91-92

(1)

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

september 2014

91-92

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Hidroelektrarne na savi Zakonov o umeščanju v prostor je preveč in še usklajeni niso

Etikete bodo odslej za potrošnike bolj zgovorne

Za vhodno surovino večinoma uporabljajo odpadni aluminij Toplotne izolacije so najboljša naložba za varčevanje z energijo S čebelami smo v vrhu Evrope, a zdaj kličejo na pomoč

Avtomatizacija je sok optimalne notranje logistike

(2)

Promocija

C M Y CM MY CY CMY K

riko energija 203x271.pdf 1 3/17/14 2:16 PM

C M Y CM MY CY CMY K

riko energija 203x271.pdf 1 3/17/14 2:16 PM

(3)

U vo d n ik

september 2014 91-92

EOL 3

Izzivi reciklažne

industrije v Sloveniji

Ž

e dolgo nisem prejel vabila, ki bi me v obilju besed in razprav, koliko poslovnih priložnosti daje zelena rast, tako razveseli- lo. Končno. Nekaj zelo konkretnega. Izzivi reciklažne industrije v Sloveniji. Sekcija zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov vabi na pogovor tiste, ki razvoj reciklažne industrije v državi ponujajo okoljski in ekonomski politiki kot resno alternativo izkoriščanju naravnih virov pri različnih vrstah surovin. To je ideja, ki seveda ne more mimo tega, kako se v Sloveniji ravna zdaj z odpadki in koliko jih mora legalno in nelegalno v predelavo čez mejo. Iz različnih razlogov. Ne le zato, ker pri nas ni reciklažnih tehnologij za nekatere vrste odpadkov. V tem primeru gre namreč tudi za idejo za jutri. EU se širi in vrata za nove poslovne povezave so že odprta. Slovenija pri okoljskih projektih ni več v prvem razredu. Res pa je, kar kaže povabilo podjetnega reciklažnega gospodarstva in nedavno srečanje v Državnem svetu RS o Sloveniji kot državi brez odpadkov (koncept Zero Waste), da država in državna uprava še vedno ne vesta, kaj bi in kje bi sploh začela.

Ne vesta, kaj bi z odpadki, in prav tako ne z naravnimi viri in z zeleno rastjo.

EU bruha ambicije. In Slovenija?

E

vropa si postavlja vsako leto višje cilje. V začetku julija je Evropska komisija objavila paket Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov. Do leta 2030 naj bi produktivnost virov povečala za 30 %.

V letu 2010 sta v EU nastali 2,5 milijardi ton odpadkov, reciklirali so jih 36 %. Kako torej doseči 70 % reciklaže in ponovne uporabe komunalnih odpadkov in še prej zmanjšati za 30 % nastale količine odpadne hrane? Pri bio odpadkih je pravi balzam za občutljivo zeleno uho primer Matjaža Rusa. O njem pišemo v tej številki, saj na trgu prodaja kot produkt Vrhniški kompost. Toda čez okope takšnih ali drugačnih, zlasti birokratskih ovir, je znalo stopiti na trg zelenih produktov in tehnologij kar lepo število podjetij in barometrska igla zelene rasti se dviga. Kar se da odkriti tudi v prvi slovenski publikaciji o kazalnikih zelene rasti v Sloveniji.

T

a zelena rast, ki hoče vzajemno prijaznost med gospodarstvom in okoljsko politiko, se ne ozira na sicer upravičeno vznemirje- nost, ker Slovenija z nekaterimi dokumenti, uredbami, strategijami, kar naprej zamuja.

Marsikomu bi se moral dvigniti pritisk, ker Slovenija nima na primer strategije o

učinkoviti rabi virov. Ali o krožnem gospodarstvu. Ali o ravnanju z odpadki, saj se je se- danji model izčrpal. Ali pa, ne čisto na koncu, o zeleni rasti. Kdor strumno stoji na straži pri preštevanju, česa MKO ali gospodarsko ministrstvo in še kdo ni domislil normativno, kar bi moral, je pred nevarnostjo, da bo zadremal.

Pa poglejmo malo čez mejo. Sosedje Avstrijci so že določili zakonske osnove za učinkovito ravnanje z viri.

Z

akaj se Slovenija zaradi tega ne zdrzne?

A če je tako, kot je, koliko več naklonjene konkretne podpore si zaslužijo tisi, ki ne čaka- jo? Ki se ne prepuščajo razvojnemu spancu in normativni plešavosti države. In ne potrebujejo več hrupnih besed o trajnostnem razvoju.

Kje naj torej država in državna uprava, saj je že skoraj tu nova vlada, z največjo podjetno- stjo, strokovnostjo in razvojnim posluhom začneta konkretizirati nov model ravnanja z viri? Mislim predvsem na tri: gozd, vode (v tej reviji pišemo, kako gradimo hidroelektrarne) in odpadke.

P

ot do večje konkurenčnosti države in gospodarstva bo lažja z zelenim ravnanjem z viri. Brez zelenega zasuka v glavah državne uprave in ministrstev bodo konkretni projekti le soparica podjetniške fantazije. Še več. Noben normativni akt ne bi smel nastati brez sodelovanja gospodarstva in stroke že pri prvih osnutkih. Saj ne ponavljam rad, da državna uprava potrebuje veter sprememb.

Dramaturgija zelene rasti potrebuje nove vzorce ravnanj zlasti v odnosih med okoljsko zakonodajo in gospodarstvom.

I

n še samokritični pogled v ogledalo.

Mediji. Ali smo mediji res ogledalo politi- ke? Bodimo vendar ogledalo življenja, ki ni le politika. Če bo tako, politika ne bo več prva in še enkrat prva novica vsake oddaje in strani.

Pa tudi Alenka Bratušek bo uravnoteženo uvrščena v medijski prostor, ki zdaj trzne pri vsaki juhici, ki jo skuha politika, in v kozarcu vode se že ustvari plima. O zeleni rasti pa na primer malo ali nič. O tem, katere živali in rastline za vedno izginjajo, prav tako malo ali nič. O gradnji hidroelektrarn, ki zares lahko pomagajo k rasti gospodarstva, in o tem, zakaj se na srednji Savi nič ne zgodi, tudi ne prav dosti. Tudi okolje je podleglo politiki državne uprave, ki se drži predvsem pisarniške diete.

Prav zato, a ne le zato, se lahko kot pravo zdravilo sprejme povabilo na srečanje slovenske reciklažne industrije.

foto: Rok Tržan

glavni urednik

Jože Volfand,

UVodnik

(4)

vs eb in a

september 201491-92

4 EOL

Vsebina

impresUm

5 novosti

8 etikete bodo odslej za potrošnike bolj zgovorne

12 prekomorski in letalski zaboji zahtevajo specialna pakiranja 14 iz dane sirupi, ki so na trgu posebnost

16 Tržni uspeh izdelka je povezan tudi s tem, ali kupec sprejme embalažo

22 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

23 rumene kante odkrivajo globoke sistemske anomalije 24 seAp je orodje za dobro energetsko

načrtovanje v občinah

26 pri sosedih višje subvencije, zato biološke odpadke slovenija izvaža

28 pravi kompost je tisti, ki diši po gozdu

30 prve slovenske občine v mreži Zero Waste europe 32 interseroh za večjo transparentnost

z enotno ceno embalažnine

34 odpadne sveče čakajo na dobro voljo sheme 36 največji problem v Celju je heterogenost zemljin

39 podjetja, ki se zavedajo svoje odgovornosti, poročajo. pika.

40 ponovna uporaba, popravilo in recikliranje so zlato pravilo 42 Za vhodno surovino večinoma uporabljajo odpadni aluminij 44 prvi poskus prikaza kazalnikov zelene rasti za slovenijo

46 slovenija med ranljivimi državami za ekstremne vremenske dogodke 50 Toplotne izolacije so najboljša naložba za varčevanje z energijo 54 Zakonov o umeščanju v prostor je preveč in še usklajeni niso 56 Za fotovoltaični trg je lahko rešitev predvsem net - metering 58 Vrtičkarji že dolgo, kmetovalci zdaj

60 s čebelami smo v vrhu evrope, a zdaj kličejo na pomoč 63 prakse je premalo, tudi delovnih mest

66 projekt eko otok z novo veliko naložbo za čiščenje vod 68 po novem malce več svobode za vožnjo v naravnem okolju 70 piko na zemljevidu lahko ponudi vsak, a mi smo pred konkurenco 72 naši študentje z več kot primerljivim znanjem

74 Avtomatizacija je sok optimalne notranje logistike

78 ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Franci Lenart (Ekomobil), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, semptember 2014

Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:

T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

pArTnerJi

pri izdajanju revije EOL:

•

Fakulteta za logistiko

•

Gorenje Surovina d.o.o.

•

Energetika Ljubljana d.o.o.

(5)

vs eb in a

EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Mlečni napitki v elegantni plastiki

podjetje mr sherick’s shakes je na trg lansiralo novo serijo mlečnih napitkov v petih inovativnih okusih – Ščepec peperminta, piškoti in smetana, skleda čokolade, nežna kava in pavlova jagodna.

ključ uspešnosti mlečnih napitkov je v peT plastenki, ki jo je izdelalo podjetje rpC Llantrisant. plastenka je elegantno oblikovana, preprosta in prozorna, da lahko izdelek govori sam zase. poleg tega so plastenke lahke, funkcionalne in enostavne za uporabo tako doma kot na poti. »naš cilj je dodati nekaj magije v klasične mlečne napitke za odrasle. in prava embalaža je bistvena za prenos tega sporočila,« dodaja Andrew sherick, lastnik podjetja.

Jabolčno vino z novo podobo

podjetje oliver Winery želi izpostaviti svojo blagovno znamko jabolčnega vina v izrazito konkurenčni in zasičeni kategoriji izdelkov.

Vinarna je tako pred časom lansirala na trg svoje BeanBlossom jabolčno vino v 750ml steklenici. »Bili smo mnenja, da je prenos naših

dolgoletnih izkušenj vinarjenja v izdelavo jabolčnega vina

naravni proces. oba načina predelave namreč izhajata iz varovanja vsebnosti okusa in arome sadja ter izražanja tega unikatnega okusa. ravno zato smo se odločili za uporabo stekla, ko smo osveževali znamko BeanBlossom. Želeli smo, da bi embalaža odsevala to, kar delamo, in ob enem zagotovila, da je jabolčno vino dobro zavarovano ter ima dolgi rok hrambe kvalitete. steklo dela ravno to,« pravi oliver pope, lastnik vinarne. poleg tega steklena embalaža loči njihovo jabolčno vino od drugih ponudnikov, saj se prodaja kot vino in nato pije kot vino. Za oblikovanje nalepke je poskrbel umetnik kevin pope, ki je na etiketi jabolčnega vina prebudil v življenje pravljične junake. Ti poživljajo znamko in ji dajejo unikaten karakter.

prenovlJena eMbalaža za tekoči puder

podjetje Quadpack je za avstralsko kozmetično podjetje natio izdelalo novo embalažo za puder. embalaža ima majhno črpalko na potisk in ohranja

izdelek v embalaži nekontaminiran, saj uporablja brezzračno tehnologijo. embalaža ostaja prozorna, da je v njej dobro vidna barva pudra. na embalaži so le s sitotiskom napisani podatki, na vrhu embalaže pa je bleščeč pečat.

igle za diabetike v

inovativni, uporabniku priJazni eMbalaži

Bd medical, vodilno podjetje v medicinski tehnologiji, je natrg lansiralo Bd

Autoshield™ duo injekcijo za diabetike.

injekcija v obliki nalivnega peresa, s patentirano dvojno iglo na enem koncu in zadnjim ščitom na drugem, omogoča varno in enostavno uporabo pred vbrizgom in po njem. Tehnologija, ki je del embalaže za zdravilo, skrije iglo, s tem zmanjšuje anksioznost pred vbrizgom in manjša možnost slučajnega vboda za bolnike, ki si vbrizgavajo inzulin ali druga zdravila za diabetike. nova injekcija je enostavnejša za uporabo, ker nima notranjega pokrovčka le za iglo, kar zmanjšuje možnosti poškodb in omogoča uporabnikom, da iglo odvržejo brez dotikanja. sprednji ščit avtomatično prekrije iglo pred vbrizgom in po njem, drugi zadnji ščit pa pokrije zadnji del igle po vbrizgu. poleg tega nova inovacija vključuje tudi zvočna in vizuelna pomagala za bolj samozavestno vbrizgavanje. sprednji ščit klikne, ko igla popolnoma prebode kožo, in rdeč trak se prikaže, ko je vbrizgavanje opravljeno.

Kratko, zanimivo

novosti

IzzIvI recIklažne IndustrIje v slovenIjI

Novoustanovljena Sekcija zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov pri GZS vabi na prvo problemsko konferenco o Izzivih reciklažne industrije v Sloveniji.

Konferenca bo 2. in 3. oktobra 2014 v Termah Olimia. Uvod v konferenco, ki lahko spodbudi pripravo programa razvoja reciklažne industrije v Sloveniji, bo imel Jure Fišer, direktor družbe Gorenje Surovina in predsednik Sekcije. V programu bodo sodelovali Alenka Avberšek, dr. Janez Šušteršič, doc. dr. Vasilka Sancin, mag. Justina Šepetavc, Marjan Mačkošek, mag. Vilma Fece, mag. Aleš Hauc, Brigita Šarc (vodila bo okroglo mizo Okoljska odgovornost podjetja v prizmi podaljšane odgovornosti proizvajalca), Marjan Maček, Anton Černik in Janja Leban. MKO naj bi predstavil strategijo na področju okoljevar- stva, udeleženci pa naj bi se seznanili tudi z aktualnimi konkurenčno-pravnimi vprašanji s področja ravnanja z odpadki.

varčna soseska v marIboru

Štekaš?! Izštekaj! Tako so začeli energetsko varčevati s projektom Varčna soseska v Mariboru. Energap, Energetska agencija za Podravje, je v okviru Petrolovega programa velikih zavezancev za zagotavljanje prihran- kov energije pri končnih odjemalcih pridobila delež sredstev za Varčno sosesko. Soseskarji so s pomočjo energetskega svetovalca spo- znavali, kako so lahko družine energetsko učinkovite z »varčno dieto«. Varčna soseska se je predstavila z možnostmi, kako energetsko prihraniti v gospodinjstvih. Poleg Energapa in Petrola so na dogodku sodelovali še Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanja narave MOM in predstavnica vključenih gospodinjstev. O Varčni soseski je marsikaj na njihovi spletni strani.

med koalIcIjskImI projektI tudI sanacIja stavb

Nova vladna ekipa je med več prednostnih ko- alicijskih projektov uvrstila nekaj okoljskih.

Pričakovano je visoko na seznamu energetska sanacija javnih in spodbuda sanacij zasebnih stavb. Niso pozabili na zelena javna naročila, na poenostavitev sistema javnih naročil in vzpostavitev agencije za javna naročila, na- črtujejo pa tudi zeleno proračunsko in davčno reformo.

(6)

september 201491-92

6 EOL

novosti

Kratko, zanimivo

s standardno eMbalažo ceneJe in bližJe kupcu

embalažno podjetje spectra packaging je na trg lansiralo novo standardno embalažo, ki kupcem omogoča vtis njihove blagovne znamke na stranski del dizajna, kar zniža strošek embalaže. embalaža Bari je dosegljiva v 250 ml pakiranju (peT).

»nova Bari embalaža je odlična za kupce, ki tekmujejo na zasičenih trgih in si želijo boljše prepoznavnosti. razumemo, da je včasih cena lastnega orodja za potisk previsoka, zato smo se odločili stopiti kupcu naproti. nova embalaža torej presega to oviro in še vedno diferenciira izdelek med poplavo drugih,« pravi direktor podjetja spectra packaging, Joe maynard. embalaža je tako pol cenejša v primerjavi z dodatkom nakupa lastnega orodja.

gozdni sadeži Malo drugače

podjetje rpC Containers Corby je izdelalo novo večslojno embalažo za gozdne sadeže podjetja Borde iz Francije. Vseh osem različic sadežov – borovnice, maline itd. – je spakiranih v rpCjev litrski kozarec za vlaganje z etiketami, ki dajejo sadje na prvo mesto.

embalaža se

ponaša s praktičnostjo in pp/eVoH/pp konstrukcijo, ki preprečuje vdor kisika in zagotavlja izdelku 18 mesečni rok uporabe ter istočasno ohranja okus, aromo in kvaliteto sadja.

s prozorno embalažo ciljajo na večjo priljubljenost, ker je skrbno izbrano sadje vidno. kozarci imajo dovolj veliko odprtino za enostavno uporabo z žlico in za nalivanje.

embalaža je pokrita z 80mm pokrovčkom.

kozarec ni težak, je enostaven za odpiranje in zapiranje ter odporen na poškodbe in tako zelo primeren za v kuhinjo. »Želeli

smo si kozarce, ki bodo vsebovali tradicijo našega podjetja in znanje, ki ga imamo, ter opozorili na drugačno identiteto naše serije gozdnih sadežev,« razloži pierre rasse, vodja marketinga v Borde-ju.

prva popolnoMa koMpostabilna in reciklabilna papirnata skodelica

Zahvaljujoč novi premazni evCote™

Vodne pregrade Tehnologiji 3000, ki je izdelana iz rastlinskih olj in reciklabilnih peT plastenk, imajo sedaj restavracije možnost servirati pijačo v bolj trajnostnih papirnatih skodelicah. skodelice ne potrebujejo nobenih modifikacij pred vstopom v reciklažni tok in so popolnoma kompostabilne in reciklabilne. okoli 200 milijard papirnatih skodelic se letno porabi po vsem svetu. nobene od teh se trenutno še ne da reciklirati, ne da bi to povzročilo dodatne stroške ali pa močno poškodovalo papirnata vlakna. nova tehnologija je izjema prav v tem, saj se pri reciklaži papirnatih skodelic z evCote™ papirna vlakna ohranijo. iz česar sledi, da je papir možno ponovno uporabiti v proizvodnji z drugimi izdelki iz papirja. druga pozitivna stran novih papirnatih skodelic je v tem, da omogočajo papirnicam 100 % predelavo odpadnega papirja v proizvodnem procesu, ki bi bil drugače poslan na odlagališča, kar prinaša znatne finančne prihranke. količina odpadnega papirja v procesu proizvodnje je namreč zelo velika. »Cena papirja predstavlja najvišji strošek za proizvajalce papirnatih skodelic. Z reciklažo industrijskih ostankov nižamo stroške in pomagamo okolju. Z rastjo bio-peT in možnostjo, ki jo evCote ponuja, se lahko popolnoma odcepimo iz dobavnih verig petroleja, saj našim kupcem ponujamo nadomestilo za premaze, ki bazirajo na petroleju,«

dodaja Gil sherman, razvojnik v oddelku marketinga pri Akzonobel’s paper Coatings.

papirnata skodelica z novim premazom je odporna na vodo, mast in vlago. možno jo je uporabiti v številnih aplikacijah.

za omv je prva IzbIra vodIk

OMV intenzivno vlaga v raziskave, kako v prihodnosti uporabiti vodik kot alternativno gorivo ne le za voznike, pač pa tudi za proizvajalce avtomobilov. Prvo javno polnilnico za vozila na vodik so leta 2012 odprli na Dunaju, letos jo bodo gradili na območju Innsbrucka.

V Nemčiji pa je OMV partner projekta H2 Mobility Initidive. Do leta 2023 nameravajo zgraditi 400 javnih polnilnic za vozila na vodik. V družbi OMV pravijo, da z vodikom odgovarjajo na izzive podnebnih sprememb.

embalaža v preHranI z občutkom za svežIno

Inštitut za celulozo in papir je na sejmu AGRA pripravil posvet o papirni embalaži v kmetijstvu in prehrani. Poleg prodajne funkcije je pri embalaži v kmetijstvu in prehrani na prvem mestu varnost živil. Embalaža ne sme povzročati migracij snovi, ki bi lahko prešle v živilo. Pomembni so tudi pogoji, v katerih je embalažni material izdelan, proces izdelave in pakiranja živila. Zakonodaja opredeljuje tudi aktivno in inteligentno embalažo. Od 1. 10.

2008 velja v Sloveniji nacionalni predpis, ki opredeljuje nujnost registracije vseh proizvajalcev, ki proizvajajo embalažo za stik z živili.

V EU pa obstaja sistem hitrega obveščanja o neprimernih ali celo škodljivih snoveh, ki prihajajo v stik z živili.

Arie Hooimeijer, predstavnik nizozemskega kraljevega inštituta za papir in karton, je predstavil nizozemski trg embalaže ter nji- hov način združevanja in skupnega razvoja embalaže za potrebe današnjega sveta. Ključ je v povezovanju različnih deležnikov, ne le po verigi vrednosti, temveč med industrijo in razvojnimi inštitucijami, oblikovalci ter seveda kupci, ki vstopajo v proces razvoja novega izdelka že povsem na začetku. Predstavil je zanimiv primer uporabe zelenih delov rastline paradižnika za izdelavo papirja, ki se kasneje predela v kartonski zabojček za paradižnike.

Tudi sicer se trend uporabe odpadkov ter izra- be in proizvodnje stranskih proizvodov razvija s ponovno uporabo, s kombiniranjem različnih bio materialov in z uporabo nano vlaken.

o razvoju prometa brez šIrše razprave?

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je objavilo dokument Izhodišča za pripravo predloga Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji.

Gradivo so v vladno obravnavo posredovali brez predhodne javne razprave o izhodiščih, zato so nevladne organizacije, združene v

(7)

EOL 7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivo

novosti

dišeč prstan

podjetje rpC Beaute sodeluje pri izdelavi embalaže

za novo korloff in Love dišavo.

embalaža je izdelana

iz stekla v okrogli obliki, obrobljena z zlato barvo in zapiralom, ki spominja na drag kamen. Vse skupaj daje vtis luksuznega prstana. da so dosegli zlat izgled, je podjetje galvaniziralo ABs plošče v svetlo zlati barvi. steklenička naj bi poosebljala luksuz in dediščino znamke korloff in izvabljala občutke občudovanja in želje pri kupcih. dišava se prodaja v dveh velikostih, 50ml in 100ml.

kraussMaffei z energetsko učinkoviteJšiMi

proizvodniMi liniJaMi

podjetje kraussmaffei je na sejmu obrti Fakuma 2014 v munchnu predstavilo električne, hidravlične in hibridne rešitve za brizganje, ki so osnovane na njihovih standardnih strojih serij AX in CX.

rešitve proizvodnega procesa kažejo na visoko prodkuktivnost in inovativne rešitve detajlov z vključitvijo energetske učinkovitosti, avtomatizacije, manjše porabe prostora in proizvodnje z nič hibami. Vsi električni – brizgalni stroji serije AX dosegajo 9+ na testih energetske učinkovitosti. »V primerjavi s podobnimi hidravličnimi brizgalnimi stroji je pri teh poraba energije zmanjšana za 50 % ali več«, pojasni Jochen mitzler, Vodja strategije izdelkov in tehnologije v podjetju.

najmanjši stroj AX 50-180 je demonstriral ekstremno precizno in energetsko učinkovito brizganje, ko je izdelal embalažo za milo iz polistirena. optimizirani 5 – točkovni dizajn, učinkoviti servo motorji in enostavna akcija mehaničnih sistemov zagotavljajo optimalno učinkovitost stroja.

nadzorni sistem pretoka je vgrajen v mC6

kontrolni sistem za ohlajevanje/kontrolo temperature, ki pripomore k nič hibami med proizvodnjo in dokumentira proces vrednosti balansiranja vročine na samem orodju. dodatni korak k zmanjšanju stroškov na enoto je uporaba CellForm tehnologije, ki zmanjšuje težo komponent s fizičnim penjenjem in simultano poveča dimenzijsko stabilnost. na sejmu je bil razstavljen tudi stroj kraussmaffei AX 130-750 CellForm z integriranim LrX 50 linearnim robotom, ki izdeluje komponente iz pene z visoko svetlečimi površinami. »To je omogočeno z uporabo dinamičnega uravnoteženja orodja.

Ta dizajn, ki je primeren za uporabo z muCell stroji, zagotavlja 35 % prihranek pri meterialu,« še zagotavlja mitzler.

pravi kavopivci

prisegaJo na tradiciJo

kupci »French market« kave so svojo blagovno znamko vedno povezovali s tradicionalno rdečo pločevinko, katere izvor sega v pozno 19. stoletje, ko je bila znamka predstavljena trgu. podjetje reily Foods je za izdelavo nove podobe kave izbralo podjetje Crown, ki je moralo ohraniti izgled in občutek originalne »French market« kave v rdeči konzervi, temu pa dodati izboljšan dizajn in izboljšan sistem za odpiranje, plastični pokrovček itd. »naši kupci so reagirali pozitivno na novo embalažo – res čutijo da jih pelje nazaj domov v new orleans, od koder kava izvira,« je povedal meynard pacris, Vodja oddelka kave, majoneze in omak pri podjetju reily Foods. po izkušnjah podjetja Crown so konzerve idealna oblika nagovora kupcev kave. »kovinska embalaža je zelo učinkovit način, da pridobi znamka na kvalitetnejšem izgledu. Glede na to, da je trg s kavo zelo zrel, se proizvajalci obračajo nazaj k tradicionalni kovinski embalaži, ki pooseblja posebne mešanice kav in kvaliteto dobre kave. slednje je za osveščenega potrošnika, ki mu je mar kvaliteta kave, ključnega pomena,« dodaja Hella Gourven, Vodja marketinga pri podjetju Crown Food packaging za severno Ameriko. poleg tega je uporaba konzerv tako stroškovno učinkovita kot okoljsko odgovorna.

kovina je 100 % reciklabilna in jo je moč uporabiti znova in znova brez izgube na kvaliteti.

embalaža narejena iz reciklirane kovine zmanjša emisijo toplogrednih plinov za 75 % v primerjavi z embalažo, narejeno iz nove kovine.

mreži Plan B za Slovenijo in Mreži za prostor, od Ministrstva zahtevali javno obravnavo. V Mreži plan B za Slovenijo so združene nevladne organizacije za trajnostni razvoj. Po njiho- vem mnenju je takšno ravnanje v nasprotju s 7. členom Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zade- vah. Strateški programski dokument o razvoju prometa v Sloveniji javnost že dolgo pričakuje, zato bo gradivo vzbudilo zanimanje strokovne javnosti in še posebej tistih, ki stalno opozarja- jo na negativne vplive prometa na okolje.

IX. konferenca o

spremljanju rabe energIje

Na IX. konferenci Sistemov ciljnega spremlja- nja rabe energije, in sicer konec oktobra na Bledu, bodo predstavili najnovejše pristope, kako najboljše upravljati z energijo. S prime- ri dobre prakse, uvodni govornik bo mag.

Andrej Paternost, direktor oskrbe z energenti v družbi Krka, želijo prikazati, kako je lahko podjetje energetsko učinkovito. Konferenca bo namenjena prav energetski učinkovi- tosti zahtevnejših porabnikov energije.

Uvodničarji bodo iz podjetij, kjer že izvajajo projekte za doseganje evropskih ciljev energetske učinkovitosti: Acroni, Cimos TAM Ai, URSA Slovenija, Geberit-Sanitarna tehnika in Pivovarna Union. Organizator konference je ENEKOM, Inštitut za energetsko svetovanje.

prvI demonstracIjskI projekt trajnostne mobIlnostI

Center odličnosti nizkoogljične tehnologije in Renault sta s prevzemom električnega vozila Renault ZOE začela izvajati prvi slovenski demonstracijski projekt trajnostne mobilnosti. Preveriti želijo upravičenost in vzdržnost vzpostavitve električne mobilnosti v Sloveniji.

Matični Renault in CONOT že sodelujeta v okviru evropskega industrijsko znanstvenega razvojnega projekta EuroLis (www.eurolis.

eu). Koordinator je slovenski strokovnjak, znanstvenik Kemijskega inštituta in CONOT, dr. Robert Dominko. CONOT bo s prenosom znanja, pridobljenega ob razvoju nizkoogljičnih in brezogljičnih tehnologij, seznanjal slovensko javnost o prednostih električne mobilnosti, a prav tako preverjal tržni potencial električne mobilnosti v Sloveniji. Renault ZOE, ki ga je Renault Nissan Slovenija pridobil v nekajme- sečno uporabo iz Francije, bo s strokovnjaki CONOT-a naredil prve kilometre k udejanjenju zamisli o Renaultovem slovenskem razvojnem jedru električne mobilnosti. Demonstracijski projekt bo z doseženimi rezultati pomagal pri odločitvi Renaulta, da s svojimi električnimi avtomobili vstopi na slovenski avtomobilski trg.

(8)

O zn a č ev a n je ži v il p O n O ve m

september 2014 foto: www.shutterstock.com

Emb ALAŽA 8

91-92

do konca leta 2014 bodo morali vsi, ki dajejo na trg živilske proizvode, po ocenah inštituta za nutricionistiko spremeniti okoli 80 % vseh deklaracij na živilih in prehranskih dopolnilih. V veljavo bo namreč stopila nova uredba o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom zato, da jim zagotovi bolj ustrezno obveščenost o sestavi živila. predvsem na področju čitljivosti označb, označevanju hranilne vrednosti, alergenov in aditivov prinaša uredba pomembne novosti. pri tem se snovalcem embalaže živil pojavljajo številna vprašanja, kako na embalaži predstaviti te podatke. etiketarji so na spremembe že pripravljeni.

tanja pangerl

oZnAčeVAnJe ŽiViL po noVem

etikete bodo odslej za

potrošnike bolj zgovorne

K

onec letošnjega januarja je vlada RS sprejela Uredbo (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom. Veljati bo začela s 13. decembrom 2014. S to uredbo so razveljavljene direktive 87/250/EGS, 90/496/

EGS, 1999/10/ES, 2000/13/ES, 2002/67/ES in 2008/5/ES ter Uredba (ES) št. 608/2004.

Uredba za nosilce živilske dejavnosti prinaša več novosti glede označevanja. Na Inštitutu za nutricionistiko predvidevajo, da bo potrebno do konca leta spremeniti označbe na preko 80 % živil in prehranskih dopolnil, kar za živilska podjetja predstavlja velik zalogaj. Kljub temu pa se živila, ki so bila dana v promet ali označena do 13. decembra 2014 in niso v skladu z zahtevami nove uredbe, lahko tržijo do odprodaje zalog.

Zakaj nova uredba?

N

ova Uredba je bila sprejeta z namenom zagotavljanja primernega informiranja po- trošnikov ter poenotenja predstavljanja živil na trgu Evropske unije. Ker Uredba o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom prinaša številne novosti, je za uspešno prilagajanje podjetij novi zakonodaji izobraževanje nosilcev

dejavnosti na tem področju nujno. Pogosto je dobrodošla tudi strokovna pomoč za reševanje vprašanj v praksi, kot pravi dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko. Dodaja: »Namen zakonodaje na področju označevanja živil je v prvi vrsti zagotovitev pravice potrošnika do obveščenosti o sestavi živil, ki jih uživajo.

Nova uredba vnaša na področje označevanja živil kar nekaj pomembnih novosti, predvsem na področju čitljivosti označb, označevanja hranilne vrednosti, označevanja alergenov in aditivov. Od decembra naprej bo tako na označ- bah predpakiranih živil predpisana minimalna velikost črk, spreminja se način navajanja hranilne vrednosti živil, označevanje porekla ter alergenov. Po novem bo potrebno alergene označevati tudi v živilih, ki niso predpakirana, kar do sedaj ni bila ustaljena praksa. Naslednja večja sprememba na področju označevanja živil nas čaka konec leta 2016, ko bo uvedeno

Uredba posebej predpisuje

minimalno velikost za zelo

majhne embalaže, in sicer

v velikosti 0,9 mm, sicer

je predpisana minimalna

velikost črk 1,2 mm.

(9)

september 2014

foto: arhiv podjetjafoto: arhiv podjetjafoto: arhiv podjetjafoto: arhiv podjetja

s aš a s tr op ni k p ri m ož k ok el j m ar io H or va t dr . A ni ta k uš ar 9

91-92

Emb ALA ŽA

obvezno označevanje hranilne vrednosti vseh predelanih predpakiranih živil. Navajanje energetske vrednosti in količine hranil v živilih je trenutno prostovoljno in lahko bolj pogosto na živilih z ugodnejšo prehransko sestavo.

Z uvedbo obveznega označevanja pa bodo te informacije dostopne na vseh predpakiran živilih, tudi tistih z visoko količino sladkorja, maščobe ali soli.«

manjše embalaže obravnavane

posebej

P

odjetja se pri označevanju vseh zahteva- nih in dodatno še kakšnih prostovoljnih podatkov predvsem pri manjših embalažah, ki ponujajo manjšo polje za označevanje, srečujejo s problemom prostora, kako na tako majhni po- vršini jasno navesti vse zahtevane informacije.

Kot je opredeljeno v uredbi, je obvezno navesti ime živila, seznam sestavin, vsako sestavino ali pomožno tehnološko sredstvo, ki je navedeno na seznamu v Prilogi II navedene uredbe ali

pridobljeno iz snovi ali proizvoda s seznama v Prilogi II, ki povzroča alergije ali preobčutlji- vosti, se uporablja v proizvodnji ali pri pripravi živila in je še vedno prisotno v končnem pro- izvodu, čeprav v spremenjeni obliki; količina nekaterih sestavin ali kategorij sestavin; neto količina živila; datum minimalne trajnosti ali datum uporabe; posebni pogoji shranjevanja in/ali pogoji uporabe; ime ali naziv podjetja in naslov nosilca živilske dejavnosti; država izvora ali kraj porekla; navodila za uporabo, kadar živila ne bi bilo mogoče enostavno uporabiti brez teh navodil; pri pijačah, ki vsebujejo več kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola, dejanska alkoholna stopnja v volumenskih odstotkih in označbo hranilne vrednosti. Za manjšo embalažo z raznovrstno sestavo veliko podatkov uredba označevanje manjših embalaž obravnava posebej tako z vidika obveznih informacij kot tudi z vidika predpisane velikosti črk. Kot pravi dr. Anita Kušar, je za manjše embalaže obseg obveznih informacij, ki morajo biti predstavljene neposredno na embalaži bistveno manjši v primerjavi s celotnim nabo- rom s seznama obveznih podatkov. Prav tako uredba posebej predpisuje minimalno velikost za zelo majhne embalaže, in sicer v velikosti 0,9

mm, sicer je predpisana minimalna velikost črk 1,2 mm. »Čeprav sprejeta rešitev odstopa od začetnih predlogov po še večji pisavi, ta sprememba pomeni pomemben napredek, saj so na nekaterih obstoječih označbah živil trenutno črke bistveno manjše,« je povedala. Predvsem je nabor obveznih podatkov pri označevanju pogojen s sestavo živila, posebnimi lastnostmi, namenom uporabe in predstavitvijo izdelka.

Informacije s seznama obveznih podatkov v novi uredbi bodo morale biti v označevanje živil vključene že letošnjega decembra, označevanje hranilne vrednosti živil pa je obvezno šele z decembrom 2016. Kot je pojasnila dr. Anita Kušar, pa je označevanje hranilne vrednosti obvezno tudi v primerih, ko so v označbo živila vklju- čene prehranske oziroma zdravstvene trditve.

snovanje embalaže velik zalogaj

P

ri snovanju embalaže se v podjetjih pogosto srečujejo z vprašanjem, kako zahtevane podatke o živilu vključiti v celostno predstavitev izdelka, kako ob hitro spreminjajoči se nacionalni in evropski zakonodaji zagotoviti zakonsko skladno označevanje in oglaševanje živil ali prehranskih dopolnil, hkrati pa po- trošniku učinkovito predstaviti prednosti in namen proizvoda. Kot pravi dr. Anita Kušar, se snovalcem embalaže živil pojavljajo števil- na vprašanja. Gre za predstavitev podatkov o hranilni vrednosti, označevanje alergenov in označevanje porekla živila. Na pomoč pri razumevanju zakonodaje je zato priskočila Evropska komisija, ki je pripravila sklop od- govorov na vprašanja, posredovanih s strani nosilcev živilske dejavnosti. Gre za pojasnila zakonodaje in njenih določil s praktičnega vidika. Označevanje živil je namreč zelo kom- pleksno področje. Splošno označevanje živil, ki ga ureja nova uredba, pa je le eno od zakonskih predpisov, ki jih je potrebno pri tem upošteva- ti. Da bi podjetjem lahko čim bolj strokovno svetovali, so na Inštitutu za nutricionistiko leta 2009 ustanovili Strokovno skupino, v okviru katere rešujejo tovrstne probleme gospodarstva na konkretnih primerih, ki so jim posredovani v obravnavo. Na tem področju so tudi nosilci državnega raziskovalnega projekta, pregledali pa so že več tisoč označb živil.

kako so na spremembe pripravljeni

ponudniki etiket?

P

eter Šmon, Ema d.o.o.: »V podjetju Ema d.o.o. v sodelovanju z vodilnimi ponudniki podporne programske opreme za kreiranje, dizajniranje ter apliciranje etiket sledimo spremembam in zahtevam Uredbe (EU) št.

1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošni- kom. Glavne spremembe se nanašajo na posodobitev in uskladitev obstoječih tako imenovanih deklaracij v skladu z omenjeno uredbo. Eden največjih izzivov, s katerim se pri tem soočajo podjetja, je označevanje snovi in izdelkov, ki povzročajo alergije oziroma intoleranco. Glavne spremembe na naši strani bodo povezane z za- gotavljanjem ustrezne programske podpore za kreiranje novih in posodobitev obstoječih etiket. Zahteve na področju označevanja izdelkov predstavljajo izziv predvsem za podjetja, ki proizvajajo več različnih prehrambenih izdelkov

eden največjih izzivov je

označevanje snovi in izdelkov,

ki povzročajo alergije oziroma

intoleranco.

(10)

september 2014

BLAGAJNIŠKI TRAKOVI

izdelujemo jih iz termo papirja v roli raznih širin in dolžin.

SAMOLEPILNE ETIKETE

nudimo celovito oskrbo z etiketami iz role v rolo.

KARTONČKI / KARTICE / VSTOPNICE označevalni kartončki so v proizvodnji ali trgovini spremljevalci vsakega artikla.

Kontakt:

T: 01 70 95 537, E: info@tcr-inpro.si, www.tcr-inpro.si

Poudarite vrednost vašega izdelka

Promocija

Emb ALAŽA 10

91-92 v manjših količinah in etikete tiskajo sproti.

Dobavitelji hrane bodo morali na seznamu sestavin jasno poudariti alergene in jih izpostaviti s pomočjo velikosti pisave, stila ali barve ozadja.

Naša rešitev je programska podpora, ki generira tako imenovane pametne etikete. To omogoča samodejno poudarjanje alergenov, ne da bi se spreminjala obstoječa baza podatkov oziroma brez potrebe nakupov novih tiskalnikov.

Rešitev je idealna v okoljih, kjer etikete tiskajo

»na zahtevo«, npr. v pekarnah, delikatesah in različnih prodajalnah na drobno.

S

icer pa je pri označevanju na prvem mestu berljivost vsebine etiket in raznih vrst čr- tnih kod. S kakovostjo tiska od 203 dpi, 305 dpi do 600 dpi lahko uporabnik poljubno pri- lagodi velikost tiska ob še zadovoljivi berljivosti. Alternativa je seveda povečanje dimenzije etiket, v kolikor proizvod to dovoljuje, saj v lastni proizvodnji etiket izdelava poljubnega formata ni problem. Na strankine zahteve po zagotavljanju kakovosti berljivosti pa lahko dogradimo potrebne čitalce in/ali verifikatorje črtnih kod. Pri rešitvah za etikete je v zadnjem času glavni poudarek avtomatiziranje oziroma tako imenovano on-line tiskanje vsebin etiket.

V ta namen so na voljo tiskalniki z raznimi opcijskimi vmesniki potrebnimi za tiskanje vsebin etiket na zahtevo.«

S

aša Stropnik, Tift d.o.o.: »Spremembe, ki jih nova uredba prinaša, so predvsem priložnost za podjetja, ki izdelujejo, tiskajo in dobavljajo etikete, embalažo, pakirno folijo prehrambeni industriji, saj bo potrebno spremeniti čisto vse deklaracije v živilski industriji.

Hkrati je to priložnost za spremembo v smeri bolj sodobnega načina tiskanja etiket direktno na proizvodni liniji, uvedbo ustreznega programa za podporo tiskanju etiket in morebitni redesign embalaže. Sicer pa se pri rešitvah za etikete daje vedno poudarek temu, da proizvajalci sprotno dnevno tiskajo toliko etiket, kot jih potrebujejo v proizvodnji in si ne ustvarjajo zaloge. Dodatna rešitev je uvedba avtomatskih sistemov za tiskanje in apliciranje etiket direktno na izdelke. Na ta način je možno tudi popolno zagotavljanje sledljivosti. V Sloveniji je masovna proizvodnja, kjer se en izdelek na eni liniji proizvaja večino časa, redkost. Torej je velikokrat potrebno poiskati univerzalno rešitev za označevanje več različnih izdelkov na različnih linijah.

V

primeru tiska več informacij na manjši po- vršini pridejo v poštev predvsem tiskalniki etiket, ki imajo vgrajene pisalne glave z večjo resolucijo izpisa, kot so na primer 300 dpi oziroma 600 dpi. Tako bo tudi zelo majhen tisk še vedno čitljiv.«

P

rimož Kokelj, Etiketa, tiskarna, d.d.:

»Naši komercialisti in tehnologi sodelujejo z naročniki pri pripravi novih designov, repro studio pa že ima pripravljeno programsko re- šitev za pregled fontov. Naša ponudba etiket se

ne bo spremenila, saj imamo tehnološke rešitve že dlje časa zagotovljene. Etikete so od nekdaj pomemben vir informacij na izdelku. Sedaj se pomen še povečuje zaradi želje potrošnikov, da so bolje obveščeni, zakonskih regulativ ter zaradi vse bolj kompleksnih izdelkov. Po drugi strani pa je vse večji pritisk, da so blagovne znamke čim bolj vidno in enostavno predstavljene. Zato pri razvoju etiket dajemo največji poudarek na optimalni rešitvi za posameznega naročnika, takrat pa je ključnega pomena tako komunikacija z naročnikom kot tudi znotraj naše tiskarne. Zmagujemo, ko nam uspe pra- vočasno zadovoljiti naročnikove zahteve in želje znotraj cenovnih okvirjev in tehnoloških zmožnosti. Morebitne težave pa se pojavljajo predvsem pri pomanjkljivih informacijah. Zato je zelo pomembno, da od naročnika dobimo čim več informacij o lastnostih in uporabi konč- nega izdelka. Z ustrezno komunikacijo v fazi naročila in razvoja etiket lahko nato najdemo rešitev, ki bo zagotovila najboljšo predstavitev naročnikovega izdelka na prodajni polici.

P

ri manjših površinah, ki so na voljo za potrebne informacije, naročnikom kot rešitev ponudimo večslojne in t. i. booklet etikete. Pri večslojnih etiketah je, kot že ime pove, etiketa sestavljena iz več slojev, kjer so informacije natisnjene tudi na hrbtni strani posameznih slojev, sloji pa so od spodnjih slojev lahko od- lepljivi. Pri booklet etiketah pa se površino za vse potrebne informacije pridobi z zložljivim lističem, ki je umeščen pod lahko odlepljivo plastificirano etiketo. Podobne rešitve imamo tudi na folijah in komercialnih embalažah (npr.

ovitki, etuiji, ipd.).«

m

ario Horvat, Info-kod d.o.o.: »Nova uredba na področju prehrane določa zahtevane informacije na embalaži in etiketah živilskih izdelkov, npr. ime izdelka, seznam sestavin, neto količina itd. Eden največjih izzivov, s katerim se soočajo dobavitelji hrane je, da morajo jasno poudariti alergene na seznamu sestavin in jih izpostaviti s pomočjo velikosti pisave, stila ali barve ozadja. Da bi podjetjem v živilski prehrambeni verigi pomagali dose- gati skladnost z novo uredbo ob minimalnem naporu in brez potrebe po nakupu novih tiskalnikov, sodelujemo s podjetjem NiceLabel, kjer so razvili programsko rešitev, ki generira pametne etikete. Te etikete podjetjem omo- gočajo samodejno poudarjanje alergenov, brez spreminjanja obstoječe baze podatkov o izdelkih. Uporabljena baza podatkov o alergenih in z njimi povezanih opisov je enostavna za vzdrževanje tudi v primeru večjezičnih etiket.

Rešitev NiceLabel namreč pred tiskanjem di- namično oblikuje tekst o alergenih, samodejno in jasno poudarja 14 snovi, navedenih v novi uredbi, in je združljiva s katerim koli obstoje- čim tiskalnikom.«

pri manjših površinah naročnikom kot rešitev ponudimo večslojne in t. i.

booklet etikete.

(11)

september 2014

Slika: Postopek postavitve stroja.

Slika Embalaža z elektroluminescentnim zaslonom v nedelujočem (OFF) stanju in v delujočem (ON) stanju (spodaj).

11

91-92

Emb ALA ŽA Novice

Embalažnega omrežja

Fotografije: arhiv članov

V eGp-ju so investirali v novi tiskarski stroj

V vsakem proizvodnem podjetju je kvaliteten strojni park ključen za uspešno poslovanje.

Dobra strojna oprema je konkurenčna zahtevam trga, prilagojena specifičnim potrebam strank, stroškovno učinkovita in podpira prihodnji razvoj podjetja. Da bi strankam tudi v bodoče lahko zagotavljali visoko kvaliteto ob pravočasnih dobavah, so se v EGP odločili za investicijo v novi tiskarski stroj. Izbrali so sodobni ofset tiskarski stroj Heidelberg XL 75-6+L-F z Inpress Control sistemom, kar omogoča merjenje tiskarskih pol neposredno v tiskarskem stroju skozi celotno reproduk- cijo. Stroj so montirali v začetku leta in je v polnem teku. Tehnologija novega stroja je na najvišjem nivoju in jim omogoča izdelovanje visokokakovostnih izdelkov ob pričakovani visoki produktivnosti.

EGP d.d.

http://egp.si

inovacija izdelka olajša reciklažo

Tetra Pak®, vodilno svetovno podjetje, ki zagotavlja rešitve za predelavo in pakiranje živil, je javnost seznanil z embalažo Tetra Top® s snemljivim zgornjim delom, inovacijo, ki uporabniku omogoča, da plastičen zgornji del loči od kartonskega dela embalaže in ju odloži ločeno. Zgornji del se z lahkoto odstrani, saj ga uporabnik lahko loči le s pritiskom palca, vse to zahvaljujoč perforaciji zunanjega sloja kartona, ki pa ne vpliva na funkcionalnost embalaže Tetra Top®. »Inovacija Tetra Top®

s snemljivim zgornjim delom je nastala kot odgovor na rastoče potrebe uporabnikov po boljših rešitvah za lažje recikliranje, še posebej tam, kjer infrastruktura za ravnanje z odpadno embalažo to zahteva,« pravi Charles Brand, podpredsednik za marketing in upra- vljanje z izdelki podjetja Tetra Pak. Tetra Top®

je primeren za ohlajene izdelke in negazirane pijače pri sobni temperaturi doma in na poti.

Snemljiv zgornji del je uporabnikom na voljo brez dodatnih stroškov. Danski in švedski Arla Foods je Tetra Top® s snemljivim zgornjim delom že uvedel v svojo ponudbo.

Tetra Pak d.o.o.

www.tetrapak.com med člani embalažnega omrežja:

embalaža z

elektroluminescentnim zaslonom

Valkarton Rakek d.o.o.

www.valkarton-rakek.si

Globalni razvoj tiskarskega trga je na podro- čje embalaže vnesel nove pojme: pametna, aktivna in inteligentna embalaža. Gre za em- balažo, ki poleg osnovnih lastnosti vključuje še različne funkcionalne tiskarske barve, ki omogočajo tudi tisk elektronike na običajnih embalažnih materialih s konvencionalnimi tehnikami tiska. Tako lahko natisnemo raz- lične RFID značke, senzorje in tudi zaslone.

Raziskavam na tem področju sledimo tudi v podjetju Valkarton Rakek v sodelovanju z Naravoslovnotehniško fakulteto. Nedavno smo z njihovimi sodelavci iz Katedre za in- formacijsko in grafično tehnologijo pripravili vzorčni primer embalaže z elektroluminescentnim zaslonom. Gre za zaslon, natisnjen s sitotiskom neposredno na kartonsko embala- žo, kjer se ob pritisku na gumb zasveti zaslon.

Tehnologija tiska zaslonov te vrste je poznana in tisk naj načeloma ne bi predstavljal ovir.

Kljub temu pa zelo hitro naletimo na probleme, na primer pri adheziji, ki je različna glede na različne naravne materiale. Tako so ti zasloni pogosteje natisnjeni na različne prevodne ali neprevodne folije, redkeje pa neposredno na karton. Ne glede na težave nam je uspelo pripraviti embalažo, ki je bila predstavljena tudi v okviru strokovnega programa na sejmu Inpak.

EU projekti

Evropski socialni sklad

(12)

Le se n a t r a n sp o r tn a em b a La ža

september 2014 foto: www.shutterstock.com

Emb ALAŽA 12

91-92

mariborsko podjetje Trgofort si že več kot dvajset let utrjuje položaj na trgu lesene transportne embalaže, čeprav to ni njihova edina dejavnost. k transportni embalaži sodi tudi kovinska in pakiranje oziroma zaščita izdelka. Ladijski, prekomorski promet postavlja pred proizvajalce zabojev posebne zahteve in specialna pakiranja. Še posebej, kot marketinško zatrjujejo v Trgofortu, ker velikost in težava tovora nista nobena omejitev.

nasprotno – to je za nas izziv, pravi vodja projektov Gabrijela Fekonja in omeni, da delajo za najbolj znane svetovne korporacije.

LesenA TrAnsporTnA emBALAŽA

prekomorski in letalski zaboji zahtevajo specialna pakiranja

kakšno je povpraševanje po izdelkih lesene transportne embalaže v sloveniji, na bli- žnjih tujih trgih in katere standarde morate izpolnjevati?

Transportna embalaža je zadnja v verigi odpreme izdelka. Od nas kot proizvajalca transportne embalaže se pričakuje hitra odzivnost. Ta se nemalokrat meri v urah, ko kupec opravlja še zadnja testiranja strojev, kamion za odpremo pa ima že na dvorišču.

Roka za dobavo v luko ne sme zamuditi. Prav tako se od nas pričakuje optimalen izkoristek tovornega prostora in uporaba kakovostnih pakirnih materialov, ki se nenehno izpopolnjujejo. Ti morajo biti čim lažji in čimbolj trpežni, večslojni, z ustreznimi premazi in dodatki, da zagotavljajo optimalno zaščito tovora pri obremenitvah med skladiščenjem, transportom in prekladanjem.

tudi carina zahteva svoje.

Da. Zaradi carinskih postopkov in sledljivosti lesa kupci želijo izjavo o poreklu lesa in pakirnih materialov. Prav tako je potrebno

leseno embalažo obdelati v skladu s standar- dom ISPM 15, saj brez tega izvoz tovora na njej ni možen. V našem podjetju proizvajamo različne izdelke iz lesa in kovine za transport:

palete, pode, oboje in zaboje. Teh prodamo največ, predvsem tistih, namenjenih za ladijski oziroma prekomorski transport.

Z leti izkušenj smo razvili lasten program za konstruiranje zabojev in druge embala- že. Potrebno pa je upoštevati tudi smernice za pakiranje posameznih skupin izdelkov,

od nas kot proizvajalca transportne embalaže se pričakuje hitra odzivnost, optimalen izkoristek tovornega prostora in

uporaba kakovostnih pakirnih

materialov, ki se nenehno

izpopolnjujejo

(13)

september 2014

foto: arhiv podjetja

G ab ri je la F ek onj a 13

91-92

Emb ALA ŽA

antikorozijske zaščite, pakirnih materialov, označb ter drugih pravil, ki veljajo za našo dejavnost. Sicer pa letos pri povpraševanju ni nobenih večjih sprememb.

za katere vaše lesne izdelke je največ zanimanja?

Največ za prekomorske in letalske zaboje ter za specialna pakiranja. Kupci zahtevajo optimalno pakiranje, zato nam največkrat podajo samo dimenzije in teže tovorov. Mi nato predlagamo način pakiranja, skonstruiramo embalažo, predlagamo tipe kontejnerjev ter naredimo načrte nalaganja.

omenili ste standard Ispm 15. kaj morate izpolniti?

ISPM 15 je mednarodni standard za fitosani- tarne ukrepe, po katerem mora lesni pakirni material, na primer palete, zaboji, koluti ..., izpolnjevati njegove tehnične zahteve. Mora biti brez lubja, ustrezno toplotno obdelan (HT, DH) ali zaplinjen z metil bromidom (MB) in nositi mora ustrezno oznako registriranega obdelovalca, ki s spremnimi dokumenti doka- zuje, da sta postopka izvedena. Standard pre- prečuje prenos morebitnih lesnih škodljivcev med državami. V našem podjetju uporabljamo samo metodo toplotne obdelave (HT) po ISPM 15. Les je obdelan na ekološki, neoporečen način, s pomočjo toplote.

za kakšno vrsto embalaže se raje naročni- ki odločajo, ko gre za pomorski in letalski promet – leseno ali kovinsko? navajate, da velikost in teža tovora ne predstavlja omeji- tev. ste lahko konkretni?

Pri prekomorskih in letalskih transportih se po večini uporabljajo leseni zaboji iz pol- nega lesa, vezanih ali OSB plošč. V večini primerov naročniku predlagamo ustrezen izbor embalaže in materialov mi, v velikih koncernih pa imajo še svoje dodatne zahteve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi. Pri prekomorskih transportih se način embali- ranja določi na osnovi velikosti, teže, narave izdelka ter destinacije oziroma podnebnega pasu, kamor potuje. V kolikor je možno, se tovor pritrdi na ustrezno podkonstrukcijo zaradi manipulacije z viličarjem ali dvigalom in naloži v ladijski kontejner. V kolikor pa to zaradi občutljivosti ali velikosti izdelka ni mogoče, npr. pri elektroniki, strojih ..., pa se tovor pakira v posamezne lesene zaboje, ki se nato naložijo na platforme ali pa so zaradi velikih dimenzij samostoječi pod palubo.

pri letalskem transportu je drugače.

Je. Pri letalskih transportih je pomembna predvsem skupna teža tovora, ki ima večje omejitve kakor prekomorski transport. Zato se uporablja embalaža, prilagojena zahtevam v letalstvu. Mislim na upoštevanje večjega težnega pospeška, na velike in hitre tempe- raturne spremembe. Pri nas se z izdelavo transportne embalaže ukvarjamo že več kot 20 let. V tem času smo si nabrali bogate izkušnje doma in v tujini, saj delamo za najbolj znane svetovne korporacije. Izdelki v naši embalaži so dosegli že vse kontinente. Tako kot v vseh panogah se tudi naša nenehno izpopolnjuje.

Uporabljajo se novi, izpopolnjeni pakirni materiali in sredstva, tako da je potrebno nenehno slediti novostim in opozarjati nase.

Velikost in teža naročnikovega tovora za nas res ne predstavlja omejitve. Bogate izkušnje imamo s pakiranjem manjših, a tudi zelo velikih, več 10 ton težkih izdelkov. Vsak izdelek smo sposobni ustrezno zaščititi in zapakirati za vsakršen način transporta.

vaša surovina so slovenski iglavci. so letos nižje cene zaradi velike ponudbe lesa?

Leseno transportno embalažo izdelujemo iz kakovostnega domačega lesa iglavcev. Teh vrst pa žledolom ni polomil v tolikšni meri, da bi to imelo vpliv na padec cen. Res pa je, da je na trgu velika ponudba zaradi žleda. Vendar to ni les, ki bi bil primeren za naše izdelke, ampak je za predelavo drugačne vrste.

v sloveniji ni veliko proizvajalcev kovinske embalaže. ste se zato odločili za širitev pro- izvodnega programa? v katerih panogah je za vaše izdelke največje zanimanje?

V našem podjetju imamo lesni in kovinarski oddelek, ki obstajata že od samega začetka.

Medsebojno se dopolnjujeta, na primer oja- čitev lesenih zabojev s kovinskimi deli ali zapolnitev kovinskih stranic z lesom. V ko- vinskem delu dajemo poudarek proizvodnji pripomočkov za lažjo manipulacijo, kot so vo- zički, regali ter razna vzdrževalna dela. Naši največji naročniki so podjetja, ki se ukvarjajo s strojegradnjo in inženiringom.

prekomorski in letalski promet zahtevata spe- cialna pakiranja. za kakšne vrste specialna pakiranja ste usposobljeni?

Specialno pakiranje pomeni ustrezno pripravo in zaščito izdelka za varen transport pred vremenskimi vplivi, silami med transportom in manipulacijo, predvsem pri multimodalnih prevozih. Na končni destinaciji lahko tovor stoji zapakiran več mesecev v bistveno drugač- nih klimatskih razmerah, kot so naše. Iz tega razloga moramo opraviti pravilen in primeren izbor pakirnih materialov in postopkov, da tovor v embalaži ostane nepoškodovan in takoj po razpakiranju uporaben. To pomeni, da mora biti izdelek zapakiran z ustreznimi folijami, absorbenti in stabilizatorji vlage ter regulatorji temperature. Pri nas ni serijske proizvodnje, ampak je vsako naročilo projekt zase. Zato je potrebno način pakiranja in konstrukcijo embalaže prilagoditi vsakemu posamezno.

kaj kaže poslovanje v tem letu?

Obseg poslovanja v prvi polovici leta je po obsegu primerljiv z lanskim.

načrti?

Utrjevanje tržnega položaja in povezovanje s strateškim partnerjem.

Tako kot v vseh panogah se tudi naša nenehno izpopolnjuje. Uporabljajo se novi, izpopolnjeni pakirni materiali in sredstva, tako da je potrebno nenehno slediti novostim in opozarjati nase.

kupci zahtevajo optimalno pakiranje, zato nam največkrat podajo samo dimenzije in teže tovorov.

pri nas ni serijske

proizvodnje, ampak je vsako

naročilo projekt zase.

(14)

N ov os ti N a tr g u p ij a č

september 2014 foto: arhiv podjetja

m ar ko H re n

Emb ALAŽA 14

91-92

Trg pijač je zelo dinamičen, saj je izredno segmentiran, pojasnjuje direktor podjetja dana, marko Hren. Vsak segment ima svoja pričakovanja tako z vidika vsebine kot embalaže. Letos je dana presenetila z inovativnimi izdelki, novimi embalažami in svežimi marketinškimi prijemi.

noVosTi nA TrGU piJAč

iz dane sirupi, ki so na trgu posebnost

vodo dana polnite v 0,33 l, 0,5 l, 1 l in 1,5 l.

katere doze prodate največ?

V letošnjem letu beležimo porast prodaje Dana naravna mineralna voda vseh volumnov, največ v 1,5 L plastenkah.

kako uspešno se je izkazala litrska plastenka?

V 1 L plastenki vodo tržimo tri mesece in s prvimi rezultati smo zelo zadovoljni.

kako pogosto želijo potrošniki »novo dozo«

vode, tudi tiste z okusom?

Največ direktnih informacij s strani potro- šnika dobimo na degustacijah, o lansiranju novih okusov pa se odločimo na osnovi več dejavnikov. Opažamo, da se potrošnikove želje, navade, potrebe zelo razlikujejo in spreminjajo glede na kategorije pijač. Drugačna so njihova pričakovanja, ko gre za vodo s sokom v primerjavi s 100 % sokom, nektarjem, sadno pijačo ali sirupom. Sledimo tudi trendom na področju industrije pijač (dobavitelji surovin), seveda pa se držimo visokih standardov kakovosti, všečnosti okusa, primernosti embalaže in cene.

v zadnjem času nismo opazili, da bi gramaturo pet plastenke zniževali. na otip so plastenke slovenskih vod še vedno občutno debelejše od nekaterih tujih ponudnikov vod. kakšno strategijo ima dana na tem področju?

Gramaturo plastenke za vodo smo za 25 %

znižali pred dvema letoma. Znižali smo jo do mere, ki še dopušča stabilnost in trdnost plastenke glede na našo obliko plastenke in obdrži praktičnost uporabe. Letos smo trgu ponudili novo plastenko volumna 1 L za sirupe, kateri pa nismo zniževali gramature, saj jo vsebina (pijača) ne dopušča. Pri zniževanju gramature je potrebno upoštevati obliko plastenke, prak- tičnost uporabe in na koncu tudi percepcijo potrošnika, ki jo ima do blagovne znamke.

kakšne strategije imate na področju doda- tnega komuniciranja s potrošniki v povezavi z mobilno telefonijo – Qr koda …?

To je področje, kjer nas čaka še kar nekaj izzivov. V letošnjem letu smo prenovili našo spletno stran www.dana.si, tako da je dosto- pna tudi preko mobilnih in tabličnih naprav.

O sami uporabi QR kode smo v preteklosti že veliko razmišljali, vendar se za njeno uporabo nismo odločili. Mogoče v prihodnje.

kupcem ponujate vodo v plastenki pet 0,5 l pod njihovo blagovno znamko. kakšno je zanimanje za to storitev? kdo so predvsem naročniki?

Ocenjujemo, da je polnjenje vode pod blagovno znamko naročnika v porastu. Običajno se za to odločijo večja podjetja ali društva, organizacije, mediji, ki izvajajo dogodke in se želijo na ta način dodatno promovirati.

(15)

september 2014

www.dana.si

NOVI

DANA!

OKUSI

SIRUPOV

Promocija

15

91-92

Emb ALA ŽA

če pogledamo celoten izdelčni portfelj dane, vidimo pestro paleto embalaž. kaj je kriterij za izbiro določene vrste embalaže, tako z vidika materiala kot količine, za posamezen izdelek?

ali lahko govorite o neposredni korelaciji med tržno uspešnostjo določenega izdelka in nje- govo embalažo?

Naloga vsake embalaže je, da varuje proizvod in ga ohrani v celem roku trajanja. Zato imamo zagotovljene visoke standarde kakovosti in vsi naši dobavitelji embalaže morajo dokazovati kakovost embalaže z ustreznimi certifikati, da je embalaža iz zdravstveno ustreznih materialov, ki prihajajo v stik z živili. Izvajamo redni interni nadzor. Pri embalaži smo pozorni tudi na to, da je embalaža enostavna za transport,

zlaganje na police in podobno. Potrošniku mora omogočati enostavno uporabo – hranjenje, odpiranje, točenje. Pozornost posvečamo tudi racionalizaciji stroškov embalaže, saj si s tem ustvarjamo konkurenčno prednost. Seveda pa mora biti embalaža prijazna okolju.

kakšno strategijo imate na področju upo- rabe reciklatov pri embalaži vaših izdelkov?

svetovni trend je, kot je znano, krožno gospo- darstvo, kar pomeni tudi kroženje materialov.

Imate na tem področju kakšne konkretne cilje?

Glede kroženja materialov smo v dogovorih z dobavitelji, da uporabljamo čim več povratne embalaže – npr. uporaba povratnih kovinskih zabojev namesto kartonskih in podobno. Na področju uporabe reciklatov smo trenutno v fazi testiranja uporabe 30 % reciklata v epruvetah.

katere novosti ste uvedli v zadnjem letu? kaj načrtujete v prihodnji sezoni?

Letos smo trgu ponudili kar nekaj novih izdelkov. Naravno mineralno vodo polnimo v 1 L plastenko. V kategoriji sadnih pijač smo lansi- rali na trg sadne pijače pod blagovno znamko Dana Fruty. Dana Fruty sadne pijače so na voljo v treh okusih: multivitamin, limonada

in višnja. So osvežilne in prijetno odžejajo. Na voljo so v 0,5 L in 1,5 L PET plastenki.

Dana je v kategoriji sirupov med vodilnimi blagovnimi znamkami, zato smo letos sprejeli odločitev za investicijo v novo orodje za 1 L PET plastenko. Na novo smo opredelili portfelj in arhitekturo blagovne znamke za sirupe.

Skupini osmih okusov Dana sadni sirupi z 9 % sadnim deležem smo dodali štiri nove okuse, in sicer: ledeni čaj z okusom breskve, jagoda z aloe vero, sliva z aromo cimeta in figa z aromo medu.

Z novo kategorijo Dana sirupov – 100 % iz sadja, želimo trgu ponuditi sadne sirupe, ki jih na trgu še ni. To so sadni sirupi, ki vsebujejo le naravne sladkorje iz sadja, so brez dodanega sladkorja, sladil in konzervansov. Pri izboru okusov smo želeli obdržati okuse »tradicionalnih« sadežev, da bi kupci v njih prepoznali domačnost okusa maline, gozdnih sadežev in bezga. V trgovinah bodo sirupi na voljo v 0,7 L stekleni embalaži.

Letos imamo v načrtu trgu ponuditi tudi gazirano vodo pod našo blagovno znamko.

Do konca leta načrtujemo investicijo v linijo za polnjenje sokov, nektarjev in sadnih pijač v večslojno kartonsko embalažo in linijo za polizdelke.

pri zniževanju gramature

je potrebno upoštevati

obliko plastenke, praktičnost

uporabe in na koncu tudi

percepcijo potrošnika, ki jo

ima do blagovne znamke.

(16)

B la g o vn a z n a m k a in em B a la ža

september 2014 foto: arhiv podjetja

Je lk a s la tin še k

Emb ALAŽA 16

91-92

kaj pomeni embalaža za blagovno znamko, ki na trgu nagovarja kupce že skoraj pet desetletij, potrošniki pa ji kar naprej izkazujejo naklonjenost in zaupanje? Jelka slatinšek, vodja področja trženja v družbi JUB, lahko v primeru njihove blagovne znamke JUB Classic in razvoja embalaže zanjo, upravičeno poudari, da gre za izdelek z največ nagradami v kategoriji notranjih zidnih barv. ker gre za plastično embalažo in za barve, je dizajn, še posebej eko dizajn, eden izmed prvih izzivov. Gre za izbiro materiala, še posebej pa za maksimalno zaščito izdelka, kar pri voluminozni embalaži, kot so njihova vedra, naročnika še posebej usmerja k najboljši kreativni povezavi s proizvajalcem embalaže.

BLAGoVnA ZnAmkA in emBALAŽA

tržni uspeh izdelka je povezan tudi s tem, ali kupec sprejme embalažo

blagovna znamka jub classic tudi ob 45-le- tnici ostaja med izdelki, ki so jim kupci zelo na- klonjeni. spet so ji prisodili prestižno priznanje trusted brand. katere značilnosti proizvoda bi izpostavili in kaj ste v teh desetletjih spre- menili v njegovi kakovosti glede na to, da so se v tem času zelo zaostrile okoljske zahteve?

JUPOL je ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk v Sloveniji in na tradicionalnih trgih, med njimi na hrvaškem, srbskem, bosanskem ter makedonskem. Izdelana je na vodni osnovi ter je zdravju in okolju prijazna barva. Hkrati je enostavna za uporabo in vzdrževanje. JUPOL že od začetka prilagajamo potrebam svojih kupcev s stalnimi izboljšavami recepture in z razvojem embalaže. Lani smo s pomočjo inovativne tehnologije in najmodernejših surovin pripravili novo izboljšano formulo JUPOL Classica. Omogoča boljšo pokrivnost, večjo izdatnost, za kar 20 %, ter lažje nanašanje barve. Zadovoljstvo in zaupanje naših kupcev, ki traja že 45 let, dokazujejo številne nagrade, saj je JUPOL izdelek z največ nagradami v kategoriji notranje zidne barve. Že sedem let zapored je prejemnik prestižnega priznanja Trusted Brand, kar ga uvršča med izdelke, ki v Sloveniji uživajo največje zaupanje kupcev.

omenili ste razvoj. še posebej, ko gre za pla- stiko, se poraja več vprašanj. ali razmišljate predvsem o razvoju plastične embalaže ali tudi kovinske, saj je vaša paleta proizvodov zelo različna, volumen embalaže pa prav tako?

Zdaj smo usmerjeni le v razvoj plastične em- balaže. Pri zidnih barvah, ometih in drugih disperznih (pastoznih) izdelkih uporabljamo plastična vedra, okrogle ter ovalne oblike različnih prostornin. Vedra so proizvedena iz polipropilena, materiala, ki ga je moč reciklirati, istočasno pa zagotavlja visoko kakovost končnega izdelka.

vaša vedra so različne velikosti, trend pri embalaži pa je manjša gramatura. kakšna je racionalizacija in koliko je aktualna pri vas tudi embalaža iz reciklatov?

Reciklata trenutno ne uporabljamo, saj je naša embalaža izpostavljena visokim obre- menitvam, kot so niansiranje na niansirnih postajah JUMIX, kamionski transport – države s slabo cestno infrastrukturo in s tem pove- zanimi obremenitvami, visoka temperaturna obremenitev, ki je običajna za poletne mesece, ter relativno visoka teža materiala v vedru.

Poleg tega je kvaliteten reciklat le malo cenejši od originalnega materiala.

pri izdelkih, kot so barve, je pri embalaži ključ- no tesnjenje. kako rešujete ta problem?

Tesnjenje je zelo pomembno, saj se v primeru slabega tesnjenja izdelek na površini suši, kar lahko povzroča težave pri aplikaciji. Prav tako se lahko pojavijo težave na niansirnih postajah JUMIX. Problem rešujemo predvsem z uporabo kvalitetnih orodij, ustreznih ciklov izdelave ter seveda z uporabo primernih materialov.

kakšne zahteve postavljate pred proizvajalce embalaže in kaj kažejo razvojni trendi v svetu v vaši panogi?

V našem podjetju je odgovorno ravnanje do okolja in zagotavljanje varnega in zdravega dela skupen motiv vseh zaposlenih. Zato je tudi to ena od zahtev do naših dobaviteljev. Poleg tega evropske okoljske direktive zelo zavezujejo vsakega proizvajalca.

ali morda spremljate ogljični odtis embalaže ali se morda na to pripravljate?

Trenutno ga ne spremljamo, se pa bomo verje- tno v prihodnosti lotili tudi tega.

pri vsaki embalaži je prvi izziv vedno dizajn.

kdo sodeluje v kreativnem razmišljanju o dizajn in v kateri fazi vključite proizvajalca?

Običajno pri tem sodelujejo ljudje iz različnih področij. Mislim na produktno vodenje, trže- nje, prodajo, nabavo, proizvodnjo, saj mora dizajn embalaže zadostiti različnim zahtevam.

Upoštevati je potrebno proizvodnjo izdelka, distribucijo, to je pakiranje in prevoz, potro- šnjo izdelka in recikiranje. Težiti moramo k