
16 Marta Vahtar Kapljica potepinka se očisti 3 kroženja vode
17 Wolf Horranth Kakšen čudovit travnik 3 pomena zelenega okolja 18 Mira Voglar Kostanjček zaspanček
(pesem)
3 letnih časov
19 ruska pravljica Debela repa 3 pridelkov
20 Jana Stržinar Povodnjak in makov škrat (lutkovna pravljica)
3 spoštljivega odnosa do narave
21 Thomas Svensson Malček palček 2 kako nastane in se razvija otrok
22 Antoon Krings Čebela Adela 2 da je življenje živih bitij soodvisno
23 Ivan Gantschev Sivi in zeleni otok 2 vpliva na naravo in varovanje narave 24 Sibylle von Olfers Pokonci izpod korenin 2 letnih časov
25 Tatjana Kokalj Zelena jopica 2 ponovne uporabe stvari
26 Nicoletta Costa Nečimrno drevo 2 letnih časov
27 Modri Jan (revija o naravi) 2 vode in eksperimenti z
njo
15
28 Marcus Pfister Hopek išče pomlad 2 letnih časov
29 Branka Jurca Snežaki v vrtcu 2 letnih časov in agr. stanj vode
30 Tatjana Kokalj Fižolina 2 uporab odpadnega papirja
31 Polonca Kovač Zelišča male čarovnice 2 zelišč, hranjenja, uporabe 32 Josip Vandot Kekec in Pehta 2 zelišč, hranjenja, uporabe 33 Mata Vahtar Tikica in Tokica na potepu
po podzemlju
2 kroženja vode
34 Ela Peroci Muca Copatarica 2 materialov
35 Lila Prap Dinozavri? 2 preteklosti in življenja
takrat
36 Janez Bitenc Dežek (pesem) 2 vremena
37 Smiljan Rozman Oblaček pohajaček 2 vremena
38 Franci Rogač Rezka premaga led 2 agregatnih stanj vode
39 Dane Zajc Leteča hišica 2 saditve drevesa
40 Koroška ljudska pripovedka
Mojca Pokrajculja 2 medu
41 Jelka Kadunc in Dušan Sterle
Senčna ura in Dan na plaži 2 pomembnosti zaščite pred soncem
42 Anna Russelmann Novice z vlaka trebušaka 2 pomena zdravega prehranjevanja
43 Janez Bitenc Potoček (pesem) 2 kroženja vode
44 Tone Pavček Juri Muri v Afriki 2 kontinentov in živali 45 Ela Peroci Moj dežnik je lahko balon 2 vremenskih pojavov 46 Goran Škobalj Zemlja je dobila vročino 2 pomena skrbi za okolje
47 Desa Muck Kakšne barve je svet? 2 barv
48 Jana Stržinar Kapljica 2 agregatnih stanj vode
49 Anja Štefan Bobek in barčica 2 razlike med lahkim in težkim
50 Ruth Brown Staro drevo 2 življenja živali v
drevesnih duplih
51 Anja Štefan Melje, melje mlinček: 2 sadja
16 Jabolko
52 Melita Štrancar Rumeno čudo 2 zdravilnih rastlin in narave
53 Romana Kranjčan Gosenica (pesem) 2 raznolikosti v naravi 54 ljudska pravljica Veliki in mali zajec 2 pomena zdrave prehrane
55 Milena Batič Gobica (pesem) 2 gob
56 Shel Silverstein Drevo ima srce 2 čutov in čustev v naravi
57 Vida Kokalj Take z vrta 2 rastlin na vrtu
58 Brenda Walpole, Janez Ferbar
Voda, zemlja, zvok (naravoslovni poskusi)
2 snovi, zvoka, svetlobe
59 Margi Podvornik Alhady Lisica lisička uščipne v lička (pesem)
1 lastnega telesa
60 Tatjana Pregl Če bi srečal krokodila (pesem)
1 navad nege telesa in varovanja pred boleznimi 61 Amy Hest Ali se ne počutiš dobro,
Poldek?
1 kako ohraniti zdravje
62 Julia Donaldson Zverjasec 1 da imajo živa bitja v
domišljiji nerealne lastnosti
63 Biljana Škoberne Čaribujev sadovnjak 1 da zdrava prehrana ohranja zdravje 64 Heidi D'hamers, Gunter
Segers
Mali zajček in velikansko korenje
1 da zdrava prehrana ohranja zdravje 65 Mojiceja Podgoršek Potovanje male plastične
vrečke
1 o nastajanju odpadkov in predelavi
66 Mojiceja Podgoršek O prelepi deželi 1 vpliva na naravo in varovanja narave 67 Helena Kraljič Ples v zabojniku 1 nastajanja odpadkov in
predelavi
68 Petra Gostečnik Izgubljena pravljica 1 zaporedja dogodkov 69 Mira Voglar Dežek pada (pesem) 1 agregatnih stanj vode 70 Mira Voglar Moj čolniček iz papirja
(glasbena pravljica)
1 kaj gibanje povzroči in vzdržuje, gibanje teles v
17
vodi
71 Mira Voglar Čolniček (pesem) 1 kaj gibanje povzroči in vzdržuje, gibanje teles v vodi
72 Biljana Škoberne V deželi (zbirka knjig) 1 različne hrane in navad zdravega prehranjevanja
73 Klaus Baumgart Larina zvezdica 1 meja
74 David Burnie Drevo: od drobnega semena do mogočnega gozda
1 rasti in razvoja drevesa
75 Max Velthuijs Žabec 1 življenja dvoživk
76 Karen King Gosenica dobi krila 1 življenja in razvoja metulja
77 Mary Hoffman Mesto cvetja 1 in skrb za zdravo okolje
78 Arnold Lobel Skokica in Regica 1 rasti in setve, urejanje vrta
79 Sergej Prokofjev Peter in volk 1 kako sobivati z naravo in varovanje lastnega življenja
80 Saša Pergar Čarobni mlinček ali Zakaj je morska voda slana?
1 morja, lastnosti tekočin
81 Babette Cole Mama je znesla jajce 1 kako nastane in se razvija otrok
82 Eric Carle Godrnjava pikapolonica 1 časa, zaporedja dogodkov 83 Mojiceja Podgoršek Medvedek Maks 1 agregatnih stanj vode 84 Caroline Castle Malica v vesolju 1 postavljanje vprašanj,
iskanje virov
85 Mojiceja Podgoršek Eko zmajček 1 o nastajanju odpadkov in predelavi
86 Mojiceja Podgoršek Zgodba o gmajnicah 1 živih bitij 87 angleška ljudska
pravljica
Jakec in čarobni fižol 1 da iz semena zraste rastlina
88 Kristina Germ Košek za smeti (pesem) 1 o nastajanju odpadkov in predelavi
18
89 Franziska Stich Dobri snežak 1 agregatnih stanj vode 90 Marta Vahtar Vrtnica in oblaček 1 da je življenje živih bitij
odvisno od vode
91 Isabelle Maquoy Čebelica Meli 1 živih bitij
92 Bina Štampe Žmavc Snežnosek 1 agregatnih stanj vode
93 Debie Tarbett Deset pogumnih paglavcev 1 razvoja od paglavca do žabe
94 Viktorija Muha (prev.) Telo (iz zbirke Mali radovednež)
1 lastnega telesa
95 Linne Bie Mali Leon je umazan 1 navad o negi telesa 96 Linne Bie Mala Lina se igra na vrtu 1 zdravilnih rastlin in
narave
97 Linne Bie Mali Leon je lačen 1 pomena zdrave prehrane
98 Kajetan Kovič Moj prijatelj Piki Jakob - Piki vrtnar
1 zdravilnih rastlin in narave
99 Bernardette Mestna miška in poljska miška
1 živih bitij, sebe in okolja in sprememb
100 ljudska pravljica Kralj Matjaž in sol 1 soli 101 M. Christina Butler, Tina
Macnaughton
Nekega zimskega dne 1 agregatnih stanj vode
102 Dobili bomo dojenčka
(lutkovna predstava)
1 kako nastane in se razvija otrok
103 Postal bom zdrav (lutkovna
predstava)
1 pojava bolezni in nega za zdravje
104 Mojca Povzek Nekoč je živela bela roža 1 preperevanja zemlje in skrbi za čisto okolje 105 Anja Štefan Melje, melje mlinček - čmrlj
in piščalka
1 lastnosti zvoka
106 Branko Rudolf in Marijan Vodopivec
Huda mravljica 1 živih bitij, sebe in okolja in sprememb
107 Janez Bitenc Ura 1 merjenja časa
108 Ela Peroci Tik tak 1 merjenja časa
19
109 Anja Štefan Melje, melje mlinček 1 lastnosti snovi
110 Alain Gree O gozdu 1 živali, rastlin in njihovega
okolja
111 Alain Gree Tomažev delovni dan 1 letnih časov in delov dneva
112 Aleksander Konjajev Nejc in drobnoživke 1 česar ne vidimo je pa prisotno v življenju 113 Tatjana Angerer Moj ekološki koledar 1 žive in nežive narave 114 Renee Kayser V gozdu in na travniku 1 živali, rastlin in njihovega
okolja
115 Gisela Fischer Od jutra do večera 1 postopka in sestavin za peko kruha
116 Muriel Mandel Vremenoslovec 1 vremena in poklica
vremenoslovca 117 Carol Watson Moja prva enciklopedija:
Štirje letni časi, Kakšno je vreme, Obrazi nevihte
1 vremena
118 Ann Civardi Nočne lučke 1 vremena
119 Nina Mav Hrovat Maruškina mavrica 1 vremena 120 Hans de Beer Beli medvedek kam greš 1 živih bitij
121 Nuria Jimenez Energija klik 1 pomena skrbi za okolje
122 Nuria Jimenez Zrak švist 1 pomena skrbi za okolje
123 Nuria Jimenez Fej odpadki 1 pomena skrbi za okolje
124 Nuria Jimenez Voda pljusk 1 pomena skrbi za okolje
125 strokovno gradivo Otroci potrebujemo gozd 1 pomena gozda za otroke 126 Mojiceja Podgoršek O lačni lisici 1 kaj leti in zakaj
127 Ivica Vanja Rorić, Ivan Minatti, Svjetlan Junaković
Kako so mravlje pogasile požar?
1 gorenja in gašenja
128 evropska komisija Od kod prihaja mleko? 1 mleka in lastnosti tekočin 129 Anja Štefan ruska
pravljica
Štučka 1 iz česa nastane kruh
20
130 Andreja Petan Od kod si kruhek? 1 iz česa nastane kruh
131 Francesca Bosca Jabolčni kralj 1 pridelkov
132 Grigor Vitez Zrcalce 1 delov telesa
133 ruska pravljica - Marjana Kobe
Medved išče pestunjo 1 poklicev
134 Mihail Kalinosvki Babica zima 1 letnih časov
135 ruska pravljica Zajček in repa 1 poljskih pridelkov
136 Goran Poglajen O veliki repi 1 pridelkov
137 Benka Pulko Dve ciklami ali na svetu je dovolj prostora za vse
1 soodvisnosti in skrbi za rastline
138 Helena Bachlerowa O žabicah v rdečih kapicah 1 živih bitij 139 Anna Russelmann Novice z aleje mlečnih
zobkov
1 pomembnosti ustne higiene
140 Jana Milčinski Škratek prehladek 1 pravilnega ravnanja ob prehladu
141 madžarska pesem Spet prišla je k nam jesen (pesem)
1 letnih časov
142 Mira Voglar Jesenski raj (pesem) 1 letnih časov
143 Svetlana Makarovič Učena buča 1 pridelkov
144 Edith Schreiber Wicke Ko so bili krokarji še pisani 1 ptic
145 Ela Peroci Zakaj je sneg bel 1 agregatnih stanj vode 146 Meta Rainer Žabja šola (pesem) 1 življenja živali 147 Tatjana Kokalj Kdo gre na sprehod v gozd 1 gozda in primernega
vedenja
148 Živali iščejo sonce
(dramatizacija)
1 živih bitij in vremena
149 Zvezdana Majhen Čas brez vode 1 skrbi za vodo in poskusi z vodo
150 Mojiceja Podgoršek O dveh račkah 1 soodvisnosti 151 Gaja Ross Tudi paglavčki se kregajo 1 soodvisnosti
152 Janez Bitenc Luna z dežnikom (pesem) 1 agregatnih stanj vode
153 Dedek in repa 1 soodvisnosti med ljudmi
