UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
Poučevanje biologije in kemije
LUCIJA RAZINGER
ZNANJE OSNOVNOŠOLCEV O KAČJIH PASTIRJIH Magistrsko delo
Ljubljana, 2020
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje biologije in kemije
LUCIJA RAZINGER
ZNANJE OSNOVNOŠOLCEV O KAČJIH PASTIRJIH Elementary Students' Knowledge about Dragonflies
Magistrsko delo
Mentor: doc. dr. Iztok Tomažič
Ljubljana, 2020
ZAHVALA
Zahvalila bi se mentorju doc. dr. Iztoku Tomažiču, ki mi je s svojim strokovnim znanjem in nasveti pomagal pri pisanju magistrskega dela ter za čas, ki ga je namenil za svoje
mentorstvo.
Posebna zahvala pa gre moji družini in prijateljem, ki so mi stali ob strani v času študija.
Zahvaljujem pa se tudi vsem učiteljem in učencem, ki so s sodelovanjem v anketi pripomogli k magistrskemu delu.
IZVLEČEK
Kačje pastirje uvrščamo med žuželke, ki so številčno največja skupina živali. Kljub temu da imajo žuželke pogosto negativen prizvok, pa imajo osnovnošolci do kačjih pastirjev precej pozitivna stališča. Poleg že izvedene raziskave o stališčih osnovnošolcev do kačjih pastirjev smo želeli preučiti še, kakšno je njihovo znanje glede na starost, spol, okolje bivanja in pogostost obiskovanja narave. S pomočjo anketnega vprašalnika smo dobili odgovore učencev različnih osnovnih šol, ki smo jih potem analizirali s pomočjo programom SPSS. Ugotovili smo, da se med učenci različnih razredov pojavljajo statistično pomembne razlike v prepoznavanju ličinke kačjih pastirjev. Pojavljajo pa se tudi statistično pomembne razlike v povprečnem številu točk učencev na preizkusu znanja o kačjih pastirjih glede na pogostost obiskovanja narave. V povprečju je bilo največ pravilnih odgovorov znotraj biološke kategorije splošno znanje, najmanj pa znotraj kategorije evolucija. Raziskali smo tudi korelacije, kjer smo ugotovili pozitivno korelacijo med stališči in znanjem osnovnošolcev o kačjih pastirjih in pozitivno korelacijo med naravnanostjo k ohranitvi kačjih pastirjev in številom točk na preizkusu o znanju učencev o kačjih pastirjih.
Ključne besede: kačji pastirji, znanje, osnovnošolci, napačne predstave.
ABSTRACT
Dragonflies are classified in the animal group of insects, which is by far the most numerous group of animals. Although insects often have a negative connotation, lower secondary school students have quite positive attitudes toward dragonflies. In addition to the already conducted research on the attitudes of lower secondary school student's towards dragonflies, we also wanted to examine their knowledge according to their age, gender, place of residence and frequency of nature visits. The questionnaire was delivered to students of different lower secondary schools. The data were then analyzed using SPSS statistical software. We found that there are statistically significant differences in the identification of dragonfly larvae among students of different grades. There are also statistically significant differences in students' achievement scores according to the frequency of visiting the nature. The highest achievement was noted under biological category general knowledge, while the lowest scores were recorded under the biological category evolution. We found a positive correlation between students' attitudes toward dragonflies and their knowledge, and positive correlation between conservation beliefs about dragonflies and score on the test of student's knowledge about dragonflies.
Keywords: dragonflies, knowledge, elementary student's, misconceptions.
KAZALO
1 UVOD ... 1
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA ... 4
Uvrstitev v sistem ... 4
2.2 Žuželke ... 4
2.2.1 Izvor žuželk ... 4
2.2.2 Žuželke in njihova zgradba ... 4
2.2.3 Vpliv žuželk na človeka in okolje ... 5
2.2.4 Žuželke in znanje ... 6
2.3 Kačji pastirji ... 6
2.3.1 Izvor skupine in sistematika ... 6
2.3.2 Življenjsko okolje in izvor imena ... 8
2.3.3 Število vrst ... 8
2.3.4 Zgradba telesa kačjih pastirjev... 9
2.3.5 Lov ... 10
2.3.6 Organski sistemi kačjih pastirjev ... 11
2.3.7 Razvojni krog kačjih pastirjev ... 12
2.3.8 Ličinke kačjih pastirjev ... 12
2.3.9 Kačji pastirji kot indikatorji podnebnih sprememb ... 14
2.3.10 Kačji pastirji in ljudje ... 14
2.3.11 Znanje, napačne predstave in učinkovite metode pri pouku naravoslovja ... 15
3 OPREDELITEV TEME IN RAZISKOVALNE HIPOTEZE ... 17
3.1 Raziskovalne hipoteze ... 17
4 METODE DELA ... 18
4.1 Vzorec ... 18
4.2 Merski instrument ... 20
4.3 Zbiranje podatkov ... 23
4.4 Obdelava podatkov ... 23
5 REZULTATI ... 25
5.1 Prepoznavanje ličinke kačjega pastirja... 25
5.1.1 Prepoznavanje ličinke kačjega pastirja glede na spol ... 25
5.1.2 Prepoznavanje ličinke kačjega pastirja glede na razred ... 26
5.1.3 Prepoznavanje ličinke kačjega pastirja glede na okolje bivanja ... 27
5.1.4 Prepoznavanje ličinke kačjega pastirja glede na pogostost obiskovanja narave ... 28
5.2 Znanje o kačjih pastirjih ... 29
5.2.1 Znanje o kačjih pastirjih glede na spol ... 31
5.2.2 Znanje o kačjih pastirjih glede na razred ... 32
5.2.3 Znanje o kačjih pastirjih glede na okolje bivanja ... 32
5.2.4 Znanje o kačjih pastirjih glede na pogostost obiskovanja narave ... 33
5.3 Stališča do kačjih pastirjev in znanje ... 34
5.4 Znanje in naravnanost k ohranitvi kačjih pastirjev ... 34
6 RAZPRAVA ... 36
6.1 Prepoznavanje ličink kačjega pastirja ... 36
6.2 Znanje o kačjih pastirjih ... 38
6.3 Stališča do kačjih pastirjev in znanje ... 42
6.4 Znanje in naravnanost k ohranitvi kačjih pastirjev ... 43
7 SKLEPI ... 45
8 ZAKLJUČEK ... 47
9 LITERATURA IN VIRI ... 48
10 PRILOGE ... 55
KAZALO SLIK
Slika 1: Okolje bivanja učencev, ki so sodelovali v raziskavi ... 19 Slika 2: Pogostost obiskovanja narave učencev, ki so sodelovali v raziskavi ... 19 Slika 3: Neposredna izkušnja učencev, ki so sodelovali v raziskavi s kačjimi pastirji ... 20
KAZALO TABEL
Tabela 1: Razvrstitev kačjih pastirjev glede na glavne taksonomske skupine v biologiji ... 1
Tabela 2: Zastopanost učencev v anketi glede na razred in spol ... 18
Tabela 3: Prikaz pravilnih odgovorov pri nalogi s prepoznavanjem ličink pri prvem sklopu . 21 Tabela 4: Trditve za preverjanje znanja pri tretjem sklopu ... 21
Tabela 5: Prikaz Likertove ocenjevalne lestvice za izražanje namere o varstvu kačjih pastirjev pri četrtem sklopu ... 23
Tabela 6: Prepoznavanje ličink kačjega pastirja glede na spol ... 25
Tabela 7: Prepoznavanje ličinke kačjega pastirja glede na razred ... 26
Tabela 8: Prepoznavanje ličinke kačjega pastirja glede na okolje bivanja ... 27
Tabela 9: Prepoznavanje ličinke kačjega pastirja v zvezi s pogostostjo obiskovanja narave .. 28
Tabela 10: Pravilni odgovorov učencev glede na posamezne trditve znotraj bioloških kategorij ... 29
Tabela 11: Znanje učencev o kačjih pastirjih glede na spol ... 31
Tabela 12: Znanje učencev o kačjih pastirjih glede na razred ... 32
Tabela 13: Znanje učencev o kačjih pastirjih glede na okolje bivanja ... 33
Tabela 14: Znanje učencev o kačjih pastirjih glede na pogostost obiskovanja narave ... 33
Tabela 15: Korelacija med stališči in znanjem kačjih pastirjev ... 34
Tabela 16: Korelacija med znanjem in naravnanostjo k ohranitvi kačjih pastirjev ... 35
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Anketni vprašalnik ... 55
1
1 UVOD
Žuželke so zaradi vrstne pestrosti in prilagoditev na okolje izredno zanimiva skupina živali. Z več kot milijonom opisanih vrst in podvrst predstavljajo največjo živalsko skupino. Kljub temu pa se pojavljajo predvidevanja glede neodkritega števila vrst − ocenjujejo, da okoli 80 % vrst žuželk še niso odkrili (Stork, 2018). Njihova številčnost se kaže tudi kot pojavnost v vseh življenjskih okoljih, izjemoma jih najdemo celo v morju (Štrus, Drobne in Zidar, 2002).
Skupina kačjih pastirjev je le ena izmed mnogih skupin znotraj skupine žuželk (Štrus, Drobne in Zidar, 2002), (tabela 1).
Tabela 1: Razvrstitev kačjih pastirjev glede na glavne taksonomske skupine v biologiji Taksonomska skupina Ime taksonomske skupine
Kraljestvo (Regnum) Živali (Animalia)
Deblo (Phylum) Členonožci (Arthropoda)
Poddeblo (Subphylum) Šesteronožni členonožci (Hexapoda)
Razred (Classis) Žuželke (Insecta)
Podrazred (Subclassis) Krilate žuželke (Pterygota)
Red (Ordo) Kačji pastirji (Odonata)
Razvoj kačjih pastirjev poteka z nepopolno preobrazbo, to pomeni, da se le-ta prične z jajčecem, ki nato preko stadija ličinke poteka do odrasle živali (Mound in Brooks, 1998). Prav zaradi tega je njihova uspešnost razvoja in velikost populacij odvisna od več dejavnikov. Glede na njihov življenjski cikel je najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na uspešen razvoj kačjih pastirjev, njihovo življenjsko okolje. Razvoj kačjih pastirjev oziroma ličink kačjih pastirjev je vezan na tekoče in stoječe celinske vode. Prav zaradi nujno potrebnega vodnega okolja za razvoj ličink in s tem tudi razvoja odraslih kačjih pastirjev so kačji pastirji ogroženi, saj zaradi vedno bolj vročih in sušnih poletij prihaja do izsušitve njihovih habitatov (Kalkman in drugi, 2010). Zaradi visokih temperatur posledično tudi človek vpliva na izsušitve habitatov kačjih pastirjev, in sicer z večjo porabo vode za pitje in namakanje. Poleg posrednega vpliva na izsuševanje habitatov zaradi visokih temperatur pa ima človek tudi neposreden vpliv na življenjsko okolje kačjih pastirjev z onesnaževanjem vod in gradnjo jezov (Šalamun in Kotarac, 2014) ter z nasipanjem in gospodarsko izrabo rek (Sket in drugi, 2003). Vsi ti dejavniki potem pripomorejo k uničevanju in evtrofikaciji habitatov kačjih pastirjev (Termaat in drugi, 2019), kar vpliva na ogroženost ali celo izumrtje vrst kačjih pastirjev (Sket in drugi, 2003).
2
Kačji pastirji pa so lahko ogroženi tudi zaradi namernega lova s strani ljudi. Zaradi njihovih izredno zanimivih barvnih vzorcev in kombinacij jih ljudje želijo shraniti v svoje zbirke.
Pogosto pa se ljudje ne zavedajo, da po smrti in preparaciji kačjih pastirjev barviti vzorci večinoma izginejo oziroma potemnijo (Sket in drugi, 2003).
Ogroženost kačjih pastirjev je problem, ki je prisoten tudi v Sloveniji, saj je več kot polovica vrst in podvrst kačjih pastirjev v Sloveniji ogroženih ali pa jim le ta grozi (Šalamun in Kotarac, 2014). Na podlagi raziskave (Clausnitzer in drugi, 2009) so ugotovili, da kar eni od desetih vrst kačjih pastirjev na svetu (10 %) grozi izumrtje. Študija (Kalkman in drugi, 2010) pa je potrdila predhodno študijo, pri čemer so evropske vrste celo bolj ogrožene − kar ena od sedmih (15 %) evropskih vrst kačjih pastirjev je ogrožena. V Sloveniji so ogrožene vrste kačjih pastirjev z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah tudi zakonsko varovane (Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, 2004). Z uredbo je skupno zavarovanih 25 vrst kačjih pastirjev, kar predstavlja dobro tretjino vseh kačjih pastirjev v Sloveniji (Šalamun, 2019).
Ljudje imajo velikokrat v povezavi s kačjimi pastirji zmotna prepričanja, da pičijo in da so za ljudi nevarni (Erbida in Pirnat, 2016). Kačji pastirji so za človeka neškodljivi, torej ne pičijo (ker nimajo bodala) ali ugriznejo, čeprav imajo močne čeljusti (Resh in Cardé, 2003). Pri ljudeh največkrat vzbuja strah zadek z zadkovimi priveski, ki pa jih kačji pastirji uporabljajo le pri parjenju (Sket in drugi, 2003).
Na spremembo takih stališč lahko vplivamo z izobraževanjem oziroma znanjem o kačjih pastirjih, s katerim hkrati vplivamo tudi na manj zmotnih prepričanj o kačjih pastirjih (Musek in Pečjak, 2001). Znanje pa ni pomembno le za oblikovanje stališč, temveč tudi za boljše razumevanje kačjih pastirjev, saj je po podatkih raziskave razumevanje kačjih pastirjev zelo slabo, predvsem kar se tiče določevanja vrst in evolucijskega izvora kačjih pastirjev (May, 2019).
Prav zaradi nekaterih zmotnih prepričanj o kačjih pastirjih smo želeli izvesti raziskavo, ki bi preverjala povezavo med znanjem in stališči slovenskih učencev do kačjih pastirjev. V predhodnem diplomskem delu (Razinger, 2018) smo že ugotovili, da slovenski osnovnošolci nimajo negativnih stališč do kačjih pastirjev, zato smo preverili še, kakšno je njihovo znanje o kačjih pastirjih glede na enake kriterije, kot smo jih uporabili v diplomskem delu (starost, spol, okolje bivanja in pogostost obiskovanja narave). Na podlagi rezultatov naše raziskave smo nato zaključke magistrskega dela o znanju osnovnošolcev o kačjih pastirjih povezali z rezultati diplomskega dela o stališčih osnovnošolcev do kačjih pastirjev glede na starost, spol, okolje
3
bivanja in pogostost obiskovanja narave. Z izvedeno raziskavo pa smo nato lahko primerjali še znanje in stališča osnovnošolcev do kačjih pastirjev z znanjem in stališči dijakov do kačjih pastirjev, slednjo raziskavo je izvedla Vrhovnikova (2017).
4
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA
2.1 Uvrstitev v sistem
Nevretenčarji v zoologiji predstavljajo skupen izraz za skupino živali, katere ena izmed glavnih lastnosti je, da nimajo vretenčaste hrbtenice (Burton, 1984). Ta skupina je vrstno zelo pestra, kar se kaže v številčnosti omenjene skupine, kamor uvrščamo kar 99 % vseh živalskih vrst (Ruppert, Fox in Barnes, 2004). Nevretenčarje predstavljajo različne taksonomske skupine, med katerimi so tudi žuželke, znotraj skupine žuželk pa uvrščamo tudi skupino kačjih pastirjev (Burton, 1984), (tabela 1).
2.2 Žuželke
2.2.1 Izvor žuželk
Prve, najprimitivnejše žuželke so se pojavile okoli 400−350 milijonov let nazaj v paleozoiku, medtem ko so se krilate žuželke pojavile 100 milijonov let kasneje. V tistem času so imele krilate žuželke razpon kril do 90 centimetrov; teh kril pa niso mogle zložiti, kar jim je predstavljalo problem pri skrivanju pred plenilci, zato jih je velika večina izumrla. Od današnjih vrst edini skupini, ki ne moreta zložiti kril, sta skupini kačjih pastirjev in enodnevnic (Augustauskas, 1989).
2.2.2 Žuželke in njihova zgradba
Žuželke predstavljajo okoli 75 % vseh živalskih vrst na svetu. Telo žuželk je zgrajeno iz treh telesnih regij, in sicer iz glave, oprsja in zadka (Burton, 1984).
Na glavi žuželk so poleg oči in tipalnic (Ruppert, Fox in Barnes, 2004) še obustne okončine (Zpěvák, 2001). Usta obdaja zunanji obustni aparat in je lahko namenjen grizenju, sesanju, prebadanju in lizanju. Tudi položaj obustnega aparata na glavi se med različnimi žuželkami razlikuje − žuželke imajo lahko obustni aparat usmerjen navzdol (hipognatna glava), naravnost (prognatna glava) ali nazaj (opistognatna glava) (Resh in Cardé, 2003). Najosnovnejša oblika žuželčjega obustnega aparata, ki se med skupinami žuželk razlikuje, je grizalo. Grizalo sestavljajo: zgornja ustna (labrum), par zgornjih čeljusti (mandibul), par spodnjih čeljusti (maksil) in spodnja ustna (labium), ki je zarasel drugi par maksil (Zidar, 2013). Oči so lahko preprosto zgrajene − pikčaste ali pa bolj kompleksno zgrajene − sestavljene. Nekatere žuželke imajo na glavi oba tipa očes (en velik par velikih sestavljenih oči in tri pikčasta očesa na temenu) (Zpěvák, 2001).
5
Oprsje žuželk je sestavljeno iz treh členov − obročkov (Zpěvák, 2001). Na trupu imajo tri pare nog, mnoge vrste žuželk pa imajo še dva para kril (Burton, 1984). Na prvem obročku, predprsju (protoraks), je prvi par nog. Na drugem obročku, sredoprsju (mezotoraks), sta drugi par nog in prvi par kril ter na tretjem obročku, zaprsju (metatoraks), sta tretji par nog in zadnji par kril (Zpěvák, 2001). Noge žuželk so oblikovane glede na njihov način življenja in se tako kot število parov kril znotraj posameznih skupin žuželk razlikujejo (Burton, 1984).
Glede na velikost telesnih regij je zadek najdaljši del telesa in vsebuje organe prebavnega, reproduktivnega in izločalnega sistema (Zpěvák, 2001). Gradi ga 9−11 členov, odvisno od posamezne skupine žuželk (Stehr, 2003).
Telo žuželk obdaja trdna kutikula, ki je produkt epidermisa in ima vlogo zunanjega skeleta.
Kutikula ščiti in podpira notranje organe in mišice ter tako nudi oporo telesu pri premikanju, hkrati pa preprečuje izsušitev telesa žuželk na kopnem (Burton, 1984).
2.2.3 Vpliv žuželk na človeka in okolje
Zaradi velike vrstne raznolikosti žuželke vplivajo na različna področja, kot so kmetijstvo, arhitektura, odkrivanje drog, forenzika in psihologija (Gangwani in Landin, 2018).
Žuželke predstavljajo hrano drugim živalim in ustvarjajo uporabne produkte za človeka. Prav zaradi teh lastnosti imajo velik pomen za človeka in za druge živalske vrste (Augustauskas, 1989). Človeku zaradi sodelovanja pri opraševanju rastlin omogočajo razvoj plodov, ki predstavljajo tretjino človekove hrane (Gogala, Aljančič, Gogala in Sivec, 1992). V nekaterih državah ponujajo žuželke tudi kot kulinarično specialiteto (Augustauskas, 1989), ponekod pa uporabljajo žuželke celo kot glavni vir beljakovin (Kim in drugi, 2019).
Žuželke pa niso pomembne zgolj iz prehrambnega vidika, ampak so zelo pomembne tudi v znanstvenem raziskovanju, saj imajo velikokrat vlogo vzorčnega modela v različnih genskih raziskavah (Augustauskas, 1989).
Čeprav je večina žuželk za človeka koristna, pa 10 % žuželk človeku povzroča materialno škodo (npr. termiti povzročajo škodo na različnih bivalnih površinah) ali različne bolezni (prenašalci povzročiteljev bolezni) oziroma celo smrt (Augustauskas, 1989). Številčnost nekaterih vrst žuželk pa tudi postaja problem, saj se lažje prilagodijo na nove življenjske razmere in se zaradi odsotnosti kompetitorjev in plenilcev spremenijo v škodljivce in tako lahko celo ogrožajo druge živalske vrste (Schowalter, 2000). V manjši meri na spreminjanje žuželk v
6
škodljivce vplivajo tudi naključne mutacije, kjer so se geni žuželk spremenili tako, da so se žuželke lahko prilagodile na nove razmere (Gogala, Aljančič, Gogala in Sivec, 1992).
2.2.4 Žuželke in znanje
V bioloških učbenikih so vsebine o žuželkah in njihovi interakciji s človekom vedno manj zastopane, zaradi česar se je interes za poznavanje in razumevanje žuželk zmanjšal (Gangwani in Landin, 2018). Rezultati raziskave Gangwani in Landin kažejo, da kar 44 % slik v učbenikih za biologijo predstavljajo slike vretenčarjev, čeprav ti predstavljajo le 3 do 5 % živalskih vrst.
Po drugi strani pa je slik, ki prikazujejo žuželke le 23 %. Prav ta premajhna predstavitev vrst tako pestre skupine, kot so žuželke, lahko vodi do napačnih predstav o raznolikosti živali. Ena izmed najpogostejših napačnih predstav je, da žuželke živijo na ali v tleh. Ta napačna predstava izvira iz dejstva, da je kot model žuželke v učbenikih največkrat prikazana kobilica, predvsem zaradi njene pogostosti, velikosti in izrazitih anatomskih značilnosti, ki jo pogosto najdemo na tleh (Gangwani in Landin, 2018). Tudi že omenjena ključna prisotnost žuželk v ekosistemih je predstavljena ločeno od človeka, kar lahko vpliva na človekovo pomanjkljivo zavedanje o pomenu žuželk za človeka (Gangwani in Landin, 2018).
2.3 Kačji pastirji
2.3.1 Izvor skupine in sistematika
Kačji pastirji so ena izmed najbolj prepoznanih skupin znotraj skupine žuželk (Klots in Klots, 1979). To seveda ni nič nenavadnega, saj veljajo za eno izmed najstarejših skupin na svetu.
Predniki kačjih pastirjev izvirajo iz obdobja karbona v paleozoiku, in sicer 280−320 milijonov let nazaj. Takrat so bili prvi kačji pastirji izredno veliki, o čemer priča tudi podatek o razponu kril kačjih pastirjev tudi do 75 centimetrov (Augustauskas, 1989). Za lažjo primerjavo, danes živeči kačji pastirji dosežejo velikost do okoli deset centimetrov (Sket in drugi, 2003).
Skupino kačjih pastirjev obsegata dve večji skupini, in sicer skupino raznokrilih kačjih pastirjev (subordo Anisoptera) in skupino enakokrilih kačjih pastirjev (subordo Zygoptera). Skupini se med seboj najbolj razlikujeta v velikosti zadnjih kril, in sicer imajo raznokrili kačji pastirji zadnja krila širša od sprednjih − od tod tudi ime raznokrili kačji pastirji. Enakokrili kačji pastirji imajo sprednja in zadnja krila enako široka, a je njihovo telo v primerjavi z raznokrilimi kačjimi pastirji bolj drobno (Sket in drugi, 2003).
Tudi namestitev oči na glavi kačjih pastirjev se znotraj skupin razlikuje. Pri enakokrilih kačjih pastirjih so oči razmaknjene na površini glave, medtem ko pri raznokrilih kačjih pastirjih
7
zavzemajo večino površine glave (Klots in Klots, 1979) in veljajo za največje oči med žuželkami (Lovka, 2002).
Kačji pastirji pa se razlikujejo tudi po načinu letenja. Raznokrili kačji pastirji držijo krila v mirovanju vodoravno razprta, medtem ko jih enakokrili kačji pastirji zlagajo pokonci nad zadkom (Augustauskas, 1989).
Raznokrili kačji pastirji so zaradi svoje aerodinamične oblike med žuželkami poznani kot izvrstni letalci, ki počivajo z razprtimi krili. Krila kačjih pastirjev vibrirajo z jakostjo osemindvajset do trideset utripov na sekundo. O njihovih letalnih sposobnostih priča tudi podatek, da lahko letijo s hitrostjo do štirideset kilometrov na uro (Augustauskas, 1989), nekateri viri navajajo celo hitrost do 100 kilometrov na uro na krajših razdaljah (Klots in Klots, 1979). Izjemno hitrost letenja pa je dosegel že njihov predhodnik, orjaški prazgodovinski kačji pastir, ki je veljal za najhitrejšo žuželko s hitrostjo letenja 69 kilometrov na uro (Mound in Brooks, 1998). V nasprotju z raznokrilimi kačjimi pastirji enakokrili kačji pastirji letijo počasneje in počivajo z vertikalno zloženimi krili ob telesu (Augustauskas, 1989).
Ličinki obeh skupin kačjih pastirjev se po videzu telesa med seboj razlikujeta podobno kot odrasli kačji pastirji omenjenih skupin. Telo ličinke enakokrilih kačjih pastirjev je bolj vitko in paličasto, medtem ko je telo ličink raznokrilih kačjih pastirjev čokato in široko (Prevorčnik, 2011). Ličinki pa se razlikujeta tudi po izoblikovanosti škrg znotraj posamezne skupine. Škrge ličink enakokrilih kačjih pastirjev imajo tri škržne liste na koncu zadka (Klots in Klots, 1979).
Pri raznokrilih kačjih pastirjih pa se je razvil poseben mehanizem, ki služi tako dihanju kot tudi premikanju. Zadnji del prebavnega trakta je razširjen in vsebuje po dolgem razvrščene majhne, ploščate škrge − rektalne škrge. Zadek in rektum v zadku, kjer so rektalne škrge, se širita in ožita, kar pomeni, da se skozi zadnjično odprtino vsesava sveža voda s kisikom. Na tak način se vedno izmenjujeta sprejem nove vode z oddajanjem izrabljene. Izmenjave vode v rektalnih škrgah lahko poteka tudi zelo sunkovito, kar omogoča kačjemu pastirju, da se hitro požene skozi vodo (Klots in Klots, 1979). Ličinke raznokrilih kačjih pastirjev tako nimajo zunanjih škrg, ampak le notranje, ki so v povezavi s prebavilom (Cranshaw in Redak, 2013).
V literaturi pa se poleg teh dveh glavnih skupin pojavlja še ena manjša skupina, skupina prakrilih kačjih pastirjev (subordo Anisozygoptera) (Sket in drugi, 2003). Kasnejša raziskava je pokazala, da prakrili kačji pastirji niso samostojna skupina, ampak danes živeči dve vrsti (Resh in Cardé, 2003) oziroma štiri vrste (Chandra in drugi, 2017) uvrščamo v podred
8
raznokrilih kačjih pastirjev. V nekaterih virih sta ti dve skupini združeni in se imenujeta subordo Epiprocta (Chandra in drugi, 2017).
2.3.2 Življenjsko okolje in izvor imena
Pričakovano za njihov razvojni krog, kačje pastirje najdemo praktično povsod v bližini celinskih vod (Klots in Klots, 1979). Največ vrst kačjih pastirjev se zadržuje v bližini stoječih vod, najdemo pa jih tudi ob tekočih vodah (Erbida, 2018), in sicer od maja do septembra (Sket in drugi, 2003). Prav po tem, da so jih ljudje opazili ob vodah, podobno kot kače, so kačji pastirji dobili svojo slovensko ime − kačji pastirji (Erbida in Pirnat, 2016). Za razliko od slovenskega imena, pa so kačji pastirji angleško ime »dragonflies« dobili, ker so ljudi zaradi vitkega trupa in kril spominjali na zmaje (ang. dragon) (Burton, 1984).
2.3.3 Število vrst
Čeprav jih najdemo povsod po svetu, je vrstna pestrost kačjih pastirjev največja v tropih (Klots in Klots, 1979). Na svetu živi okoli 6000 vrst kačjih pastirjev, medtem ko v Evropi najdemo 130 vrst (Erbida, 2018), pri nas pa 74 vrst in podvrst kačjih pastirjev (Šalamun in Kotarac, 2014), ki so zastopane v devetih družinah (Sket in drugi, 2003).
Družine kačjih pastirjev, ki jih najdemo v Sloveniji (Sket in drugi, 2003):
- bleščavci (Calopterygidae), - zverce (Lestidae),
- presličarji (Platycnemididae), - škratci (Coenagrionidae), - deve (Aeshnidae),
- porečniki (Gomphidae), - studenčarji (Cordulegastridae), - lebduhi (Corduliidae),
- ploščci (Libellulidae).
Največja vrstna pestrost kačjih pastirjev se v Evropi pojavlja v srednji Evropi (Kalkman in drugi, 2018). Za Evropo pa ni značilna le vrstna pestrost, ampak tu najdemo tudi kar nekaj endemitskih vrst oziroma vrst, ki jih najdemo samo na točno določenem območju. Največ takih vrst kačjih pastirjev najdemo v jugozahodni Franciji ter na Iberskem in Balkanskem polotoku.
9 2.3.4 Zgradba telesa kačjih pastirjev
Zgradba glave
Polkroglasta glava je z gibljivo strukturo povezana z oprsjem in omogoča kačjim pastirjem premikanje glave v vse smeri. V predelu te gibljive strukture imajo še ravnotežne organe, ki jim omogočajo pravilno lego telesa v zraku in s tem pomoč pri letenju (Klots in Klots, 1979).
Pri letenju pa si kačji pastirji pomagajo tudi z vidom, ki je pri njih zelo dobro razvit. To jim omogočajo kompleksno zgrajene oči (Prevorčnik, 2011). Oči kačjih pastirjev so sestavljene iz velikih sestavljenih oči (Snedden, 1993) in treh preprostih oči (oceli) (Cranshaw in Redak, 2013), ki so nameščene med tipalnicami na glavi (Sket in drugi, 2003). Njihov vid je binokularen, kar pomeni, da se vidni polji parnih očes prekrivata, torej lahko (vsaj delno) gledajo isto sliko z obema očesoma hkrati (Cranshaw in Redak, 2013). Imajo kompleksno zgrajene sestavljene oči, ki jih sestavlja okrog 28.000 (Augustauskas, 1989) oziroma od 10.000 do 30.000 (Sket in drugi, 2003) omatidijev, katerih naloga je zaznavanje spremembe svetlobe tudi z razdalje dvanajstih metrov (Augustauskas, 1989), medtem ko jim preprostejše oči − oceli, omogočajo poleg zaznavanja spremembe svetlobe (Snedden, 1993) še orientacijo in stabilnost med letenjem (Cranshaw in Redak, 2013).
Na glavi imajo poleg dobro razvitih oči še par šilastih tipalnic (Prevorčnik, 2011), ki imajo čutilno vlogo, kot je na primer zaznavanje dotika, kemijskih snovi, vibracij in temperature (Gullan in Cranston, 2005).
Obustni aparat kačjih pastirjev je prilagojen na plenilski način življenja, kar pomeni, da je par zgornje čeljusti (mandibula) velik in močno hitiniziran s koničastimi zobmi, ki služijo za trganje in drobljenje plena. Zgornjo čeljust prekriva zgornja ustna (labrum), na kateri so tudi okuševalni organi. Spodnji par čeljusti (maksila) je dvodelen, in sicer ima osrednji del pet do šest zob za držanje plena, drugi del pa je sploščen in oblikovan v organ za tipanje − imenujemo ga tipalčica maksile ali maksilarni palp. Čeljusti so nato še dodatno prekrite s trodelno skledasto spodnjo ustno (labium) z dodatnimi zobci in kaveljčki, ki služi kot podlaga za držanje plena (Klots in Klots, 1979).
Zgradba oprsja
Oprsje kačjih pastirjev je sestavljeno iz dveh različnih segmentov, ki sta med seboj povezana.
Prvi obroč oprsja, ki obsega majhen del oprsja in je delno prekrit z glavo, je gibljivo povezan s srednjim obročem oprsja. Ta povezava omogoča, da so prve noge pri kačjih pastirjih bolj gibljive, zato lažje lovijo in držijo svoj plen med letom (Klots in Klots, 1979).
10
Njihove tanke noge so prekrite z dlačicami in so med letom v obliki košarice, da lahko zgrabijo plen v zraku (Augustauskas, 1989). Pri plenjenju sta jim v pomoč predvsem prva para nog, s pomočjo katerih v zraku ujamejo svoj plen. Ko pri prehranjevanju sedijo, imajo prvi par nog v prekrižanem položaju pod usti, da lažje držijo plen. Po hranjenju si s pomočjo sprednjih nog obrišejo sestavljene oči, kar jim omogočajo goste ščetine na sprednjih golenih. Kljub dobro razvitim nogam pa kačji pastirji niso zmožni hoje ali teka, lahko pa plezajo po različnih površinah, saj imajo na bazi nog izrastke, ki jim pomagajo pri plezanju in oprijemu (Klots in Klots, 1979).
Drugi del oprsja sestavljata med seboj zlita srednji in zadnji obroček oprsja, kjer se neposredno na krila pripenjajo letalne mišice, ki so pri večini vrst močne in krila tudi neposredno premikajo.
Krila kačjih pastirjev so dolga, ozka, kožnata in dobro ožiljena z vzdolžnimi žilami, ki so povezane s prečnimi rebrci. Prav rebrca na krilih dajejo krilom gibkost in trdnost (Klots in Klots, 1979). Kačji pastirji veljajo tudi za ene izmed bolj sposobnih letečih žuželk. To se kaže kot ločeno oživčenje njihovih kril, ki omogoča premikanje vsakega krila neodvisno od drugega, tako da lahko lebdijo v zraku, letijo hitro ali počasi, v vse smeri in tudi vzvratno (Mound in Brooks, 1998). Prav zaradi njihove sposobnosti letenja pa jih nekateri raziskovalci želijo uporabiti tudi kot pomoč pri razvoju dronov (Ackerman, 2017).
Kljub temu da so znani kot dobri letalci, pa nemalo kačjih pastirjev (predvsem iz skupine enakokrilih kačjih pastirjev) leti slabo in jih lahko brez težav ujamemo z rokami (Klots in Klots, 1979)
Zgradba zadka
Zadek je sestavljen iz desetih členov (Gullan in Cranston, 2005), kar lahko opazimo na hrbtni in trebušni strani (Zpěvák, 2001). Videz zadka pa se med kačjimi pastirji razlikuje − lahko je enobarven ali pa ima različne večbarvne vzorce (Augustauskas, 1989).
2.3.5 Lov
Večina kačjih pastirjev ima stalnejša območja, kjer lovijo od jutra do noči (Augustauskas, 1989). Kačji pastirji, ki imajo selitveni nagon, lahko prepotujejo dolge razdalje, ki jih lahko primerjamo z razdaljami ptic selivk (Cranshaw in Redak, 2013). Takih kačjih pastirjev, z izrazitim selitvenim nagonom, je zelo malo, saj so večinoma močno navezani na določen kraj.
Njihova navezanost na območje se pokaže tako, da se po lovu vedno usedejo točno na isto mesto, kjer so sedeli pred lovom. V primeru, da začutijo nevarnost plenilca, pa se usedejo tudi
11
nekaj metrov stran od stalnega počivališča. Lovijo večinoma ob dnevni svetlobi, le nekaj vrst je nočnih plenilcev (Klots in Klots, 1979).
Pri lovu jih odlikuje prav njihova gibčnost v vseh smereh. Nekatere velike vrste ne lovijo le v zraku, ampak tudi v vodi, na primer velike vrste iz rodu Aeshna se lotijo tudi žabjega mresta, paglavcev in drugih vodnih živali (Klots in Klots, 1979).
Ličinke kačjih pastirjev so zaradi svoje potrebe po hrani pomemben člen v združbah celinskih vod, saj delujejo kot plenilci (Klots in Klots, 1979). Hranijo se s komarji, enodnevnicami, mladoletnicami, metulji, pa tudi z ostalimi kačjimi pastirji (Bedjanič, 2000) in ličinkami muh ter komarjev (Stehr, 2003); lahko pa je njihova hrana tudi rastlinskega izvora (Mound in Brooks, 1998). Velikokrat pa niso samo plenilci, ampak tudi plen oziroma hrana za druge organizme, kot so na primer ribe in dvoživke (Klots in Klots, 1979),
2.3.6 Organski sistemi kačjih pastirjev Dihala
Kačji pastirji dihajo s pomočjo vzdušnic − gre za razvejan sistem cevk, ki omogoča izmenjavo plinov (Klots in Klots, 1979). Za izmenjavo plinov pa so pomembne še dihalnice ali spirakli − to so odprtine, skozi katere zrak vstopa v vzdušnice (Resh in Cardé, 2003).
Reproduktivni sistem
Kačji pastirji se parijo večinoma v zraku, nekatere vrste pa tudi sedijo ali visijo na veji (Klots in Klots, 1979). Med samci je značilno rivalstvo, in sicer samci napadajo in odganjajo druge samce iste vrste, saj se želijo spariti s samico iste vrste, ki prileti mimo (Mound in Brooks, 1998). Ko pride čas za parjenje, kačji pastirji zapustijo svoja območja za lov in letijo k vodi, kjer začnejo svoj paritveni ples. Samec najprej z nogami zgrabi samičko za oprsje, nato zvije zadek in jo z zadkovimi priveski prime za predprsje ali glavo, kar imenujemo tandem ali parček.
To je le uvod v parjenje, ki se nadaljuje le s samičinim privoljenjem. Med parjenjem spolni organi samčka in samičke niso v neposrednem stiku. Samec ima na drugem členu zadka paritveni aparat, kamor pred združitvijo prenese semensko tekočino. Samica nato spodvije svoj zadek in spolno odprtino do samčevega drugotnega paritvenega aparata, pri čemer nastane srčkast lik, ki ga imenujemo tudi koleselj ali kopula. Semenska tekočina napolni le majhne kanalčke, ki so del spolovil. Do dejanske oploditve pa pride šele ob izstopu jajčeca iz leglice (Sket in drugi, 2003).
Za kačje pastirje je značilen spolni dimorfizem, to pomeni, da se vrste kačjih pastirjev razlikujejo po spolu oziroma po spolnih znakih. Novo izlegli samci in samice so podobno
12
obarvani, medtem ko samci dobijo ob spolni zrelosti svetlo obarvanost (Chandra in drugi, 2017). Dokler ne dosežejo spolne zrelosti, se izogibajo vode in si nabirajo zaloge hrane za čas aktivnega spolnega življenja ob vodi. Spolne žleze dozorijo v nekaj dneh, lahko pa tudi šele po več tednih (Sket in drugi, 2003).
Barve in vzorci na krilih in telesu lahko igrajo pomembno vlogo pri teritorialnosti in dvorjenju (Chandra in drugi, 2017), prvotno pa so pomembni pri prepoznavanju partnerja in uravnavanju telesne temperature. Barva kačjih pastirjev ima tudi vlogo zaščite pred plenilci, saj se tako nekateri kačji pastirji lahko zlijejo z okolico ali pa odganjajo plenilce (Sket in drugi, 2003).
2.3.7 Razvojni krog kačjih pastirjev
Ličinke kačjih pastirjev so po videzu, v primerjavi z žuželkami s popolno preobrazbo, bolj podobne odraslim živalim (Snedden, 1993) ter imajo podobno zgradbo telesa in delovanje organov kot odrasli kačji pastirji (Sket in drugi, 2003).
Kačji pastirji izležejo jajčeca v bližini vod ali na rastline ob vodi (Augustauskas, 1989). Jajčeca kačjih pastirjev so obdana z lepljivo želatinasto snovjo, kar jim omogoča večje preživetje (Mound in Brooks, 1998). Samice tistih vrst, ki imajo leglo, odlagajo svoja jajčeca v stebla ali liste potopljenih vodnih rastlin, nekatere pa se pri odlaganju jajčec tudi popolnoma potopijo v vodo. Jajčeca kačjih pastirjev lahko najdemo tudi zakopana v pesek, blato ali mivko, lahko pa plavajo na z algami prekriti vodni gladini ali na spodnji strani plavajočih listov. Odlaganje jajčec največkrat opravi samica sama, v nekaterih primerih pa je prisoten tudi samec, ki zgrabi samico za oprsje in glavo z močnimi priveski na zadku (Klots in Klots, 1979). Ličinke, ki se izležejo pozno poleti, imajo značilno zelenkasto barvo, ki sovpada z okoljem (Augustauskas, 1989).
Čas razvoja jajčec je zelo različen − odvisen je od letnega časa in od vrste kačjega pastirja.
Običajno se mlade ličinke izležejo že po nekaj dneh, včasih tudi šele po devetih mesecih.
Ličinka kačjega pastirja odraste po približno dvanajstih levitvah, kar traja približno od enega leta pa tudi do več kot treh let (Klots in Klots, 1979). Po nekaterih podatkih lahko razvoj od ličinke do odrasle živali traja tudi do pet let, odvisno od vrste (Walters in Johnson, 2005). V primerjavi s tem je življenjska doba odraslih kačjih pastirjev kratka, in sicer le nekaj tednov (Augustauskas, 1989).
2.3.8 Ličinke kačjih pastirjev
Ličinke kačjih pastirjev obdaja zunanji skelet, ki ščiti ličinko pred izgubo vode in plenilci (Cranshaw in Redak, 2013). Ličinke kačjih pastirjev so podobno kot odrasli kačji pastirji
13
prilagojene na plenilsko življenje. Njihove noge so že oblikovane za hojo, sprednje včasih tudi za kopanje po zemlji (Klots in Klots, 1979).
Prilagoditve na plenilsko življenje jim omogoča tudi edinstven obustni aparat, kjer je spodnja ustna preoblikovana v lovilno krinko in je sestavljena iz dveh delov, mentuma in submentuma.
Na koncu lovilne krinke so močni in gibljivi kavlji, ki omogočajo ulov in poteg plena k ustom.
Plen nato s pomočjo čeljusti zdrobijo, a večina hrane se drobi šele v žvekalniku, ki ima številne letve za žvečenje (Klots in Klots, 1979). Ličinke kačjih pastirjev se prehranjujejo z majhnimi živalmi (Burnie, 2010), kot so vodni nevretenčarji, paglavci žab in majhne ribe (Bedjanič, 2000).
Vid ličink kačjih pastirjev je precej slabši kot vid odraslih kačjih pastirjev. Vidijo le podlago, po kateri plezajo, saj imajo namreč razvite le ocele oziroma preproste oči (Snedden, 1993).
Tudi dihala ličink so prilagojena na vodni način življenja – njihove vzdušnice so zaprte, to pomeni, da nimajo dihalnic (De Pennart in Matthews, 2020). Ličinke kačjih pastirjev dihajo s pomočjo škrg (Resh in Cardé, 2003), in sicer ličinke raznokrilih kačjih pastirjev dihajo z rektalnimi škrgami, medtem ko ličinke enakokrilih kačjih pastirjev dihajo s trahealnimi škrgami (Matoničkin, 1990).
Tudi po videzu se ličinke kačjih pastirjev med seboj razlikujejo. Lahko so obarvane zeleno, pisano ali črno ter so valjaste ali dlakaste. Kakšne bodo ličinke kačjih pastirjev, je odvisno od vrste kačjega pastirja in njegove prilagoditve na okolje. Obarvanost oziroma oblike ličinke jim omogoča, da so bolj skrite pred plenilci in hkrati večjo možnost preživetja (Klots in Klots, 1979).
Ko ličinka kačjega pastirja odraste, se preneha hraniti in se komaj premika. V tem času je ličinka v bližini vodne gladine, v vlažnem obdobju pa pride tudi do kopnega. Ko se ličinka premakne iz vode na kopno, stara kutikula po sredini poči, nato pa se po navadi v jutranjih urah iz stare kutikule izplazi kačji pastir. V času levitve so kačji pastirji zelo ogroženi, saj je njihovo telo zelo mehko in občutljivo, kar je predvsem privlačno za plenilce, kot so razne ptice. Srce in črevo, ki je napolnjeno z zrakom, nato poskrbita za pretok telesne tekočine v kratek zadek in vrečasta krila, ki se na ta način iztegnejo in utrdijo. Celoten postopek utrjevanja kril traja od nekaj ur do nekaj dni, ko se krila popolnoma posušijo, izgine tudi njihova značilna zelena barva (Klots in Klots, 1979). Ko se ličinka kačjega pastirja preobrazi v odraslo žival, se ne levi več (Snedden, 1993).
14
2.3.9 Kačji pastirji kot indikatorji podnebnih sprememb
Kačji pastirji so uveljavljeni kot koristni organizmi za oceno in spremljanje kakovosti vodnih ekosistemov, saj so občutljivi na podnebne spremembe. To pomeni, da nam odsotnost kačjih pastirjev lahko kaže na slabšo kakovost vodnega ekosistema (Termaat in drugi, 2019).
Prav zaradi tega se je v večini evropskih držav povečalo spremljanje kačjih pastirjev kot indikatorjev za spremljanje kakovosti vodnih ekosistemov, in sicer s pomočjo terenskih vodnikov in atlasov. Kljub temu da podnebne spremembe ne vplivajo neposredno na vrstno pestrost kačjih pastirjev, pa so nekatere vrste kačjih pastirjev zaradi izrazite občutljivosti na podnebne spremembe prepoznane kot dobri indikatorji za zaznavanje podnebnih sprememb (Termaat in drugi, 2019).
Kačji pastirji so ponekod postali tudi učni pripomoček, in sicer v okoljevarstvenih izobraževalnih programih, za dvig zavesti o pomembnosti vodnih ekosistemov. Predvsem v razvitih državah se zavedajo, da kačji pastirji niso le kazalci ekosistemskega zdravja in kvalitete sladkih vod, s pomočjo katerih lahko posledično izboljšamo trajnostno rabo sladkih vod, ampak so pomembni tudi za vrstno pestrost drugih organizmov (Clausnitzer, Simaika, Samways in Daniel, 2017).
2.3.10 Kačji pastirji in ljudje
Kačjim pastirjem so ljudje dodelili status karizmatične vrste oziroma vrste, ki ima za človeka neko čustveno vrednost (Thomas, 2005).
Zaradi priljubljenosti kačjih pastirjev med ljudmi jim le-ti s postavitvijo ribnikov na vrtu omogočajo nov življenjski prostor. Ta prostor pa ni pomemben le za kačje pastirje oziroma za ohranitev vrstne pestrosti kačjih pastirjev, temveč tudi ljudem predstavlja večjo možnost videvanja kačjih pastirjev, kar posledično povečuje interes zanje (Cheesman in Key, 2007).
Ta interes se kaže tudi kot pojavnost kačjih pastirjev v različnih kulturah. V japonski kulturi kačje pastirje zelo spoštujejo, kar se kaže z vzpostavitvijo kar 24 namenskih zavarovanih območij za ohranjanje vrst kačjih pastirjev (New, 2007). Kačji pastirji pa se pojavljajo tudi v drugih kulturah, in sicer z vključevanjem v folkloro in mitologijo ali pa celo kot predmet umetnosti (May, 2019). Tudi v Združenem kraljestvu imajo različne institucije po državi, kjer nudijo učne ure v povezavi z izobraževanjem o kačjih pastirjih, kot so na primer identifikacija vrst kačjih pastirjev (Cheesman in Key, 2007).
15
V nekaterih azijskih državah imajo kačji pastirji poseben pomen v povezavi s prostočasnimi aktivnostmi. Tam so organizirani tudi razni festivali, katerih tema so kačji pastirji, njihova vrstna pestrost ter ohranitev. Azija pa ni edina, kjer so kačji pastirji popularni. Tudi v Severni Ameriki in Evropi narašča število ljubiteljev kačjih pastirjev. Eden izmed razlogov za to je tudi večja dostopnost knjig in vodičev o kačjih pastirjih kot včasih (Lemelin, 2007).
2.3.11 Znanje, napačne predstave in učinkovite metode pri pouku naravoslovja
Definicija znanja je rezultat učenja, pri katerem se informacije pridobivajo, ohranjajo in obnavljajo (Musek in Pečjak, 2001). Kakšno bo pridobljeno znanje posameznika, je odvisno od njegovih izkušenj in s tem povezanimi prejšnjimi pojmovanji oziroma znanjem. Znanje posameznikov se razlikuje glede na razumevanje določenega gradiva, poglobljenost v določeno gradivo in čas preučevanega gradiva (Kompare in drugi, 2001).
Ena izmed ovir pri pridobivanju znanja so lahko napačne predstave. Napačne predstave so del posameznikovega življenja in ovirajo njegovo učenje ter povzročajo nezanimanje za določen predmet. Učitelji lahko, s prepoznavanjem napačnih predstav v naravoslovju v zgodnjih obdobjih življenja, pomagajo učencem pri zviševanju interesa ali samozavesti učencev v povezavi z naravoslovnim znanjem (Patil, Chavan in Khandagale, 2019).
Na primer, po raziskavi (Palmberg in drugi, 2015), učenje na prostem večini učencev predstavlja najučinkovitejšo učno metodo. Poleg učenja na prostem, so za učence učinkovite še naslednje metode: izkustveno učenje v učilnicah, projektno delo in eksperimentalno učenje.
Rezultati so tudi pokazali, da bi za učinkovito učenje, morale metode poučevanja in učenja vedno vključevati izkustvene in projektne metode v pristnih okoljih.
Ena izmed možnih izkustvenih metod je učenje z živimi živalmi, ki se priporoča tudi v našem učnem načrtu Naravoslovje (Skvarč in drugi, 2011). Zadnje raziskave kažejo, da pouk z živimi živalmi povečuje interes, motivacijo in dosežke učencev. Učenci, ki so pri pouku uporabljali žive živali, so dosegali boljše rezultate tako pri šolskem učenju kot učenju izven šole (Wüst- Ackermann, Vollmer, Randler in Itzek-Greulich, 2018). Pozitivna lastnost praktičnih metod pa ni le izboljševanje učnih dosežkov otrok, ampak tudi izboljšanje odnosa učencev, interesa in čustev do znanosti (Prokop in Fančovičová, 2017).
Dejavnik, ki najbolj vpliva na zmanjševanje napačnih predstav pred, med in po šolanju učencev, je znanje. Napačne predstave so včasih lahko celo izvor ovir za učenje ter velikokrat ostanejo nespremenjene tudi v odraslosti. Študije so pokazale, da učenci privzamejo napačne predstave iz zunanjega sveta in šole zaradi neustrezne konstrukcije koncepta, pomanjkanja znanja ali
16
slabega poučevanja. Posamezniki proizvajajo lastne alternativne koncepte na podlagi osebnih izkušenj (Zghida, Lamrani in Janati-Idrissi, 2019), lahko pa tudi zaradi knjig, družine, vrstnikov, medijev in kulturnih prepričanj (Patil, Chavan in Khandagale, 2019).
V raziskavi, kjer so sodelovali srednješolci, so ugotovili, da na razvoj napačnih predstav vpliva tudi učbenik. Razlage v učbenikih so pogosto abstraktne in zapletene ali pa slabo strukturirane in napačno interpretirane. Iz tega vidika je zato pomembno, da učencem pomagamo razumeti medsebojno povezanost med pojmi in koncepti. To pomeni, da moramo učence postopoma usmerjati od bolj preprostih razlag k bolj abstraktnim, ter postopoma vključevati nove pojme, ki jih šele kasneje povežemo v nove koncepte (Deshmukh, 2015). Glede na dejstvo, da je v večini šol prevladujoče gradivo še vedno tiskan učbenik, pa bi bila ena izmed rešitev tudi uporaba drugih ne tradicionalnih virov, kot so na primer razni elektronski viri (Gangwani in Landin, 2018).
17
3 OPREDELITEV TEME IN RAZISKOVALNE HIPOTEZE
Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno znanje imajo slovenski osnovnošolci o kačjih pastirjih.
V slovenskem prostoru sta bili izvedeni že dve raziskavi, in sicer, kakšna so stališča slovenskih osnovnošolcev do kačjih pastirjev (Razinger, 2018) in kakšna so stališča slovenskih dijakov do kačjih pastirjev, ter kakšno je njihovo znanje o kačjih pastirjih (Vrhovnik, 2017). Naš cilj je bil ugotoviti, kako se osnovnošolski in srednješolski učenci razlikujejo v znanju in stališčih, ter najti rešitve za izboljšanje procesa poučevanja in učenja o kačjih pastirjih.
3.1 Raziskovalne hipoteze
Postavili smo naslednje raziskovalne hipoteze:
1. Prepoznavanje ličinke kačjega pastirja iz nabora slik ličink žuželk se razlikuje glede na spol, starost (razred) učencev ter glede na njihovo okolje bivanja in pogostost obiskovanja narave.
2. Fantje imajo več znanja o kačjih pastirjih kot dekleta.
3. Učenci, ki živijo na podeželju, imajo več znanja o kačjih pastirjih kot učenci, ki živijo v mestu.
4. Učenci, ki obiskujejo višje razrede osnovne šole, imajo več znanja o kačjih pastirjih kot učenci, ki obiskujejo nižje razrede osnovne šole.
5. Učenci, ki obiskujejo naravo bolj pogosto, imajo več znanja o kačjih pastirjih kot učenci, ki obiskujejo naravo manj pogosto.
6. Učenci z bolj pozitivnimi stališči do kačjih pastirjev imajo o njih več znanja.
7. Učenci z več znanja so bolj naravnani k ohranitvi kačjih pastirjev kot učenci z manj znanja.
18
4 METODE DELA
Raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, s pomočjo katerega smo preverjali, kako se znanje osnovnošolcev o kačjih pastirjih razlikuje glede na spol, starost (razred), okolje bivanja in pogostost obiskovanja narave. Uporabljena je bila kavzalna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja.
4.1 Vzorec
Vzorec v naši raziskavi so predstavljali osnovnošolski učenci dveh slovenskih osnovnih šol.
Osnovni šoli smo izbrali priložnostno, s kriterijem različnih slovenskih regij. Tako sta v raziskavi sodelovali osnovna šola iz Osrednjeslovenske regije in osnovna šola iz Koroške regije. Skupno smo dobili 357 izpolnjenih vprašalnikov, a smo jih sedem zaradi nepopolno zaključene ankete izključili iz analize. Za statistično analizo smo torej uporabili 350 anketnih vprašalnikov. Od 350 učencev 5 učencev ni podalo podatka o spolu, 7 učencev pa ni navedlo pogostosti obiskovanja narave in okolja bivanja. Prav tako 9 učencev ni navedlo neposrednih izkušenj s kačjimi pastirji.
V anketi sta bila oba spola učencev v povprečju skoraj enakomerno zastopana, z zanemarljivim odstotkom v korist fantov (tabela 2). Glede na razred, ki ga obiskujejo učenci, je bilo med anketiranimi največ sedmošolcev. Najmanjša razlika je bila med deležem devetošolcev in osmošolcev, v korist devetošolcem. Med vsemi učenci, ki so sodelovali v anketi, jih je najmanj obiskovalo šesti razred. Med posameznimi razredi pa so bile razlike glede na zastopanost spola.
V osmih razredih so po številu vseh anketiranih močno prevladovala dekleta, v ostalih razredih pa je bilo več fantov. Najbolj enakomerna porazdelitev zastopanosti učencev v anketi glede na razred in spol je bila v devetem razredu (tabela 2).
Tabela 2: Zastopanost učencev v anketi glede na razred in spol
Spol
Razred
6. 7. 8. 9. Skupaj
N f (%) N f (%) N f (%) N f (%) N f (%)
Fantje 36 59,0 % 57 52,8 % 32 39,0 % 49 52,1 % 174 50,4 % Dekleta 25 41,0 % 51 47,2 % 50 61,0 % 45 47,9 % 171 49,6 % Skupaj 61 17,7 % 108 31,3 % 82 23,8 % 94 27,2 % 345 100,0 %
Glede na okolje bivanja smo anketirali učence iz mesta oziroma predmestja. Kljub skoraj enakomerni porazdelitvi rezultatov pa delež učencev, ki živijo na podeželju, rahlo izstopa (slika 1).
19
Slika 1: Okolje bivanja učencev, ki so sodelovali v raziskavi
Ugotovili smo, da v anketi sodelujoči učenci naravo obiskujejo različno pogosto. Več kot polovica vseh učencev naravo obiskuje dnevno. Tudi razlika med učenci, ki naravo obiskujejo tedensko in izjemoma, je kar precej očitna. Presenetljivo zelo malo učencev naravo obiskuje izjemoma (slika 2).
Slika 2: Pogostost obiskovanja narave učencev, ki so sodelovali v raziskavi
46,10%
53,90%
Okolje bivanja učencev
Mesto/predmestje Podeželje
59,50%
29,20%
11,40%
Pogostost obiskovanja narave učencev
Dnevno Tedensko Izjemoma
20
Zanimalo nas je tudi, koliko učencev je že imelo neposredne izkušnje s kačjimi pastirji.
Ugotovili smo, da velika večina anketiranih učencev še ni držala kačjega pastirja v roki (slika 3).
Slika 3: Neposredna izkušnja učencev, ki so sodelovali v raziskavi s kačjimi pastirji
4.2 Merski instrument
Podatke za raziskavo smo dobili s pomočjo vprašalnika avtorice Maje Vrhovnik (Vrhovnik, 2017). Vprašalnik je bil uporabljen že v dveh predhodno izvedenih raziskavah o stališčih dijakov do kačjih pastirjev in njihovem znanju o kačjih pastirjih (Vrhovnik, 2017) ter o stališčih osnovnošolcev do kačjih pastirjev (Razinger, 2018).
Vprašalnik (priloga 1) smo razdelili na štiri sklope. V prvem sklopu smo pridobili sociodemografske podatke o anketirancih (starost, spol, okolje bivanja, pogostost obiskovanja narave, izkušnje s kačjimi pastirji ter naloga prepoznavanja ličinke kačjega pastirja). Drugi sklop vprašalnika je vključeval anketni del, s katerim smo preverjali stališča učencev do kačjih pastirjev. Sledil je preizkus znanja o kačjih pastirjih (tretji sklop) in anketni del o mnenju učencev glede varstva kačjih pastirjev (četrti sklop).
Na koncu prvega sklopa vprašalnika so učenci morali prepoznati ličinko kačjega pastirja (tabela 3). Šlo je za zaprti tip naloge z enim pravilnim odgovorom, pri katerem so imeli na voljo pet različnih slik ličink. Učenci so morali obkrožiti pravilno črko pod ustrezno sliko, ki naj bi
24,30%
75,70%
Neposredna izkušnja učencev s kačjimi pastirji
Da Ne
21
ponazarjala pravilno izbiro ličinke kačjega pastirja. Glede na spodnjo sliko si od leve proti desni sledijo ličinke mladoletnice, komarja, kačjega pastirja, hrošča in metulja.
Tabela 3: Prikaz pravilnih odgovorov pri nalogi s prepoznavanjem ličink pri prvem sklopu
A B C D E Ličinka mladoletnice, ličinka komarja, ličinka kačjega pastirja, ličinka hrošča, ličinka metulja
Sledil je drugi sklop s 25 trditvami o stališčih do kačjih pastirjev, ki so jih učenci ovrednotili s 7-stopenjsko lestvico, pri čemer je število 1 predstavljalo najmanjše strinjanje s trditvijo.
Rezultati te naloge so bili predstavljeni v predhodnem diplomskem delu o stališčih do kačjih pastirjev (Razinger, 2018).
V tretjem sklopu je bilo zapisanih 28 trditev, s katerimi smo preverjali znanje učencev o kačjih pastirjih. Trditve smo dodatno kategorizirali v šest bioloških kategorij: anatomija, razmnoževanje in razvoj, evolucija, ekologija/varstvo, splošno znanje in napačne predstave (tabela 4). Učenci so vsako trditev ovrednotili z drži, ne drži in ne vem, pri čemer se je odgovor ne vem, štel za napačnega. Slednjega smo vključili zato, da bi zmanjšali možnost ugibanja glede pravilnosti trditev. Vsak pravilen odgovor je bil na preizkusu znanja o znanju o kačjih pastirjev točkovan z 1 točko, torej je imel preizkus znanja skupno 28 točk.
Tabela 4: Trditve za preverjanje znanja pri tretjem sklopu (N = zaporedna številka trditve)
N TRDITEV ODGOVOR
ANATOMIJA
7 Odrasli kačji pastirji imajo razvit en par kril. Ne drži
8 Kačji pastirji se orientirajo s pomočjo sluha, ker slabo vidijo. Ne drži 15 Ličinke kačjih pastirjev ulovijo plen s preoblikovanimi čeljustmi, ki jih
imenujemo lovilna krinka. Drži
25 Ličinke kačjih pastirjev dihajo s škrgami. Drži
RAZMNOŽEVANJE IN RAZVOJ
22
2 Samci kačjih pastirjev branijo svoje območje pred drugimi samci. Drži
3 Ličinke kačjih pastirjev živijo v vodi. Drži
4 Večina kačjih pastirjev prezimi kot ličinka. Drži
5 Na vodnih rastlinah lahko najdemo olevke ličink kačjih pastirjev. Drži 6 Kačji pastirji lahko tudi do 5 let preživijo na stopnji ličinke. Drži
EVOLUCIJA
9 Kačji pastirji so se razvili pred več kot 350 milijoni let. Drži
10 Kačji pastirji izvirajo iz tropskih krajev. Drži
11 Kačji pastirji, ki so živeli v času dinozavrov, so imeli premer kril večji kot
današnji kačji pastirji. Drži
EKOLOGIJA/VARSTVO
14 Kačji pastirji se prehranjujejo z rastlinami. Ne drži
16 Odrasli kačji pastirji se ne prehranjujejo. Ne drži
17 V manjših potokih so kačji pastirji na vrhu prehranjevalne verige. Drži 19 V Sloveniji je tretjina vrst kačjih pastirjev zavarovanih. Drži
20 Naseljevanje rib v vode ogroža kačje pastirje. Drži
21 Če odstranimo rastline na obrežju, izboljšamo življenjsko okolje kačjim
pastirjem. Ne drži
28 Kačji pastirji s plenjenjem nadzorujejo velikost populacij drugih žuželk. Drži SPLOŠNO ZNANJE
1 Kačji pastirji so žuželke. Drži
12 Najhitrejši kačji pastirji lahko letijo do 40 km/h. Drži
13 Kačje pastirje raziskujejo za razvoj dronov. Drži
26 Odrasli kačji pastirji živijo le nekaj tednov. Drži
27 Kačji pastirji so eni najhitrejših in najspretnejših letalcev med žuželkami. Drži NAPAČNE PREDSTAVE
18 Z barvo kačji pastirji opozarjajo, da so strupeni. Ne drži
22 Kačji pastirji se zadržujejo samo v bližini kač. Ne drži
23 Tako kot kače imajo tudi kačji pastirji živčne strupe. Ne drži 24 Z izrastki na koncu zadka lahko kačji pastirji pičijo. Ne drži
23
Četrti sklop vprašalnika se je navezoval na področje naravovarstva. Učencem smo zastavili vprašanje: »Če bi želeli ohraniti kačje pastirje v bližnji okolici, bi bilo po tvojem mnenju to s stališča varstva narave in naravne dediščine …« V ta sklop je vključenih 9 trditev, pri katerih so učenci izrazili svoje mnenje o nameri varstva kačjih pastirjev s 7-stopenjsko ocenjevalno lestvico, pri čemer je stopnja 1 predstavljala najbolj negativno namero o ohranitvi kačjih pastirjev, stopnja 7 pa najbolj pozitivno namero o ohranitvi kačjih pastirjev (tabela 5).
Tabela 5: Prikaz Likertove ocenjevalne lestvice za izražanje namere o varstvu kačjih pastirjev pri četrtem sklopu
1. nekoristno 1 2 3 4 5 6 7 koristno
2. neizvedljivo 1 2 3 4 5 6 7 izvedljivo
3. nespametno 1 2 3 4 5 6 7 modro
4. nepotrebno 1 2 3 4 5 6 7 nujno
5. neodgovorno 1 2 3 4 5 6 7 odgovorno
6. nepomembno 1 2 3 4 5 6 7 pomembno
7. nesprejemljivo 1 2 3 4 5 6 7 sprejemljivo
8. zahtevno 1 2 3 4 5 6 7 nezahtevno
9. nezanimivo 1 2 3 4 5 6 7 zanimivo
4.3 Zbiranje podatkov
Anketni vprašalnik smo razdelili učiteljem predmetne stopnje. Učitelje smo seznanili z navodili za reševanje anketnih vprašalnikov ter jih prosili, naj učence opozorijo na natančnost in popolnost izpolnjevanja anketnih vprašalnikov. Učitelji so nato anketne vprašalnike razdelili učencem pri pouku naravoslovja ali biologije. Pogoji anketiranja so bili pri vseh učencih enaki, torej vsi učenci so bili anektirani v šolski učilnici in so imeli na voljo enako časa. Anketni vprašalniki so bili anonimni, odgovori učencev pa niso vplivali na oceno ali bili ocenjevani, s čimer so bili učenci tudi seznanjeni.
4.4 Obdelava podatkov
Po pridobljenih podatkih v anketnih vprašalnikih smo odgovore vnesli v tabelo v programu Microsoft Excel. To tabelo smo nato uporabili za prenos podatkov v statistični program SPSS, s pomočjo katerega smo naredili statistično analizo podatkov, glede na zastavljene raziskovalne hipoteze. Izračunali smo frekvenčne porazdelitve, aritmetično sredino in standardne odklone.
24
V raziskavi smo uporabili tudi različne statistične preizkuse, za katere smo se odločili glede na razporeditev podatkov. Za ugotavljanje statistično pomembnih razlik smo uporabili preizkuse:
Hi2 oziroma Kullbackov 2Î preizkus (kadar niso bili izpolnjeni pogoji za Hi2), Anova oziroma Post-Hoc preizkus – Tukey HSD (če je ta pokazala na razlike med skupinami) in t preizkus za neodvisne vzorce. Ugotavljali pa smo tudi korelacije med posameznimi kategorijami, pri čemer smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient.
25
5 REZULTATI
5.1 Prepoznavanje ličinke kačjega pastirja
V sklopu preizkusa znanja smo preverjali, ali učenci prepoznajo ličinko kačjega pastirja in kako se prepoznavanje razlikuje glede na spol, starost (razred), okolje bivanja in pogostost obiskovanja narave. Največ učencev in učenk (skoraj polovica) je izbralo napačni odgovor B (ličinka komarja). Sledil je napačni odgovor D (ličinka hrošča), nato pa je po pogostosti sledil pravilni odgovor C (ličinka kačjega pastirja). Najmanjkrat izbrana odgovora sta bila napačna odgovora A (ličinka mladoletnice) in E (ličinka metulja).
5.1.1 Prepoznavanje ličinke kačjega pastirja glede na spol
Zanimalo nas je, kako se prepoznavanje ličinke kačjega pastirja razlikuje glede na spol.
Tabela 6: Prepoznavanje ličink kačjega pastirja glede na spol (N = število učencev, f (%) = frekvenca razreda)
Spol
Fantje Dekleta Skupaj
Možni odgovori
A N 11 10 21
f (%) 6,4 % 6,0 % 6,2 %
B N 86 81 167
f (%) 50,0 % 48,8 % 49,4 %
C N 32 26 58
f (%) 18,6 % 15,7 % 17,2 %
D N 36 46 82
f (%) 20,9 % 27,7 % 24,3 %
E N 7 3 10
f (%) 4,1 % 1,8 % 3,0 %
Skupaj N 172 166 338
f (%) 50,9 % 49,1 % 100,0 %
S pomočjo statistične analize s preizkusom hi-kvadrat smo ugotovili, da razlika ni statistično pomembna (χ2 = 3,532; g = 4; α = 0,473; p > 0,05) oziroma da ni razlik pri prepoznavanju ličink kačjih pastirjev med fanti in dekleti. Ličinko kačjega pastirja (odgovor C) je pravilno prepoznalo skupno 17,2 % učencev in učenk. Fantje so bili pri prepoznavanju ličinke kačjega pastirja sicer uspešnejši, in sicer je 32 fantov (18,6 % vseh fantov) pravilno prepoznalo ličinko kačjega pastirja pod sliko C, medtem ko je ličinko kačjega pastirja prepoznalo le 26 deklet (15,7
%). Največ deklet (48,8 %) in največ fantov (50,0 %) je izbralo odgovor ličinka komarja, medtem ko je bil najmanjkrat izbran odgovor pri fantih (4,1 %) in dekletih (1,8 %) ličinka
26
metulja (3,0 %). Odgovor ličinka mladoletnice (6,2 %) je bil izbran pri fantih v 6,4 %, pri dekletih pa v 6,0 %, medtem ko je bil odgovor ličinka hrošča izbran pri 24,3 % vseh učencev.
Fantje so odgovor D izbrali v 20,9 %, medtem ko so dekleta ta odgovor izbrala v kar 27,7 % (tabela 6).
5.1.2 Prepoznavanje ličinke kačjega pastirja glede na razred
Poleg spola nas je zanimal tudi vpliv starosti učencev na prepoznavanje ličinke kačjega pastirja.
Tabela 7: Prepoznavanje ličinke kačjega pastirja glede na razred (N = število učencev, f (%) = frekvenca razreda)
Razred
Skupaj
6. 7. 8. 9.
Možni odgovori
A
N 5 2 8 6 21
f (%) 8,2 % 1,9 % 9,8 % 6,4 % 6,1 %
B
N 25 55 31 59 170
f (%) 41,0 % 51,9 % 37,8 % 62,8 % 49,6 %
C
N 11 5 32 11 59
f (%) 18,0 % 4,7 % 39,0 % 11,7 % 17,2 %
D
N 15 43 10 15 83
f (%) 24,6 % 40,6 % 12,2 % 16,0 % 24,2 %
E
N 5 1 1 3 10
f (%) 8,20 % 0,9 % 1,2 % 3,2 % 2,9 %
Skupaj
N 61 106 82 94 343
f (%) 17,8 % 30,9 % 23,9 % 27,4 % 100,0 %
Tudi za ugotavljanje statističnih razlik pri prepoznavanju ličink kačjega pastirja glede na razred oziroma starost učencev, smo uporabili preizkus hi-kvadrat. Ker za hi-kvadrat preizkus, χ² ni bil izpolnjen pogoj o teoretičnih frekvencah (več kot 20 % pričakovanih frekvenc ne sme biti manjših od 5 in najmanjša pričakovana frekvenca mora biti vsaj 1), smo uporabili Kullbackov
27
2Î preizkus (25 % frekvenc je bilo manjših od 5, najmanjša pričakovana frekvenca je bila 1,78).
Vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa je statistično pomembna (2Î = 70,435; g = 12; α < 0,001;
p < 0,05). Med učenci različnih razredov obstajajo razlike v prepoznavanju ličinke kačjih pastirjev. Največ učencev je pravilno prepoznalo ličinko kačjega pastirja v osmem razredu, in sicer 32 učencev (39,0 % vseh učencev osmega razreda), medtem ko je ličinko kačjega pastirja prepoznalo 11 šestošolcev (18,0 % vseh učencev šestega razreda), 11 devetošolcev (11,7 % vseh učencev devetega razreda) in le 5 sedmošolcev (4,7 %) vseh učencev sedmega razreda.
Najpogostejši odgovor šestošolcev (41,0 %), sedmošolcev (51,9 %), osmošolcev (37,8 %) in devetošolcev (62,8 %) je bil ličinka komarja (49,60 %). Odgovor ličinka metulja (2,9 %) je bil zastopan v 8,2 % (6. razred), 0,9 % (7. razred), 1,2 % (8. razred) oziroma 3,2 % (9. razred).
Odgovor ličinka mladoletnice (6,1 %) je izbralo 8,2 % šestošolcev, 1,9 % sedmošolcev, 9,8 % osmošolcev in 6,4 % devetošolcev. Učenci, ki obiskujejo sedmi razred, so odgovor ličinka hrošča (24,2 %) izbrali v 40,6 %, medtem ko so šestošolci (24,6 %), osmošolci (12,2 %) in devetošolci (16,0 %) ta odgovor izbrali manjkrat (tabela 7).
5.1.3 Prepoznavanje ličinke kačjega pastirja glede na okolje bivanja
Želeli smo preveriti tudi, kako okolje bivanja vpliva na prepoznavanje ličinke kačjega pastirja.
Tabela 8: Prepoznavanje ličinke kačjega pastirja glede na okolje bivanja (N = število učencev, f (%) = frekvenca razreda)
Okolje bivanja
Mesto/predmestje Podeželje Skupaj
Možni odgovori
A N 11 10 21
f (%) 7,1 % 5,5 % 6,2 %
B N 71 96 167
f (%) 45,8 % 52,7 % 49,6 %
C N 32 26 58
f(%) 20,6 % 14,3 % 17,2 %
D N 36 45 81
f (%) 23,2 % 24,7 % 24,0 %
E N 5 5 10
f (%) 3,2 % 2,7 % 3,0 %
Skupaj N 155 182 337
f (%) 46,0 % 54,0 % 100,0 %
S preizkusom hi-kvadrat smo ugotovili, da vrednost hi-kvadrat preizkusa ni statistično pomembna (χ2 = 3,269; g = 4; α = 0,514; p > 0,05), torej lahko trdimo, da med učenci iz
28
različnega okolja bivanja, ni razlik v prepoznavanju ličink kačjega pastirja. Največkrat izbran odgovor ličinka komarja (49,6 %) je izbralo 45,8 % učencev iz mesta/predmestja in 52,7 % učencev s podeželja. Učenci, ki živijo v mestu ali predmestju so bili sicer pri prepoznavanju ličinke kačjega pastirja uspešnejši (20,6 % vseh učencev iz mesta/predmestja) od učencev, ki živijo na podeželju (14,3 % vseh učencev s podeželja). So pa tudi učenci iz predmestja (3,2 %) in učenci s podeželja (2,7 %) najmanj pogosto izbrali odgovor ličinka metulja (3,0 %). Odgovor ličinka mladoletnice (6,2 %) so učenci iz mesta izbrali v 7,1 %, učenci s podeželja pa v 5,5 %.
Za odgovor ličinka hrošča (24,0 %) so se učenci iz mesta odločili v 23,2 %, medtem ko so se učenci s podeželja za ta odgovor odločili v 24,7 % (tabela 8).
5.1.4 Prepoznavanje ličinke kačjega pastirja glede na pogostost obiskovanja narave Preverjali smo tudi, kako pogostost obiskovanja narave vpliva na prepoznavanje ličinke kačjega pastirja.
Tabela 9: Prepoznavanje ličinke kačjega pastirja v zvezi s pogostostjo obiskovanja narave (N = število učencev, f (%) = frekvenca razreda)
Pogostost obiskovanja narave
dnevno tedensko izjemoma Skupaj
Možni odgovori
A
N 10 7 4 21
f (%) 5,0 % 7,1 % 10,8 % 6,2 %
B
N 103 48 18 169
f (%) 51,2 % 48,5 % 48,6 % 50,1 %
C
N 36 16 7 59
f (%) 17,9 % 16,2 % 18,9 % 17,5 %
D
N 46 25 7 78
f (%) 22,9 % 25,3 % 18,9 % 23,1 %
E
N 6 3 1 10
f (%) 3,0 % 3,0 % 2,7 % 3,0 %
Skupaj N 201 99 37 337
29
f (%) 59,6 % 29,4 % 11,0 % 100,0 %
Vrednost preizkusa hi-kvadrat neodvisnih hipotez nam ni pokazala statistično pomembnih razlik v prepoznavanju ličink kačjih pastirjev glede na pogostost obiskovanja narave (χ2 = 2,640; g = 8; α = 0,955; p > 0,05). Na podlagi te ugotovitve lahko trdimo, da med učenci, ki različno pogosto obiskujejo naravo, ni razlike v prepoznavanju ličink kačjih pastirjev. Učenci, ki obiskujejo naravo dnevno, so pravilen odgovor izbrali v 17,9 %, medtem ko so učenci, ki naravo obiskujejo tedensko (16,2 %) in izjemoma (18,9 %), izbrali ta odgovor presenetljivo pogosto. Največkrat izbran odgovor ličinka komarja se je pojavil pri učencih, ki naravo obiskujejo dnevno (51,2 %), pri učencih, ki obiskujejo naravo tedensko in izjemoma pa v 48,5
% oziroma 48,6 %. Odgovor ličinka metulja so učenci, ki obiskujejo naravo dnevno in tedensko, izbrali enako pogosto (3,0 %), medtem ko so učenci, ki naravo obiskujejo izjemoma, ta odgovor izbrali le v 2,7 %. Odgovora ličinka mladoletnice (6,2 %) oziroma ličinka hrošča (23,1 %), sta bila različno izbrana pri učencih, ki naravo obiskujejo dnevno (5,0 % oziroma 22,9 %), tedensko (7,1 % oziroma 25,3 %) in izjemoma (10,8 % oziroma 18,9 %) (tabela 9).
5.2 Znanje o kačjih pastirjih
V sklopu preizkusa znanja smo preverjali tudi, kakšno je znanje osnovnošolcev glede na spol, starost (razred), okolje bivanja in pogostost obiskovanja narave. Povprečno število točk slovenskih osnovnošolcev na preizkusu znanja o znanju o kačjih pastirjih, ki je imel možnih 28 točk, je bilo 9,5 točke, kar predstavlja 33,8 % uspešnost reševanja preizkusa znanja.
Tabela 10: Pravilni odgovorov učencev glede na posamezne trditve znotraj bioloških kategorij (fn = frekvenca napačnih odgovorov, fp = frekvenca pravilnih odgovorov)
N Trditve f (%)
fn fp
ANATOMIJA
7 Odrasli kačji pastirji imajo razvit en par kril. 47,4 52,6 8 Kačji pastirji se orientirajo s pomočjo sluha, ker slabo vidijo. 83,7 16,3 15 Ličinke kačjih pastirjev ulovijo plen s preoblikovanimi čeljustmi,
ki jih imenujemo lovilna krinka. 70,6 29,4
25 Ličinke kačjih pastirjev dihajo s škrgami. 78,9 21,1
Skupaj 70,2 29,9 RAZMNOŽEVANJE IN RAZVOJ
