• Rezultati Niso Bili Najdeni

˝129/130

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "˝129/130"

Copied!
80
0
0

Celotno besedilo

(1)

Specializirana revija za trajnostni razvoj

˝129/130

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Najboljše razpoložljive tehnologije (BAT):

Dr. Darko Drev:

Okoljevarstvena birokracija premalo pozna smernice BAT, stroka odrinjena Nives Kropivšek: Zmagovalna kombinacija – naravni

proizvod, odlično oblikovanje, unikatna embalaža

EU določa: vsak nov proizvod bo v krožnem gospodarstvu

Pri odpadni embalaži še kar zamude, je za vse res kriv le sistem?

dr. Andraž Legat: Kažipot za prehod v krožno gospodarstvo je pristop od zgoraj navzdol

Robi Košir: Prednost daje specializacija logističnih storitev z avtomatizacijo

julij 2018 embalaža okolje logistika

(2)

Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje | t: 03/ 42 66 700 | e: info@fitmedia.si www.zelenoomrezje.si | www.zelenaslovenija.si | www.fitmedia.si

postanite član Zelenega omrežja!

Pridružite se več kot 300 podjetjem, inštitutom, občinam, izobraževalnim ustanovam, komunalnim podjetjem in drugim, ki soustvarjajo zelene zgodbe za zeleno Slovenijo!

Več o Zelenem omrežju na www.zelenoomrezje.si.

pridrUŽiTe se!

kontakt:

t: 03 42 66 706

e: zeleno-omrezje@zelenaslovenija.si

Zakaj smo člani Zelenega omrežja?

… ker nam ni vseeno, kaj delamo z naravo …

… na srečanjih spoznavamo ljudi, ki mislijo enako …

… omogoča prepoznavnost in povezovanje …

»Člani Zelenega omrežja smo predvsem zaradi tega, ker nam ni vseeno, kaj delamo z naravo, ki nas obdaja. Članstvo nam omogoča promocijo našega dela, hkrati pa lahko tudi mi spremljamo, kaj delajo drugi na področju okolja. Revija EOL je ena tistih strokovnih revij, ki je zelo zanimiva za dijake in nas zaposlene. Zanimajo nas predvsem kratke novice o novostih s področja okolja in nove embalaže ter vse, kar je povezano z reševanjem problematike onesnaževanja narave. Zanimiva se nam zdi tudi rubrika Ekošola sprašuje, stroka odgovarja.«

Simon Gračner,

Biotehniška šola Maribor

»V naravi je vse med seboj povezano in deluje v najvišje dobro celega Planeta. Zeleno omrežje je zame kot direktorici podjetja ENjO Slovenija pomembno za prepoznavnost, za povezovanje in delovanje v Sloveniji.

Zeleno, odgovorno se nenehno učimo, prilagajamo in povezujemo vsi, saj sta zavedanje in informiranost ključni za razvoj in obstoj naravne, čiste in zdrave Slovenije. Moja osebna želja je, da te trajnostne, naravne in otipljive informacije vseh nas iz Zelenega omrežja razširimo v vsak kotiček Slovenije, v najvišje dobro celote.«

Alenka Kügerl, ENJO Slovenija

»živim v Kranju. Po desetih minutah peš hoje sem že sredi gozda, kjer se včasih le nekaj deset metrov od mene zaustavi srna in me zvedavo gleda.

Vsak dan znova sem hvaležen, da živim v najlepši deželi na svetu. Rad bi še dolgo užival v lepotah slovenske narave. Predvsem pa bi rad, da bi bili tudi moji otroci in kasneje vnuki deležni čistega zraka, odlične pitne vode iz domače pipe in prečudovite simfonije zvokov narave. Zato sem vesel, da je tudi družba Renault Nissan Slovenija del Zelenega omrežja Slovenije. Na srečanjih spoznavam ljudi, ki mislijo enako. Ljudi, ki jim ni vseeno, kaj delamo z okoljem danes in kakšna bo zaradi našega življenja narava jutri. Zelenemu omrežju Slovenije ni vseeno. Zato smo z njimi tudi mi!«

Rok Istenič, Renault Nissan Slovenija

Promocija

(3)

U vo d n ik

julij 2018 129/130

EOL 3

Zgodba o neprevzeti odpadni embalaži

nekoliko drugače

N

eapeljskega scenarija v Sloveniji bržčas ne bo. Tako lahko razumemo odgovore družb za ravnanje z odpadno embalažo, potem ko so sprejele čez noč spremenjena okoljevarstvena dovoljenja z zapovedjo, da morajo prevzeti vso odpadno embalažo, ki se je nakopičila v zbirnih centrih in v skladiščih ali na prostem pri komunalnih podjetjih. MOP pojasnjuje - spremembe okoljevarstvenih dovoljenj pijejo vodo. Torej, da pravni temelji niso trhli. Zelena Slovenija potemtakem lahko pričakuje, da je ne bo zadušilo več tisoč ton odpadne embalaže.

A

li res? Interseroh bo namreč prevzel le toliko embalaže, kot jo dajo na trg nji- hovi zavezanci. Po njihovem mnenju je spre- memba OVD nezakonita in so se pritožili, a odločitve sodišča še niso dočakali. ARSO jih je namreč že lani hotel prisiliti, da prevzemajo tudi tisti del embalaže, za katero ni plačana embalažnina. Interseroh ne popušča. Družba Recikel z največjim tržnim deležem pa molči.

Praviloma v anketah ne sodeluje. Kot da ne čuti odgovornosti in zavez do javnosti. In to pri odpadkih, ki so v Sloveniji že desetletje upravičeno paradna okoljska tema. S krožnim gospodarstvom pa zelo vroča. Ali bo novi zakon o varstvu okolja naložil deležnikom, ki so med nosilci sistema za odgovorno rav- nanje z odpadki, to je viri, tudi zaveze, kaj mora javnost zvedeti o njihovem poslovanju in izpolnjevanju dogovorjenih ciljev?

A

novi zakon o varstvu okolja se odmika.

Zakonodajalec je realen in ga obljublja prihodnje leto. Povsem drugače je z luknja- mi v sistemu ravnanja z odpadno embalažo.

Zamaške lahko zdaj, vsaj kot kratkoročni ukrep, ponudi z urgentno odločbo, da plača embalažnino vsako podjetje, ki daje na trg odpadno embalažo. Računsko sodišče RS je objavilo podatek, da je embalažnina plačana le za 46,8 % odpadne embalaže. Razliko mora nekdo pokriti. Sheme upravičeno zahtevajo, naj v sistemu ne bo izjem. Res. Zakaj so pod- jetja, ki ustvarijo na leto manj kot 15 ton embalaže, oproščena embalažnine? Katero slovensko gospodinjstvo lahko na ekološkem otoku ali pred vrati hiše odloži odpadke in za odvoz komunalcu ničesar ne plača? Zaposleni v manjših podjetjih torej nimajo stroškov z odpadno embalažo, v domačem gospodinjstvu pa jih nobena uredba ali izvedbeni akt ne od- vezuje plačila.

S

edanja logika zakonodajalca je skregana s starimi in novimi načeli, kaj je razšir- jena odgovornost proizvajalcev izdelkov. V Nacionalnem programu varstva okolja 2030 piše takole: Pravna ali fizična oseba, ki razvija, izdeluje, predeluje, obdeluje, prodaja ali uvaža izdelke, za katere velja razširjena odgovornost proizvajalcev (proizvajalec izdelkov), mora de- loma ali v celoti zagotoviti takšno ravnanje z izdelki in z odpadki, ki nastanejo po uporabi teh izdelkov, da se spodbujajo ponovna upo- raba ter preprečevanje odpadkov in njihova predelava …

N

ihče v zeleni Sloveniji, če hočemo zeleno ohranjati kot našo konkurenčno pred- nost, ne more z ramen stresti odgovornosti za smetenje okolja in jo odložiti na sosedovo dvorišče. Prav tako ne more nihče zamižati na eno oko, ko prebere podatek, da se znižuje delež ločeno zbranih frakcij pri komunalnih odpadkih in zmanjšuje delež reciklabilnih materialov v odpadni embalaži. Zdaj jih je le še okrog 30 do 35 %. Nič naj nas ne tolaži, če v Evropi pri plastičnih izdelkih ni boljše.

Raje zdaj, ko je embalažna Pandorina skrinja vnovič na široko odprta, izpostaviti, kaj naj se spremeni takoj in kaj v nekaj modrih korakih jutri. Tudi v morebitni vzpostavitvi novega sistema ravnanja z odpadno embalažo, če ne gre drugače. Izpostaviti zato, da se spet ne zapostavi ali odloži.

M

OP lahko takoj odpravi sistemsko napako oziroma izjeme. Hkrati z vsemi udele- ženci v sistemu, ki jih hranijo seveda različni poslovni interesi, dogovori, kaj naj bo kon- kretna vsebina transparentnosti sistema in katera nihanja na trgu surovin lahko najbolj odpirajo rane v sistemu. Ki sicer kot celota ne more ubežati od odgovornosti za učinkovito rabo virov v Sloveniji.

Z

di se, kot da so se glavni akterji v sistemu utrdili na okopih bolj zaradi poslovnih kot okoljskih interesov, čeprav se rja v sistemu že pozna pri zadnji uri odpadka. Kaj bodo storile družbe za ravnanje z odpadno embalažo, kaj centri za ravnanje z odpadki in kaj komunalna podjetja, da bo industrija iz odpadkov lahko kreirala več novih proizvodov? To je izziv za vse stebre v sistemu, ne le za MOP.

P

esnica Bina Štampe Žmavc, letošnja dobi- tnica zlatnika poezije, verjame, da imajo otroci »oči, ki vidijo dušo stvari«. Morda nam nekaj tega pogleda manjka pri ravnanju z od- padno embalažo.

foto: Rok Tan

glavni urednik

Jože Volfand,

UVodnik

(4)

vs eb in a

julij 2018129/130

4 EOL

Vsebina

impresUm

5 novosti

8 na regpaku med zmagovalci embalaža slovenskega proizvajalca

10 Zmagovalna kombinacija – naravni proizvod, odlično oblikovanje, unikatna embalaža

12 Želijo več prijav, pogrešajo razvojno in kapitalsko močna podjetja

15 naravna mineralna voda dana v inovativni Tetra pak

®

embalaži 23 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

24 Zmanjšajmo uporabo plastičnih nosilnih vrečk 26 pametna omrežja predstavljajo

nadgradnjo obstoječega sistema 30 nujna strateška odločitev o termični izrabi odpadkov

34 mešani komunalni odpadki kot vir alternativnega goriva

36 eU določa – vsak nov proizvod bo v krožnem gospodarstvu

40 pri odpadni embalaži še kar zamude, je za vse res kriv le sistem?

47 izjava družbe za ravnanje z odpadno embalažo dinos

48 slovenija bo težko dosegla cilje, nujna sprememba zakonodaje 50 odpadki vroči, obnovo potrebujejo

vodovodni objekti in kanalizacija 52 Gospod Zamašek ne počiva, zbral jih je že več kot 40 ton

54 degradirana območja ena glavnih priložnosti za razvoj novih dejavnosti 56 projekt Greens - proces uspešne institucionalizacije zelenih javnih naročil

57 V gradbeništvu boljši časi, trg se prebuja, a ni mladega kadra

58 kažipot za prehod v krožno gospodarstvo je pristop od zgoraj navzdol 60 naravna svetloba je zdravilo in poživilo, pomaga tudi pri matematiki 62 okoljevarstvena birokracija premalo pozna smernice BAT, stroka odrinjena 64 premaze na osnovi topil zamenjujejo okolju

prijaznejši premazi na vodni osnovi

66 neslišni ne bodo, potrošnik naj bo pozoren na energetsko nalepko 68 Z zniževanjem teže plastenk zmanjšujejo porabo peT

materiala, zahtevni do dobaviteljev 70 okoljskih in podnebnih tveganj

več, zavarovalni trg se prilagaja 72 prednost daje specializacija

logističnih storitev z avtomatizacijo

74 elektromobilnost je tehnološka novost in priložnost za slovensko industrijo 76 Z zagotavljanjem kibernetske

varnosti do večje varnosti v prometu

Pokrovitelj 129/130. številke:

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol)

Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, julij 2018 Naklada 2.000 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:

T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

pArTnerJA

pri izdajanju revije EOL:

Fakulteta za logistiko

Gorenje Surovina d.o.o.

(5)

julij 2018 129/130

EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Pladnji za zdrave Prigrizke v obliki šaP

Tematski pladnji pAW patrol s prigrizki so se izkazali za priljubljene pri otrocih in starših, zahvaljujoč zdravi vsebini in zanimivem pakiranju, ki ga je navdihnila nickelodeonova hit animirana predšolska predstava. novo partnerstvo podjetja Crunch pak z blagovno znamko za otroke nickelodeon, je zahtevalo novo embalažo za zdrave prigrizke, ki bi se izkazali na prodajnih policah in se dobro ujemali s promocijsko blagovno znamko. da bi zadovoljili potrebe podjetja Crunch pak, so pri podjetju sonoco dostavili risbe in prototipe trde plastike za testiranje pred nujnim rokom kupca. prilagojeni pladenj je bil končno proizveden za 20 % hitreje kot običajno, prigrizki pa so bili tako od koncepta do prodajnih polic v kratkih štirih mesecih.

glava za tisk ne bo več za enkratno uPorabo

podjetji Xaar in oem, mapleJet se podajata na pot kakovosti in trajnosti kodiranja in označevanja na valovite škatle z industrijsko brizgalno tiskalno glavo Xaar 502 Gs15 o. TiJ (Thermal inkjet) tiskalne glave, ki se uporabljajo za kodiranje in označevanje na valovite škatle, so za enkratno uporabo.

V dvoletnem obdobju to lahko pomeni odstranitev več kot 650 kartuš za tiskalne glave (v tipičnem primeru uporabe), ki prekomerno porabljajo vire, čas in denar za zamenjavo. industrijski dizajn tiskalne glave Xaar 502 Gs15 o to bistveno spremeni in zagotavlja, da tiskalnik mapleJet uporablja le eno tiskalno glavo v enakem obdobju in dalj

(ker brizgalne tiskalniške glave Xaar niso za enkratno uporabo), kar znatno zmanjša vpliv na okolje pri kodiranju in označevanju na valovite škatle. Tiskalna glava Xaar 502 Gs15 o omogoča znatno povečanje višine tiskanja v primerjavi s tiskanimi glavami TiJ, pri čemer je na voljo največja višina tiskanja 70 mm na do 180 dpi. Tiskalnik mapleJet prodigit 70 je s svojo primernostjo za porozne podlage sposoben tiskati z maksimalno hitrostjo 58 metrov na minuto in zagotavlja kakovostne kode za najhitrejša proizvodna okolja. Tiskalnik mapleJet prodigit 70 je na voljo s sistemom za črnilo 500 ml in bo kmalu ponudil litrsko rešitev za brizgalne črnilne sisteme, kar pomeni, da se intervencijski poseg operaterja bistveno zmanjša. njen navijalski modul zagotavlja kakovost tiskanja na proizvodnih linijah, kjer dosledno umeščanje izdelkov ni mogoče vedno doseči.

embalaža oPozori, kdaj bo hrani Potekel rok uPorabe

s svetovnimi viri, ki jim grozi izčrpanost, je nujno, da se izognemo zavrženi hrani. startup ovie iz Chicaga opozarja uporabnike, kdaj bo hrani potekel rok. To naredi z embalažo, ki uporablja pametno tehnologijo. embalaža ovie je opremljena s pametno oznako za hladilnik. Ta oznaka spreminja barvo, da pove, ali je hrana še vedno dobra. Zelena, ko je še sveža, rumena, ko se približuje izteku, in rdeča, ko je ni varno jesti. oznake so zelo preproste in enostavne za uporabo. Uporabniki morajo le pritisniti gumb na smartTag in povedati Alexi (računalniški glas), kakšno hrano shranjujejo. Če uporabniki nimajo pametnega domačega zvočnika, lahko vnesejo hrano v aplikacijo ovie. oznaka dela z zbiranjem podatkov o datumih poteka hrane. To določa, kako dolgo bo hrana sveža in začne se odštevanje na smartTag.

po polovici preteka določenega časovnega obdobja oznaka pošlje na pametni telefon obvestilo. Uporabniki lahko prilagodijo svoje nastavitve trajanja hrane v mobilni aplikaciji. poleg tega aplikacija pošilja uporabnikom ideje o receptu za uporabo hrane, ki jo imajo v hladilniku. Trenutno je na kickstarterju na voljo več izdelkov ovie.

Vsebina, posnetek in povezava so na voljo za prednaročila, ki jih je treba razdeliti januarja 2019.

novosti Kratko, zanimivo

lidl grAdi Nov logisTičNi ceNTer v ArNovskem gozdu

Gregor Kosi, generalni direktor družbe Lidl Slovenije je ob začetku gradnje logističnega centra v poslovni coni v Arnovskem gozdu v Žalcu napovedal, da se dogovarjajo še o večjem logističnem centru v Ljubljani. A že objekt v Žalcu bo stal na 57.000 kvadratnih metrih, takšna bo velikost njihovega mo- dularnega skladišča. Lidl, ki je del nemške trgovske mreže, se je odločil za zeleno gra- dnjo, saj bodo na streho namestili sončno elektrarno. Celotna naložba je vredna 70 milijonov evrov, investitor pa jo uvršča med najsodobnejše objekte v Evropi. Lidl je svojo mrežo v Sloveniji zelo razširil, zdaj šteje že 52 trgovin. Za distribucijo blaga potrebuje večje skladiščne zmogljivosti. Gradnjo naj bi končali v drugi polovici leta 2019.

doleNjskA NAčrTuje oBrAT zA oBdelAvo odpAdkov

Dolenjske in belokranjske občine nameravajo, če bodo občinski sveti do konca septembra sprejeli ustrezne odloke, ustanoviti javno podjetje Cero – DBK, ki naj bi prevzelo gradnjo obrata MBO na Leskovcu v novomeški občini.

Obrat mehansko-biološke obdelave bi lahko zagotovil obdelavo 25.000 ton odpadkov na leto. Tehnologija bi omogočila biološko stabi- lizacijo odpadkov in kompostiranje. Naložba naj bi stala 4,6 milijona evrov. V Sloveniji je sicer dovolj kapacitet za obdelavo odpadkov, pa tudi kohezijskih sredstev za te naložbe ni več. Občine bi naj sofinancirale naložbo glede na število prebivalcev in količino komunalnih odpadkov. Kakor je znano, na Dolenjskem pred leti ni bila realizirana naložba v drugo fazo Centra za ravnanje z odpadki (CEROD 2), zato zaradi neplačanih opravljenih del za pripravo naložbe nekateri izbrani izvajalci tožijo novomeško občino. Novomeški Cerod vozi odpadke v obdelavo v ljubljansko Snago.

Iz leve: župan občine Žalec Janko Kos, generalni direktor Lidl Slovenija Gregor Kosi, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek ob polaga- nju temeljnega kamna.

(6)

julij 2018129/130

6 EOL

novosti

embalaža, ki

sPodbuja mlade k ustvarjalni kuhi

nova embalaža je na voljo v štirih barvah, v ospredju pa je Vegetin ikonični kuhar, ki nas nagovarja, da kuhamo svobodno.

pogosto potrebujemo le malce navdiha za ustvarjanje odličnih obrokov z že testiranimi sestavinami. dodatek, ki bi lahko pri tem pomagal, je Vegeta s svojo novo omejeno izdajo štirih navdihujočih pakiranj z igrivimi in zabavnimi modeli, ki so videti kot odlična sestavina za ustvarjalno kulinariko. "mlade generacije rade raziskujejo nove okuse, vendar so praktične. Zato jih opozarjamo, da je Vegeta preprosta sestavina, primerna za vse izzive njihovega notranjega kuharja,"

so v sporočilu za javnost povedali pri podravki, kjer verjamejo, da bodo mlajši potrošniki motivirani za zbiranje vseh štirih variant. embalaže vsebujejo različne ilustracije in skrivnosti Vegete, dizajn so ustvarili v agenciji Bruketa & Žinić & Gray.

vrečka, ki omogoča vakumsko Pakiranje vsakega izdelka Posebej

Fleksibilna embalaža X-dual seal iz podjetja rpC omogoča končnim uporabnikom in proizvajalcem na različnih trgih daljšo življenjsko dobo izdelka, zadovoljstvo uporabe in enostavno integracijo v proizvodne linije. To so koristi, ki izhajajo iz inovativnega dvokrakega oblikovanja.

Vrečka X-dual seal s hermetičnim tesnilom na zunanji strani in z lepilom na notranji omogoča končnim uporabnikom, da "zapnejo" notranjo pregrado v vrečki, preden zmešajo vsebini. Vrečka ima številne potencialne možnosti aplikacije na

prehrambnih in neprehrambnih trgih. ena ključnih prednosti je podaljšana življenjska doba, ki jo X-dual seal omogoča s svojo novo obliko. embalaža za izdelke, ki morajo biti vakumsko pakirani, kot so na primer kruhovi zvitki, omogoča, da vsakega odpremo posamezno, pri čemer so ostali še naprej vakumsko pakirani. končni uporabnik lahko hrani izdelke skupaj ali ločeno, odvisno od tega, katera možnost je koristnejša za rok uporabnosti živila.

minimiziranje količine odpadne hrane je pomembna tema, ki jo rpC nagovarja s tem produktom.

Pivo brez etikete kot znak PodPore drugačnosti

Ljudje v zadnjih letih visoko na seznam svojih prednostnih nalog in tem uvrščajo družbeno odgovornost. Za oglaševanje smo lahko včasih rekli, da je enostavno.

Vzamemo izdelek, poudarimo njegovo

"posebno" funkcionalnost, rečemo, da je zabaven, in to zapakiramo v resen/

humorističen/ dokumentarni slog, ki ga bomo posredovali s sporočilom. To mora zbujati lojalnost ali nakup. Časi se spreminjajo, ljudje se spreminjajo, kar vpliva tudi na osebnost blagovnih znamk in njihovo vrednost. družbeni odgovornosti se blagovne znamke ne smejo izogniti.

komunikacijo je potrebno nadgraditi s stališčem o občem dobrem. Takšno kampanjo v teh dneh izvaja pivska blagovna znamka Zlaten dab prilepske pivovarne iz makedonije pod sloganom #bezpredsodkov in #brezetiket. medijska kampanja

prilepske pivovarne je lansirala omejeno serijo pollitrskih steklenic Zlaten dab brez etikete kot znak podpore drugačnosti in osvobajanju od predsodkov. od vsake kupljene steklenice Zlaten dab brez etikete gre 5 din v fond za donacije prilepske pivovarne. Zbrana sredstva bodo donirali v humanitarne namene.

Kratko, zanimivo

sejem FAchpAck

Med 25. in 27. septembrom 2018 bo v Nürnbergu v Nemčiji evropski sejem paki- ranja, procesov in tehnologije FachPack.

1.500 razstavljavcev bo predstavilo izdelke in storitve pakiranja za industrijske in po- trošniške dobrine. Na ogled bodo embalažni materiali, pripomočki, pakirni stroji, tehno- logija za označevanje, tisk embalaže, notranja in pakirna logistika ter logistične storitve.

FachPack se bo tokrat predstavil v sveži obliki z novo identiteto »Tomorrow begins when you create it« (Jutri se začne, ko ga ti ustvariš).

FachPack obiščejo obiskovalci in strokovnjaki z vseh sektorjev, ki iščejo embalažne in pakir- ne rešitve, kot so prehrambna, farmacevtska, kozmetična, kemična, avtomobilska industri- ja in drugi. Več o sejmu si lahko pogledate na www.fachpack.de.

NA divjih odlAgAliščih NAjveč grAdBeNih odpAdkov

Na nedavnem strokovnem posvetu »Ali so divja odlagališča še vedno problem?«, pri- pravili so ga Ekologi brez meja kot del akcije Očistimo Slovenijo 2018, so bila v ospredju divja odlagališča kot ena izmed oblik okolj- skega kriminala. Ekologi brez meja tako nadaljujejo s sistematičnim pristopom, ki so ga začeli leta 2010. Takrat je nastal prvi in edini vseslovenski Register divjih odlagališč kot plod prostovoljskega dela. Država pa kljub večkratnim pogovorom ne želi prevzeti tega, kar je že narejeno, pravijo. Letos bo register posodobljen in dopolnjen s stanjem ob vodo- tokih ter s poudarkom na smetenju. V osmih letih je bila očiščena tretjina vseh odlagališč, a v naravi še vedno ostaja več kot 230.000 m3 odpadkov (92 olimpijskih bazenov, 77 velikih dvoran postojnske jame, 19 trboveljskih di- mnikov). Skoraj polovico vseh odpadkov (41 %) predstavljajo gradbeni odpadki, po pogostosti jim sledijo kosovni (17 %), komunalni (15 %), organski (13 %) in nevarni odpadki (10 %) ter salonitne plošče (2 %) in pnevmatike (1 %).

Po njihovi akciji je prišlo do izboljšave inšpek- cijskega nadzora, saj občinski inšpektorati v večini občin učinkovito delujejo in tudi izrekajo kazni, po drugi strani pa Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) še vedno izreče premalo kazni. Na posvetu so se strinjali, da rešitev niso zgolj poostreni nadzori. Na lokalni in republiški ravni je 150 inšpektorjev, ki nadzirajo deja- nja dveh milijonov posameznikov, zato mora program odpravljanja divjih odlagališč zajeti ozaveščanje in nadzor. V osmih letih je bila očiščena tretjina vseh odlagališč.

Posebej izstopa, da sistem prevzemanja

(7)

julij 2018 129/130

EOL 7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

novosti

črne steklenice za Pivo Padejo v oko

proizvajalec stekla Beatson Clark je uvedel novo okrasno storitev za pivovarje, ki iščejo inovativen in ustvarjalni način, da bodo njihove steklenice izstopale na prodajnih policah. steklenice za pivo so pobarvali s črno barvo, kar jim daje nenavadno in razkošno privlačnost. Črna barvna prevleka je kot nalašč za prenasičeno tržišče piva, kjer je izbira za potrošnike tako raznolika, da pivovarne nenehno iščejo nove ideje o pakiranju, ki bodo ujele poglede. Barvo na vodni osnovi nanesejo na steklenico pri 195 ° C, zato je zelo vzdržljiva, odporna proti praskam in brazgotinam. dekoracija steklenic za pivo z omenjenim postopkom je stroškovno ugodnejša od ustvarjanja povsem nove steklenice iz črnega stekla.

ne samo, da so dobro videti, pojasnjuje Charlotte Taylor, vodja trženja v Beatson Clarku, pobarvano steklo je odlično pri zaščiti piva v steklenički . "naša stekla že v povprečju ščitijo izdelek od najmanj 90 % UV žarkov, dodatna črna barva pa bi to zaščito povečala do 100 %," je dejala tržnica.

ekiPi evegreen nagrada za

biorazgradljive lončke iz zavržene hrane

V okviru podjetniškega trampolina 2018 se je pred dnevi investitorjem iz slovenije in tujine predstavilo šest najboljših startup ekip. 140 obiskovalcev je naziv startup leta

savinjsko-šaleške (saša) regije podelilo ekipi evegreen. Ta je obiskovalce prepričala z biorazgradljivimi lončki. evegreen je namreč v sodelovanju s slovenskimi in evropskimi partnerji razvil formulo izdelave materiala iz zavržene hrane ter tehnologijo predelave materialov proteinskega izvora na klasičnih strojih za brizganje plastike. iz teh materialov so izdelali eko-lonček, ki v mesecu dni po zasaditvi v zemljo postane hrana za mikroorganizme. kot je povedala vodja ekipe evegreen eva Štraser, so se na podjetniški trampolin prijavili, ker so želeli ugotoviti, ali so na pravi poti. "pot do naziva startup leta ni bila enostavna, smo pa zelo veseli in ponosni, da so investitorji in ostali gostje prepoznali naš potencial," je dejala.

embalaža za olivno olje Povezuje tradicijo in sodobnost

dizajn darilne embalaže olivnega olja Chiavalon, ki ga je za družinsko podjetje Chiavalon iz Vodnjana naredila agencija Bruketa&Žinić&Grey, je prejela nagrado Cropak za najboljši dizajn v celoti. Gre za nagrado, ki se podeljuje za najboljše embalaže na Hrvaškem. družina Chiavalon, ki je med najbolj nagrajenimi proizvajalci ekstra deviškega olivnega olja na Hrvaškem, je želela v večji meri komunicirati izvor svojih olivnih olj ter povezanost tradicije, sodobne tehnologije in umetnosti njihove proizvodnje. posebna izdaja darilne embalaže olivnega olja Chiavalon je navdihnjena s tradicionalno arhitekturo in umetnostjo v istri, s filmom, glasbo in z vodnjanskimi freskami ter povezuje zgodovinsko in sodobno dediščino.

»Zelo smo zadovoljni, da poleg nagrad za kakovost naših proizvodov strokovna javnost prepoznava tudi trud, ki ga vlagamo v njihov dizajn. Ta nagrada je sad dolgoletnega sodelovanja z agencijo Bruketa&Žinić&Grey in zagotovo proslavlja tudi prijateljstvo, ki ga imamo skozi vsa ta leta z ljudmi iz agencije. Zahvaljujem se celotni ekipi, ki zna vsakokrat našo vizijo pretvoriti v rešitve, ki jih prepozna tudi stroka,« je ob prejemu nagrade povedal Tedi Chiavalon.

Kratko, zanimivo

gradbenih odpadkov ni urejen, saj gradbena podjetja sama priznavajo, da odpadkov ne odlagajo na legalna odlagališča in tega tudi ne bodo počela, dokler tega ne bodo počeli vsi, saj bi se s plačevanjem za odlaganje od- padkov postavila v nekonkurenčen položaj.

Tudi Računsko sodišče RS v svoji reviziji iz leta 2010 ugotavlja, da nadzora nad tokovi gradbenih odpadkov praktično ni (Računsko sodišče RS, 2010), so navedli v informaciji za medije Ekologi brez meja.

AlArmANTNo

poročilo o plAsTiki v sredozemskem morju

Svetovna organizacija za varstvo narave WWF je ob svetovnem dnevu oceanov obja- vila alarmantno poročilo »Izhod iz plastične pasti: reševanje Sredozemlja pred plastičnim onesnaženjem«. Poročilo kaže na dramatične posledice, ki jih povzroča pretirana uporaba plastike, slabo ravnanje z odpadki in množični turizem na eno od najbolj obiskanih regij na svetu.

Izdelki iz plastike predstavljajo kar 95 odstotkov vseh odpadkov, ki plavajo po Sredozemskem morju ali ležijo na plažah.

Večina plastičnih odpadkov v morju prihaja iz Turčije in Španije, sledijo jim Italija, Egipt in Francija. Zaradi povečanega turizma se ko- ličina morskih odpadkov vsako poletje poveča za kar 40 odstotkov.

Makroplastika, veliki delci plastike, poškoduje, zaduši in pogosto ubije morske živali, vključno z zavarovanimi in ogroženimi vrstami, kot so morske želve in sredozemska medvedka. A mi- kroplastika, manjši in tihi ubijalec, je dosegla rekordne ravni koncentracije, ki znašajo kar 1,25 milijona delcev na kvadratni kilometer Sredozemskega morja, kar je skoraj štirikrat več kot koncentracija plastike v »plastičnem otoku« v Severnem Tihem oceanu. S tem, ko vstopajo v prehranjevalno verigo, fragmenti mikroplastike ogrožajo vse več živali, tudi ljudi. Od 27 milijonov ton plastičnih odpadkov, proizvedenih vsako leto v Evropi, se reciklira le ena tretjina. Polovica plastičnih odpadkov v Italiji, Franciji in Španiji konča na odlagališčih.

Reciklirana plastika pa trenutno znaša le šest odstotkov povpraševanja po plastiki v Evropi.

Svetovna organizacija za varstvo narave je naslovila na vlade, podjetja in posameznike apel, da sprejmejo zakonsko zavezujoč med- narodni sporazum o odstranjevanju plastičnih odpadkov iz morja, da podpirajo nacionalne cilje za doseganje 100 odstotkov recikliranih in obnovljivih plastičnih odpadkov do leta 2030, da prepovejo uporabo enkratnih plastičnih vrečk in da naj podjetja vlagajo v inovacije za učinkovitejšo in bolj trajnostno uporabo plastike.

(8)

N a g r ade r eg P a K 2 01 8

julij 2018

EMBALA žA 8

129/130

na festivalu FesT.A pAk &

prinT 2018 so junija v hotelu sheraton v Zagrebu podelili nagrade za najboljšo embalažo in najkvalitetnejše tiskarske izdelke na Hrvaškem in na regionalnem trgu. nagrade CropAk, reGpAk, Croprint in reGprint 2018 podeljujejo že 15 let. organizatorji so podjetje Tectus d.o.o, inštitut za embalažo in tiskarstvo Tectus, in strokovni časopis Ambalaža iz Zagreba. med drugimi so podelili tudi nagrade reGpAk 2018 za najboljšo embalažo na trgu regije, saj so strokovnjaki ocenili več kot 100 embalaž iz Bosne in Hercegovine, makedonije, slovenije, srbije in Hrvaške. nominacije so predlagali predstavniki iz vsake države, ki so hkrati tudi članice mednarodnega ocenjevalnega sodišča. nagrajenca sta postala nosilca znaka reGpAk in sta si pridobila pravico neposrednega nominiranja za prestižno nagrado za najboljšo embalažo na svetu, Worldstar, ki jo že 58 let podeljuje svetovna organizacija za pakiranje - Wpo. ena nagrada je odšla v slovenijo.

nAGrAde reGpAk 2018

na regpaku med zmagovalci

embalaža slovenskega proizvajalca

najboljša embalaža posameznega izdelka

najboljša embalaža serije izdelkov

Podelili so dve nagradi regPak 2018:

nagrajena družba Konkam Jožef Drešar s.p. iz Krke za serijo "Madres", serijo sta izdelali podjetje Aki Izlake d.o.o. in R-Tisk d.o.o., oblikovala pa Nadja Ocepek in Jernej Stritar, Pikto – biro za komunicira- nje d.o.o., Slovenija

nagrajeno podjetje Obrt Zure iz Lumbarde za iz- delek "Quinta Essentia penina Zure", embalažo je izdelalo podjetje Etikgraf d.o.o., oblikovala Tonka Lujanac, Hrvaška

navajamo še nekaj nominirancev iz drugih držav ter vse slovenske:

Serija: Ribella HUMUS

Podjetje: DTD Ribarstvo d.o.o., Srbija Oblikovanje: IDEA Plus Communications d.o.o., Ivan Aran Studio, Srbija

Proizvajalec embalaže: Balaton Štampa d.o.o., Srbija

Serija: Naravni med čebel

Podjetje: beeJapa, Bosna in Hercegovina Oblikovanje: Žarko Ninković, Bosna in Hercegovina

Proizvajalec em- balaže: Pentagram d.o.o., Bosna in Hercegovina

(9)

julij 2018

9

129/130

EMBALA žA

Serija: Raw sweets by Michaela

Podjetje: Sirova hrana – obrt za trgovinu, uslugu i proizvodnju, Hrvaška

Oblikovanje: Lana Gruić Vitas, Atom design, Hrvaška

Proizvajalec embalaže:

Sirova hrana – obrt za trgovinu, uslugu i proizvo- dnju, Hrvaška

Izdelek: Fedor sense Vintage

Podjetje: Fedor – izrada sapuna, Makedonija Oblikovanje: Sašo Stamenković, Fedor, Makedonija

Proizvajalec embalaže: Fedor – izrada sapuna, Makedonija

Serija: Pokica, gourmet kokice s slanim in sladkim okusom

Podjetje: Kokica d.o.o., Slovenija Oblikovanje: Kokica d.o.o., Slovenija Proizvajalec embalaže: Rotoplast d.o.o., Hrvaška

Izdelek: Donat Mg – Izvorni kamen Podjetje: Droga Kolinska d.d., članica skupine Atlantic grupa, Slovenija

Oblikovanje: Agencija 101 d.o.o., Slovenija Proizvajalec embalaže: Agencija 101 d.o.o., Slovenija

Serija: Embalaža Gorenjke za posebne priložnosti

Podjetje: Podravka Slovenija d.o.o., Slovenija Oblikovanje: Aleksandra Lagenfus, Podravka Slovenija d.o.o., Slovenija

Proizvajalec embalaže: Jamnik d.o.o., Slovenija

Serija: Hotel Cubo – hišno vino

Podjetje: Hotel Cubo, turizem in gostinstvo d.o.o. Slovenija

Oblikovanje: Žare Kerin Futura DDB d.o.o., Slovenija

Proizvajalec embalaže: Etiketa Žiri d.d., Slovenija

reGpAk 2018

slovenski dizajn embalaž med bolj zrelimi v regiji

embalažo, ki so jo nagradili na srečanju najboljših oblikovalskih rešitev v regiji;

reGpAk 2018, in sicer za deodorant madres, so kreativno zasnovali v timu pikto, z oblikovalko nadjo ocepek in oblikovalcem Jernejem stritarjem.

Pikto, biro za komuniciranje, d.o.o., je med drugim odgovoril, da so nagrade potrditev pra- vilnega razmišljanja in odlične implementacije.

katere oblikovalske rešitve je žirija najbolj izpostavila in ali stroka zdaj bolj upošteva koncept ekodizajna?

Stroka verjetno že od nekdaj upošteva kon- cepte ekodizajna. Vsaj del stroke, zdaj pa se to zavedanje širi tudi med naročnike. Ti

spoznavajo vedno večjo kritično maso kupcev, ki zahtevajo tovrstne izdelke. Eden od ključnih izzivov prihodnosti je, kako iz procesov masov- ne proizvodnje izločiti plastiko ter podobne sintetične materiale. Ne bo lahko, je pa pri- hodnost nedvomno v trajnostno naravnanem oblikovanju in proizvodnji.

kakšne želje je izpostavil naročnik embalaže?

Morda je potrebno poudariti, da je naročnik že od začetka zaupal oblikovalcu in smo lahko ponudili najboljšo rešitev, kot smo jo lahko.

Tulec je bil razvit in izdelan v Sloveniji, skupaj z naročnikom smo ga nadgradili. Obojestransko zaupanje med naročnikom in oblikovalcem se splača.

kaj pričakujete od nominacije za prestižno nagrado World star za najboljšo embalažo?

Nagrade so potrditev pravilnega razmišljanje in odlične implementacije. In to je čisto dovolj.

katere so glavne novosti v oblikovalskih tren- dih pri rešitvah za embalažo na slovenskem trgu in kakšne, če primerjate to, kar ste spre- mljali na regpAku 2018?

Slovenski trg je glede oblikovanih embalaž med bolj zrelimi v regiji. Čeprav nimamo tako razvite živilske industrije kot denimo Hrvati in smo omejeni z majhnostjo nacionalnega trga, imamo dovolj kakovostnih oblikovalskih rešitev, ki se lahko suvereno uvrščajo na tek- movanja, kot je REGPAK. 

(10)

R EG P A K 2 01 8 i n R o č n o iz d El A n A Em b A lA žA

julij 2018 foto: Ratko Mavar

n iv es k ro piv še k

EMBALA žA 10

129/130

Želijo stabilne gospodarske razmere, njihov cilj pa je, da postanejo vodilni ponudnik visokokakovostne valjaste kartonske embalaže na slovenskem trgu, je odgovorila nives kropivšek iz embalažnega podjetja Aki izlake. kaže jim dobro. drugo leto zapored so na regpaku med nagrajenci za najboljšo embalažo. Lani so slavili z nadvse lično embalažo za med in dobili potem še priznanje na 8. bienalu industrijskega oblikovanja, letos pa za serijo embalaže za deodorante madres. nives kropivšek meni, da je zmagovalna kombinacija v harmoniji naravnega produkta in ročno izdelane unikatne, okolju prijazne embalaže. Z odličnim oblikovanjem, seveda. in kako trg sprejema nagrajeno embalažo? pravi, da jim je uspelo, čeprav so preživeli nelahka leta v krizi.

reGpAk 2018 in roČno iZdeLAnA emBALAŽA

zmagovalna kombinacija – naravni proizvod, odlično oblikovanje, unikatna embalaža

Na regpaku ste že drugo leto zapored sprejeli nagrado za najboljšo serijo embalaže – lani za med, letos za serijo embalaže za deodorante madres. Nominacij prijavljenih embalaž v vaši kategoriji je bilo veliko. kaj je pretehtalo lani in kaj letos?

Na to vprašanje je najtežje odgovoriti. V lan- skem letu je bila to morda subtilna vizualna podoba embalaže, ki gradi na principu »manj je več« in je prav zaradi svoje skromnosti precej drugačna od drugih. Verjetno pa so na izbor vplivale tudi ostale pozitivne lastnosti.

Predvsem skrbna izdelava, okolju prijazni ma- teriali, trpežnost in večkrat poudarjena trajno- stna naravnanost pri rabi embalaže. Likovno zasnovana in oblikovana je tako, da jo lahko ponovno uporabimo za kak drug namen.

zmagovalna kombinacija?

Harmonija naravnega produkta in okolju pri- jazne, ročno izdelane embalaže, nadgrajene z odličnim oblikovanjem. Da, to je, vsaj po mojem mnenju, letošnja zmagovalna kombinacija.

Embalaža za deodorant Madres je bila domi- šljena in razvita z namenom, da naravni izdelek in njegov ovoj poveže v enotno zgodbo. Čeprav je narejena iz papirja, natančna izdelava in skrbna izbira materialov ter inovativne tehnološke reši- tve pri oblikovanju dna razširjajo njeno funkci- onalnost. Tako je povsem primerljiva z drugimi, okolju manj prijaznimi vrstami embalaže.

kako ste kot proizvajalec embalaže sledili oblikovalskemu konceptu in kaj ste morali kot proizvajalec embalaže ponuditi, ustvariti, da se je na koncu izšlo kot zmagovalna kombinaci- ja? kaj je bil največji izziv? material, tehnična izvedba, harmonija embalaže s proizvodom, ki je naravni deodorant, estetski videz embalaže, funkcija embalaže, potrošnik…?

Embalaža za deodorante Madres je rezultat res dobrega sodelovanja in vzajemnega prilagaja- nja med naročnikom, oblikovalcem in izdelo- valcem. Bolj kot zgolj likovna podoba embalaže je bila tokrat v ospredju njena funkcionalna vrednost. Vsekakor je bil za nas največji izziv izbira ustreznih materialov in zagotavljanje optimalnega tesnjenja, ki omogoča polnjenje izdelka neposredno v embalažo. Čeprav smo bili tokrat le v vlogi izdelovalca, smo ves čas snovanja embalaže skrbno pazili, da bo em- balaža zadostila visokim tehnološkim in tudi estetskim standardom. Temu so v biroju Pikto, kjer so oblikovali zunanji plašč embalaže, do- dali še nujno potrebno piko na i.

proizvajalci embalaže se srečujejo z zahtevami po novih materialih, tehnikah, detajlih, višjih oblikovalskih in estetskih standardih, upo- števati morate ekodizajn oziroma življenjski ciklus izdelka, ogljični odtis, izogibati se mo- rate škodljivim snovem v embalaži, še vedno je aktualna dematerializacija … koliko ste lahko odzivni? je na trgu dovolj dela in naročniki upoštevajo večje stroške proizvodnje?

Pri nas je vsa embalaža ročno izdelana, kar seveda prinaša določene prednosti na sicer majhnem slovenskem trgu. Mislim predvsem na hitro odzivnost, boljše prilagajanje in zmo- žnost maloserijske, unikatne proizvodnje.

Maloserijska, ročna izdelava je nujno povezana z nekoliko višjimi stroški, kar včasih naročnika tudi odvrne. Zato je za nas še posebej pomemb- no, da naročnika in na koncu potrošnika pre- pričamo z visoko kakovostjo embalaže. To do- sežemo s celostnim pristopom pri oblikovanju,

embalaža za deodorante

madres je rezultat res

dobrega sodelovanja in

vzajemnega prilagajanja med

naročnikom, oblikovalcem in

izdelovalcem. Bolj kot zgolj

likovna podoba embalaže je

bila tokrat v ospredju njena

funkcionalna vrednost.

(11)

julij 2018

11

129/130

EMBALA žA

uporabo izključno okolju prijaznih izbranih materialov in brezhibno izdelavo. Zelo smo pozorni tudi do najmanjših detajlov in ves čas preizkušamo nove materiale in tehnike.

Hočemo zadovoljiti najvišje oblikovalske in estetske standarde.

z nagrado regpAk 2018 ste avtomatično nominirani za prestižno nagrado World star, ki jo že 58 let podeljuje svetovna organizacija za embalažo. kaj pričakujete, pri katerih ele- mentih ste lahko najbolj konkurenčni?

Sami se, kot dobitniki nagrade REGPAK 2017 in kljub nominaciji, za sodelovanje na tem pre- stižnem tekmovanju nismo odločili, ker se na tekmovanju za World Star odloča le na podlagi fotografij in omejenega tekstovnega opisa em- balaže. Taktilni vtis ter kakovost izdelave pa sta za nas prav tako ključnega pomena. Upam, da bodo imeli letošnji nagrajenci več poguma in samozavesti, kar pa je seveda izključno od- ločitev naročnika.

lani nagrajeno embalažo za med predstavljate kot zgodbo o lepoti in romantičnosti sloven- skega podeželja. embalaža je zelo lična, nežna, privlačna. kako jo je sprejel trg?

Seveda imam do izdelka, ki je avtorsko delo, od oblikovanja pa vse do izdelave, prav poseben odnos. A to ne pomeni kaj dosti, dokler izdelka ne ocenita stroka in trg. Po skoraj dveh letih, od kar smo embalažo prvič predstavili, lahko z veseljem ugotovimo, da nam je uspelo. Morda nekoliko bolj z oceno na strokovni ravni, kjer smo, poleg nagrade REGPAK 2017 za najboljšo serijo embalaže na območju širše regije, na 8.

bienalu oblikovanja v Ljubljani dobili tudi pri- znanje Brumen za odlično slovensko oblikova- nje. Najštevilčnejši kupci embalaže so še vedno posamezni čebelarji. Počasi, a vztrajno pa se

»prebijamo« tudi na police muzejskih trgovi- nic in prodajaln s turističnimi spominki, za katere menimo, da so za prodajo naše embalaže najprimernejše.

vaš proizvodni fokus je bolj namenjen indu- striji, gradbeništvu, obrti in drugim dejav- nostim, izdelujete kartonske cevi in jedra, okroglo kartonsko embalažo različnih parame- trov. kakšno je povpraševanje, kateri izdelki iz kartona, ki je vse bolj cenjen material, so najbolj iskani? za kaj vse se lahko uporablja embalaža iz kartonskih cevi?

Ker proizvajamo izdelke iz papirja, ki je okolju

prijazen in čedalje bolj iskan material, posle- dično povpraševanje stalno narašča. To pa ne pomeni nujno tudi večje prodaje, saj se po drugi strani stalno povečuje tudi, predvsem tuja, konkurenca. Pri nas s kartonskimi cevmi in jedri premerov od 6 do 500 mm oskrbujemo najrazličnejše vrste industrij in obrtnih dejav- nosti. Največ cevi in jeder izdelamo za papirno industrijo, izdelovalce folij in gumarsko indu- strijo, nekaj manj za potrebe v gradbeništvu za opaže in razbremenitev betonskih konstrukcij.

Cevi izdelujemo tudi po posebnem naročilu za opreme interijerjev, scenske in sejemske posta- vitve. Na področju embalaže izdelamo največ tulcev za pošiljanje po pošti in shranjevanje, saj je tovrstna embalaža izjemno trpežna.

katere materiale razen kartona, sivega kar- tona, kraft papirja in drugih vrst papirja še uporabljate v proizvodnji in za katere izdelke?

Našteti materiali predstavljajo glavnino ma- terialov, ki jih uporabljamo v naši proizvodnji.

Za posebne zahteve naročnikov uporabljamo tudi aluminijevo folijo in silikoniziran papir, za izdelke, ki pridejo v stik z živili, tudi papir- je z ekstrudiranim polietilenom. Pri izdelavi darilne embalaže uporabljamo različne vrste visokokakovostnih design papirjev, uveljavlje- nih italijanskih in nemških proizvajalcev, za za- piranje embalaže pa, poleg lepenke, predvsem polietilenska in kovinska dna ter pokrove.

kaj lahko ponudite naročniku?

Predvsem želimo naše naročnike navdušiti z visoko kvaliteto izdelkov, inovativnimi reši- tvami in uporabo najboljših, okolju prijaznih materialov. Za naročnike v podjetju skrbi uigrana, visoko motivirana in usposobljena ekipa sodelavcev. Na vsakem področju dela ima bogate, dolgoletne izkušnje. Zaton je vsaka, še tako zapletena naloga nov izziv.

kolikšen delež v vaši realizaciji predstavlja darilna embalaža in kaj predvsem želijo naročniki?

Trenutno delež darilne embalaže ne presega 20 odstotkov, seveda pa si želimo v prihodnje ta delež povečati. Nagovoriti želimo predvsem oblikovalce in oglaševalske agencije, ki posta- jajo vse pomembnejši naročniki naše darilne embalaže. Zanje je, poleg pričakovane visoke kvalitete izdelave, pomemben predvsem naš celostni pristop in razumevanje pomena do- brega oblikovanja.

kaj pričakujete od poslovnega leta?

Zaradi zadnje gospodarske krize smo preži- veli kar nekaj viharnih let. Sedaj se razmere počasi umirjajo. To si želimo. Torej stabilne gospodarske razmere, ki nam bodo omogočile izpolnjevanje naših ciljev. Želimo si utrditi po- ložaj uglednega in pomembnega proizvajalca industrijskih kartonskih cevi in jeder ter posta- ti vodilni ponudnik visokokvalitetne valjaste kartonske embalaže na slovenskem trgu. 

Gea delikatese v novem pakiranju

V Tovarni olja Gea d.d. proizvajamo Gea deli- katesni program (majonezo, tatarsko omako in francosko solato) po lastni tradicionalni recepturi že več kot 25 let. Obogatili smo ga z novim izdelkom Gea lahka majoneza.

Ta izdelek ter majonezo in tatarsko omako smo pričeli polniti v novo embalažo – pla- stenke iz polipropilena (PP-05), ki se lahko reciklira. Plastenka je praktična za uporabo in rokovanje. Zamašek je dvodelen, z no- tranjo aluminijasto folijo, ki je privarjena na pokrov plastenke. Pred prvo uporabo potrošnik pokrov odvije in odstrani folijo, nato pa zamašek ponovno namesti nazaj na vrat plastenke. Nova embalaža omogoča tudi nadzorovan izpust vsebine, okolica izpusta na pokrovčku pa ostane čista.

Embalažna novica

Zelenega omrežja

Tovarna olja Gea d.d.

https://gea.si

Želimo si utrditi položaj

pomembnega proizvajalca

industrijskih kartonskih cevi

in jeder ter postati vodilni

ponudnik visokokvalitetne

valjaste kartonske embalaže

na slovenskem trgu.

(12)

37 . S lo ve n S k i o S k a r z a em b a la žo

julij 2018

EMBALA žA 12

129/130

izvirnost, varnost, estetika, praktičnost uporabe je le nekaj meril, ki se upoštevajo pri ocenjevanju za slovenskega oskarja za embalažo. Letos pod okriljem pomurskega sejma in pokroviteljstvom Gospodarske zbornice slovenije poteka že sedemintridesetič. strokovna žirija, ki jo sestavljajo red. prof., univ. dipl. obl. Vladimir pezdirc, predsednik strokovne žirije, ter člana žirije oblikovalec Jani Bavčer in dr. Gregor radonjič, redni profesor in predstojnik katedre za tehnologijo in podjetniško varstvo okolja ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v mariboru, je tokrat med 11 modeli embalaže osmih prijaviteljev nominirala 6 embalaž, ki se bodo potegovale za najprestižnejši naziv 37.

slovenski oskar za embalažo.

Zmagovalci bodo znani v času sejmov Agra in inpak v Gornji radgoni, natančneje 27.

avgusta.

tanja Pangerl

37. sLoVenski oskAr ZA emBALAŽo

želijo več prijav, pogrešajo razvojno in kapitalsko močna podjetja

Zdaj bodo bolj upoštevana tudi

okoljevarstvena merila

O tem, kako so se spreminjali kriteriji za ocenje- vanje, kako so zadovoljni s prijavami in kakšno dodatno vrednost daje nagrada za Slovenskega oskarja za embalažo prejemnikom, sta spre- govorila Boris Nicolas Erjavec, projektni vodja Mednarodnega sejma embalaže, tehnike pakiranja in logistike Inpak, in Miran Mate, projektni vodja natečaja Slovenski oskar za embalažo.

letos izbirate že 37. slovenskega oskarja za embalažo. koliko so se v tem obdobju spre- menili kriteriji, saj so nekateri materiali čedalje manj priljubljeni, in kaj je v ospredju letošnje- ga ocenjevanja?

Nagrado Slovenski oskar za embalažo je leta 1957 ustanovila Trgovinska zbornica Slovenije.

Priznanje so štirinajst let podeljevali vsako leto, nato je prešel natečaj na bienalni način organizacije. 15 let je bil organizator Center za embalažo in napredek trgovine pri TZ Slovenije, nato inštitut ITEO, leta 1986 pa je organizacijo projekta prvič prevzel Pomurski sejem in ga organizira v letih, ko poteka

foto: arhiv podjetja

m ir an m at e

foto: arhiv podjetja

B or is n ic ol as e rjave c

(13)

julij 2018

13

129/130

EMBALA žA

bienalni mednarodni sejem Inpak (prvič or- ganiziran leta 1982). V tem obdobju je pokro- viteljstvo nad natečajem prevzela Gospodarska zbornica Slovenije in ga ohranja vse do danes.

merila za ocenjevanje?

Kriteriji ocenjevanja so se skozi šest desetletij seveda nekoliko spreminjali, vendar ne ko- renito. Med merili so bila vse od začetkov v ospredju izvirnost (inovativnost), zaščita vse- bine (mehanska, kemijska, fizikalna), napredek pri varnosti in higieni izdelka, estetika, skla- dnost izdelka, embalaže in tržnega sporočila, tržno-komunikacijska učinkovitost, praktič- nost uporabe pri transportu, skladiščenju in končni uporabi ter tehnični vidiki proizvodnje embalaže.

Že v preteklosti je bila med kriteriji tudi zahte- va po skladnosti z veljavnimi predpisi in med- narodnimi standardi. V zadnjem desetletju, ko se vse bolj zaostrujejo vprašanja onesnaženosti okolja in klimatskih sprememb, pa strokovna žirija vse bolj izpostavlja okoljevarstvena me- rila. Omenimo npr. zahtevo po zmanjševanju volumna/mase, možnosti ponovne uporabe ali recikliranja embalaže, nižjo porabo energije pri proizvodnji in razgradnji, možnosti za biološko razgradnjo in podobno. Kljub temu, da so glede na ekološka vprašanja danes »bolj v modi« na- ravni materiali, možnosti ponovne uporabe, biološka razgradljivost, zna strokovna žirija oceniti, kaj dejansko pomeni napredek za pro- izvajalca, distributerja, končnega potrošnika in okolje. Na primer izdelek, pri katerem se plastični embalaži (še) ne moremo izogniti, je lahko nagrajen z najvišjim priznanjem zaradi bistvenega zmanjšanja teže embalaže na račun

preudarnih in estetskih konstrukcijskih ojači- tev. Pri tem se namreč zniža poraba energije, materiala, obseg transporta ter posledično obremenitev okolja.

Glede na nabor letošnjih izdelkov bi lahko rekli, da so pri odločitvi strokovne žirije za nominacije prevladali okolju in človeku pri- jazni materiali, prednosti pri zaščiti vsebine, praktičnost uporabe ter izvirne konstrukcijske rešitve glede na sodobne načine trženja in dis- tribucije, kakršen je npr. spletna prodaja.

kako ste zadovoljni z letošnjo bero prijav in s katerega področja je bilo prijav največ? iz katerih podjetij bi želeli več sodelovanja na natečaju?

Na letošnjem natečaju je sodelovalo 8 prijavite- ljev z 11 modeli embalaže. Spadali so v razrede prodajne, primarne embalaže (družina emba- laže, darilna embalaža, sestavljena embalaža, kartonska zloženka, čvrsta plastična embala- ža), ovojne sekundarne embalaže (razstavna embalaža, skupinska embalaža), transportne terciarne embalaže (industrijska embalaža, transportna embalaža). Sodelovali so tudi pro- totipi, izumi, izboljšave embalaže ter vizualna identiteta embalaže. Prevladovala je kartonska embalaža. Sodelujoči vzorci embalaže so bili namenjeni kategorijam pijač, elektronike, pre- hrane, zdravja in lepote. Če najprej omenimo razrede embalaže, smo pogrešali upogljivo – fleksibilno embalažo, stekleno in kovinsko embalažo, pri kategorijah pa embalažo za gospodinjske, medicinske in farmacevtske izdelke.

Želeli bi si več sodelovanja domačih ustvar- jalcev, konstruktorjev, oblikovalcev in

Izdelek Univerzalna vogalna zaščita Prijavitelj DS Smith Slovenija d.o.o.

Avtor Miha Krnc

Razred Transportna embalaža Izdelek iPACK

Prijavitelj DS Smith Slovenija d.o.o.

Avtor Ajda Regali Knez

Razred Prototipi, izumi, izboljšave embalaže

Izdelek Medenka, naravna sladkarija iz medu, iz medu in pomaranče, iz medu in jagode, iz medu in cimeta ter iz medu in limone

Prijavitelj Medenka, proizvodnja, trgovina, storitve d.o.o.

Avtor Medenka d.o.o.

Razred Prodajna – primarna embalaža, družina embalaže

Izdelek Scriba Stylus

Prijavitelj Andreja Pogačar, industrijska oblikovalka

Avtor Andreja Pogačar

Razred Prodajna, primarna embalaža, kartonska zloženka

Izdelek E-COMERCE embalaža za steklenice

Prijavitelj DS Smith Slovenija d.o.o.

Avtor Miha Krnc

Razred prototipi, izumi, izboljšave embalaže

Izdelek Promocijski set

Prijavitelj DS Smith Slovenija d.o.o.

Avtor Miha Krnc (strukturalni design), Špela Stergar (grafični design) Razred Prodajna – primarna embalaža,

družina embalaže

Skladno s pravilnikom natečaja je strokovna žirija v ožji krog za najvišjo nagrado nomini- rala naslednje modele embalaže (razvrščeni po abecednem vrstnem redu prijaviteljev glede na naziv podjetja oziroma priimek).

Evropski strokovni sejem za pakiranje, procese in tehniko

Prihodnost

ustvarjamo sami

25.–  27.9.2018 /// Nürnberg fachpack.de/become-visitor Vse o pakiranju: kompetentno, inovativno, kompaktno

Dobavitelji, ki razumejo vaše potrebe.

Ponudniki, ki govorijo isti jezik kot vi.

Rešitve, ki zagotavljajo napredek.

Najdite pravo inovacijo za svoje potrebe pri pakiranju med več kot 1.500 razstavljavci. Na sejmu FachPack.

FP18_60x253_SLO_EOL_BES_VERPACK.indd 1 29.05.18 11:14

Promocija

(14)

julij 2018

EMBALA žA 14

129/130 proizvajalcev embalaže, ki se lahko pohvalijo z lastnim razvojem, znanjem in inovativnostjo ter ustvarjajo koristne rešitve za uporabnike, potrošnike in okolje.

kakšna dodatna vrednost je za zmagovalca prejem naziva slovenki oskar za embalažo?

Slovenski oskar za embalažo je tradicionalno in prestižno priznanje, ki potrjuje odličnost prijavitelja in nagrajenega izdelka ter veča njun ugled na domačem in tujih tržiščih. Je tudi po- membna referenca za sodelovanje na sorodnih mednarodnih natečajih, tekmovanjih in trgih.

Nominirano in s Slovenskim oskarjem nagraje- no embalažo lahko prijavitelji vidno označijo z logotipom ocenjevanja. Sejem Inpak, pod okri- ljem katerega poteka natečaj Slovenski oskar za embalažo, poteka hkrati z Mednarodnim kmetijsko-živilskim sejmom Agra. Skupaj bosta na več kot 71.000 kvadratnih metrih po- vršin predstavila več kot 1.800 razstavljavcev iz preko 30 držav ter ponujala novosti v kme- tijski tehniki, živilskopredelovalni industriji, na področju embalaže, tehnike pakiranja in logistike. Glede na rezultate minulih let tudi letos med 25. in 30. avgustom v Gornji Radgoni pričakujemo več kot 120.000 obiskovalcev.

Nominirani in nagrajeni izdelki so objavljeni v posebni zloženki, ki jo distribuiramo na soča- snih sejmih, po različnih tematskih dogodkih in jo objavimo na spletni strani Pomurskega sejma in sejma Inpak

embalaža naj vključuje življenjske utrinke

Da embalaže uspešno sledijo razvoju, kjer je predvsem v zadnjem desetletju v ospredju tudi trajnostni vidik embalaže, in pa tudi to, da bi bila embalaža bolj racionalna, s podporo novih naravnih materialov, je povedal predse- dnik strokovne žirije red. prof., univ. dipl. obl.

Vladimir Pezdirc. Poudaril je, da bi si želeli več prijav na Slovenskega oskarja za embalažo predvsem iz razvojno in kapitalsko močnih slovenskih podjetij.

Že nekaj časa predsedujete natečaju slovenski oskar za embalažo. kako se embalaže, ki se pri- javljajo na slovenskega oskarja za embalažo, spreminjajo, izboljšujejo, kako reprezentativne so za trend zlasti z vidika eko dizajna?

Res že kar nekaj let predsedujem natečaju in

lahko ugotovim, da se raven embalaž, ki se prijavijo na natečaj, izboljšuje oziroma uspe- šno sledi razvoju in standardom embalaže v okoljih, ki so vodilna na tem področju. Opaziti je tudi povečano pozornost do vseh parametrov t.i. eko dizajna in trajnostnega razvoja.

Vsa ta leta število prijav ostaja na približno enakem nivoju. Želeli bi si bistveno večje šte- vilo prijav in sodelujočih podjetij, saj bi tako do- bili realnejši vpogled v stanje na tem področju.

Na podlagi katerih kriterijev ocenjujete emba- laže pri izbiri nominacij in oskarja?

Komisija pri svojem delu upošteva predvsem inovativnost, izvirnost, skladnost predlagane rešitve na relaciji zaščita vsebine - komunika- cija z uporabnikom - tržno sporočilo. Posebno pozornost namenjamo uporabi ekološko pri- mernih materialov in trajnostnemu vidiku, ki obravnava celoten življenjski ciklus embalaže od zasnove, proizvodnje, polnjenja, zapiranja, transporta, skladiščenja, komunikacije, naku- pa in vseh postopkov končnega uporabnika, torej do končne razgradnje ali druge ustrezne uporabe ali predelave. Ob tem je seveda po- memben tudi likovni, estetski vidik predlagane rešitve.

kje je vzrok, da se razmeroma malo podjetij odloča za sodelovanje na natečaju?

Mnogo podjetij embalaže nima v svojih razvoj- nih in tržnih ciljih ali pa preprosto kopirajo re- šitve drugih, včasih tudi neustreznih, ki komaj še zadovoljijo veljavne predpise in standarde EU. Tak pristop je mogoče razumljiv pri malih podjetjih, ki se šele uveljavljajo na lokalnem ali evropskem trgu. Na natečaju pogrešamo pred- vsem razvojno in kapitalsko močna slovenska podjetja.

s čim so vas prepričali tokratni nominiranci?

Predvsem izpolnjujejo zahtevane standarde, so kreativni in izražajo ustrezno pozornost eko- loškim materialom in trajnostnim rešitvam.

Dva najboljša bomo nagradili s Slovenskim oskarjem za embalažo.

kakšna bo embalaža prihodnosti, kateri ma- teriali bodo prevladovali?

Upam, da bo manj potrošniško naravnana in bolj racionalna. Predvsem pa inovativna v zaščiti, uporabi, njeni podobi in komunikaciji.

Seveda ob podpori novih naravnih materialov, ki se bodo lahko transformirali v nove proizvo- de ali pa se vrnili na svoj začetek.

kaj predlagate oblikovalcu embalažnih krea- tivnih rešitev?

Pri oblikovanju mora razumeti in upoštevati celoten življenjski ciklus embalaže. Pri načr- tovanju naj doda nekaj življenjskih utrinkov:

mogoče čas ali pa veselje, zakaj ne presenečenje, morda posebno okolje … Seveda brez maksi- malne kreativnosti ne gre! 

foto: Miha Bened

V la di m ir p ez dir c

Kratko, zanimivo

ceNTri zA rAvNANje z odpAdki so se povezAli

Centri za ravnanje z odpadki so se povezali v Združenje, v katerem so Snaga Ljubljana, Simbio, Center za ravnanje z odpadki Puconci, Komunala Slovenska Bistrica in Kocerod.

Novo združenje, kakor je znano, so povezane tudi Družbe za ravnanje z odpadno embala- žo, je odgovor na neprevzete kupe odpadne embalaže v skladiščih ali na prostem v komu- nalnih podjetjih oziroma v zbirnih centrih.

Združenje opozarja, da je v sistemu ravnanja z odpadki preveč shem in da je njihov glavni cilj poslovanja dobiček. Takšna poslovna logika je zniževala embalažnino, po mnenju Združenja pa sheme dobičkonosnost upoštevajo tudi pri ravnanju z odpadki, saj s papirjem in steklom ni težav, drugače pa je s plastiko.

Kot je razumeti kritiko Združenja, so prav sheme in neučinkovit sistem odgovorni za neprevzemanje odpadne embalaže. Zato med drugim predlagajo v Sloveniji ustanovitev ene neprofitne embalažne družbe.

smerNice, kAko rAzumeTi sTrANsko udeleŽBo v posTopku zA ovd

Kako razumeti stransko udeležbo v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, kakor jo opredeljuje besedilo novega zakona o varstvu okolja? Na vprašanja odgovarja Ministrstvo za okolje in prostor, ki je izdalo smernice za razumevanje predlaganega besedila. Pri tem opozarja, da gre za pomoč pri razumevanju, ne pa za pravno zavezo ali navodilo. Poleg tega so upravni organi in sodišča pri vodenju postopka in odločanju samostojni pri presoji vseh okoliščin in upoštevanju pravnih aktov.

Smernice, ki podrobneje pojasnjujejo pomen določbe 64. člena ZVO-1, člen govori o prav- nem interesu oseb, ki želijo pridobiti položaj stranskega udeleženca v postopkih za OVD, so zelo dobrodošle. Še posebej zato, ker je jasno opredeljeno, ali in kako lahko sodeluje v postopku kot stranski udeleženec oseba, ki nima statusa nevladne organizacije in na področju varstva okolja dela v javnem interesu, ali oseba, ki nima v lasti ali posesti nepremičnine na vplivnem območju.

Ta dikcija je pomembna zaradi več primerov konflikta interesov v zadnjem obdobju, zla- sti pri nekaterih naložbah. Po novem bodo takšne osebe lahko uveljavile svoj interes po zakonu o splošnem upravnem postopku.

(15)

julij 2018

15

129/130

EMBALA žA

VodA V TeTrA pAk emBALAŽi

T

etra Pak in Dana sta konec junija predsta- vila prvo slovensko vodo Dana v embalaži Tetra Pak. Embalaža Tetra Prisma® Aseptic v velikosti 750 ml je prva tovrstna embalaža na svetu, ki je sodobnega izgleda, ovita v kovinski odsev. Na novo zasnovana embalaža je bila prvič napolnjena maja. Izdelek bo možno ku- piti na policah številnih slovenskih prodajaln, drogerij in bencinskih črpalk. Podjetje Dana je že prejelo prvo naročilo tudi s Švedske. Veliko zanimanje je tudi na hrvaškem trgu.

N

aravna mineralna voda v embalaži Tetra Prisma® Aseptic 750 s pokrovčkom HeliCap™27 je odgovor na potrošniške tren- de po svetu. Embalaža se lahko reciklira, saj je izdelana večinoma iz kartona iz naravnih in obnovljivih virov. Les, ki se uporablja za

embalažo, ima certifikat Sveta za nadzor gozdov z oznako FSC™, ki zagotavlja, da uporabljen les prihaja iz gozdov, ki jih upra- vljajo trajnostno, in drugih obnovljivih virov.

Embalaža Tetra Pak je enostavna za prevaža- nje, zelo lahka in prava novost v svoji kategori- ji. Zaradi tega nova embalaža mineralno vodo Dana na policah predstavlja na popolnoma drugačen način.

»N

a slovenskem trgu z negazirano vodo se kaže trend rasti. Podatki o porabi vode v Sloveniji za leto 2017 namreč kažejo, da se je trg v primerjavi s preteklim letom povečal za skoraj 8 odstotnih točk, kar pred- stavlja več kot 48 milijonov litrov porabe na leto,« je povedal Marko Hren, direktor pod- jetja Dana, in dodal: »V Dani ostajamo zvesti

potrošnikom in svojemu poslanstvu, t. j. omo- gočati boljše življenje s paleto novih izdelkov.

Nenehno iščemo priložnosti, da slovenskim potrošnikom zagotovimo inovativne izdelke v vrhunski embalaži. V sodelovanju z družbo Tetra Pak smo to tudi zagotovili.«

naravna mineralna voda dana v inovativni tetra Pak ® embalaži

Pijte

boljšo vodo .

www.dana.si

Prva slovenska voda v Tetra Pak embalaži.

DanaOGLAS_vodaTETRAPAK_VirZivljenja_2018_220x150_Gloss.indd 1 21/06/2018 15:39

Uvedbo novega izdelka na trg Dana izvaja z marketinško kampanjo #virživljenja, ki temelji na zgodbah mladih posameznikov, ki so ali ki si želijo svojo strast spremeniti v svoj vir življenja. Dana se tako predstavlja v dveh različnih vlogah: kot podpornica uspešnih zgodb, ki jih želi deliti s svojo publiko, in kot podpornica novo ustvar- jenih zgodb.

Promocija

(16)

julij 2018

Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik d.o.o.

Mestna občina Veljenje

Občina Cerknica

129/130

16 OKOL jE

Začetek projekta Cinderela

Zavod za gradbeništvo (ZAG) je bil s projek- tom o novih krožnih poslovnih modelih za trajnostno urbano gradbeništvo uspešen na razpisu Obzorje 2020 in 1. junija 2018 so pričeli izvajati projekt Cinderela – New Circular Economy Business Models for More Sustainable Urban Construction (Novi krožni gospodarski poslovni modeli za bolj trajnostno urbano gradbeništvo). V projektu bo oblikovan krožni model, ki bo za 20 % zmanjšal okoljske vplive vzdolž vrednostnih in dobavnih verig krožnega urbanega gradbeništva ter hkrati za 30 % povečal recikliranje odpadkov iz gradbe- ništva in rušenja, 13 % izbranih industrijskih odpadkov, 100 % težke frakcije iz predelave komunalnih odpadkov ter 25 % blata iz čistil- nih naprav. Projekt bo trajal od 1. 6. 2018 do 31. 5. 2021 in bo pomembno vplival na prehod k bolj trajnostnemu gospodarstvu v Evropi in Sloveniji. Poleg koordinatorja ZAG v projektu iz Slovenije sodeluje še komunalna gospodar- ska družba Nigrad, skupaj s povezanim par- tnerjem Inštitutom Wcycle Maribor, katerega soustanovitelj je. To je prvi tovrstni projekt, ki slovenskim partnerjem prinaša evropsko sofi- nanciranje v višini skoraj 1,7 mio EUR v štirih letih trajanja projekta. Projekt je bil uspešen na razpisu H2020-CIRC-2016-2017, Sistemski, eko-inovativni pristopi za krožno ekonomijo:

veliki demonstracijski projekti.

Zavod za gradbeništvo Slovenije www.zag.si

notranja kvaliteta sadik trajnic iz domače prsti

Tudi pri nakupu sadik trajnic velja star kmečki pregovor še iz časov moje babice: »Nisem dovolj bogat, da bi kupoval najcenejše!« Najcenejše salame v naših trgovinah imajo več soje, raznih aditivov in ne vem še česa kot mesa. Podobno je pri drugem najcenejšem blagu. Tudi pri trajni- cah je globalizacija prinesla neštete možnosti trgovanja. Od vsepovsod prihajajo poceni sadi- ke dvomljive kvalitete. Gojenje sadik na hitro, v

lahki šotnici in s pomočjo kemije smo usvojili tudi v nekaterih domačih vrtnarijah. Takšen način gojenja namreč omogoča lep videz in vi- soko »zunanjo ali navidezno kvaliteto« in nizke cene. Velik izbor sadik trajnic z visoko notranjo kvaliteto za najrazličnejše namene, od zelenih streh, do rastlinskih čistilnih naprav, medovi- tih in zeliščnih vrtov, cvetočih travnikov, za vrtove in javne nasade, že desetletja gojimo v vrtnariji Trajnice Golob-Klančič. Odlikuje jih trpežnost, utrjenost, asketska vzgoja v navadni vrtni prsti in minimalen ogljični odtis.

Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič www.trajnice.com

standard, ki prispeva k varnosti v planinah

Pred vrati je poletje, z njim pa težko pričakova- ne počitnice s potovanji, bivanjem v obmorskih krajih in izleti v hribe. Tudi pri pohodništvu vloga standardov ni zanemarljiva. Tokrat naj omenimo standard, ki prispeva k var- nosti v planinah, to je SIST EN 16869:2018, Načrtovanje zavarovane plezalne poti (via fer- rata). Zavarovana plezalna pot, bolj znana kot via ferrata, je zahtevna plezalna pot, običajno na skalnatem terenu, ki je opremljena z varo- vali in pomagali, kar omogoči, da tudi planinci brez alpinističnega znanja osvojijo vrhove ali prečijo stene. Začetek vie ferrate mora biti jasno označen z informacijami o dolžini poti, višinski razliki in približnem času plezanja, z nasveti o drugi priporočljivi opremi, na primer o čeladi (SIST EN 12492), z informacijami o fiksnih sidrnih točkah za plezanje po vrvi, o morebitnih težjih predelih, dodani pa morajo biti še topografski opis poti in informacije o izstopih v sili, kontaktne informacije za nujne primere in kon- taktne informacije o upravljavcu, ki vzdržuje plezalno pot.

Slovenski inštitut za standardizacijo - SIST

www.sist.si

Novice Zelenega

omrežja

med člani zelenega omrežja:

Fotografije: arhiv članov

za sodelovanje v rubriki pokličite tanjo na 03/42-66-716

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Za izboljšanje ravnanja z odpadno mešano embalažo smo na posameznih virih odpadkov predlagali postavitev dodatnih zbirnikov za posamezne, količinsko pomembnejše embalažne

Z odobreno spremembo načrta monitoringa emisij TGP v mesecu oktobru 2011 (Odločbo je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor) smo v TE Šoštanj za določanje

Podamo lahko sklep, da je Vrtec Zarja Celje družbeno odgovorna institucija kot celota, saj je odgovorna do okolja (ločevanje odpadkov, uporaba odpadne embalaže, varčevanje z

• Bolj jasno je določeno, da se obveznosti družbe za ravnanje z odpadno embalažo glede prevzemanja odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, in obveznosti izvajalcev javne

2018 je naše podjetje s strani Ministrstva za okolje in prostor kot drugostopenjskega or- gana prejelo odločbo, s katero je ugodeno pri- tožbi našega podjetja kot družbe za ravnanje z

Tak sistem, kot je sedaj, omogoča tudi zlorabo sistema ravnanja z odpadno embalažo s strani izvajalcev/tradicionalnih zbiralcev odpadnih surovin (Dinos, Surovina). To pomeni,

Vzpostavlja se sistem ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo Višji cilji pri ravnanju z embalažo Skladnost materialov vedno večji izziv Visokofrekvenčna embalaža

Analiza stanja zbranih količin komunalne odpadne embalaže (KOE) in nekomunalne odpadne embalaže (NKOE) pri IJS na podlagi vprašalnikov o ravnanju z ločeno zbranimi