UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
Predmetno poučevanje: biologija – gospodinjstvo
Zala Skubic
ZANIMANJE OSNOVNOŠOLCEV VRHNIKE IN OKOLICE ZA UPORABNE RASTLINE, NJIHOVA SAMOPODOBA IN STALIŠČA DO DROG
Magistrsko delo
Ljubljana, 2019
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
Predmetno poučevanje: biologija – gospodinjstvo
Zala Skubic
ZANIMANJE OSNOVNOŠOLCEV VRHNIKE IN OKOLICE ZA UPORABNE RASTLINE, NJIHOVA SAMOPODOBA IN STALIŠČA DO DROG
Magistrsko delo
Mentorica: izr. prof. dr. Jelka Strgar
Ljubljana, 2019
III Zahvala
Zahvaljujem se svoji mentorici Jelki Strgar za pomoč in potrpežljivost.
Zahvaljujem se svoji družini in prijateljem, ki so mi stali ob strani in me spodbujali skozi celoten študij.
V
POVZETEK
Raziskavo smo izvedli, ker smo želeli ugotoviti, kakšno je zanimanje učencev za uporabne rastline ter kakšna so njihova samopodoba in stališča do drog. Zanimalo nas je tudi, ali so ti dejavniki med seboj povezani ter v kolikšni meri, če sploh, na to vplivata spol in starost učencev. Anketne vprašalnike smo razdelili na treh osnovnih šolah v okolici Vrhnike.
Anketiranih je bilo 290 učencev zadnjega triletja.
Rezultati glede uporabnih rastlin so pokazali, da učenci kažejo nadpovprečno zanimanje za 12 rastlinskih tem, kjer so bile na prvem mestu rastline, ki pomagajo pri celjenju ran, na zadnjem mestu pa rastline za pridobivanje opija in heroina iz maka. Glede na starost učencev rezultati niso pokazali statistično pomembnih razlik pri nobeni izmed štirih večjih kategorij uporabnih rastlin, so se pa fantje bolj zanimali za okrasne rastline, dekleta pa bolj za začimbne rastline.
Trditve, ki so se nanašale na samopodobo učencev, kažejo, da je ta pozitivna, saj so se najbolj strinjali s trditvijo »Na splošno sem zadovoljen s seboj«, najmanj pa s trditvijo
»Večinoma se sam sebi zdim zguba«. Učenci vseh treh starosti imajo med seboj podobno negativno samopodobo, medtem ko se pozitivna samopodoba pri različni starosti učencev statistično pomembno razlikuje. Najvišja je pri učencih sedmega razreda, najnižja pa pri učencih devetega razreda. Glede na spol so statistično pomembne razlike pri pozitivni in negativni samopodobi; rezultati so pokazali, da imajo dekleta višjo pozitivno samopodobo in nižjo negativno samopodobo v primerjavi s fanti.
V zadnjem delu anketnega vprašalnika smo preverjali stališča učencev do drog. Tu so bile statistično pomembne razlike med šolami pri devetih trditvah. Ugotovili smo, da se učenci šole 2 bolj zanimajo za droge. Glede na starost so bile statistično pomembne razlike pri 13 trditvah, in sicer so se z njimi najbolj strinjali učenci devetih razredov, npr. da so večkrat pokadili celo cigareto, spili alkoholno pijačo in so odobravali, da enkrat ali dvakrat poskusiš ekstazi ali občasno kadiš marihuano/konopljo. Najnižje rezultate so imeli učenci sedmih razredov. Pri razlikah med spoloma smo ugotovili, da so dekleta bolj nagnjena k zanimanju za droge. Imela so višje rezultate pri večini trditev, npr. da so že pokadila celo cigareto in spila celo alkoholno pijačo, bolj so se strinjala tudi s trditvijo, da lahko občasno kadiš konopljo/marihuano in popiješ eno ali dve alkoholni pijači na teden.
Ugotavljali smo tudi korelacije med temi tremi kategorijami. Našli smo statistično pomembne korelacije med pozitivno samopodobo in zanimanjem učencev za začimbne rastline. Med različnimi rastlinskimi temami in stališči učencev do drog smo našli več pozitivnih korelacij. Tudi med samopodobo in stališči učencev do drog smo našli korelacije – tako pozitivne kot negativne – ki pa so bile vse šibke.
Rezultati naše raziskave bi lahko pripomogli k razvoju boljših metod poučevanja o rastlinah pri biologiji in s tem do še večjega zanimanja učencev za rastline in tudi k večji ozaveščenosti mladih o pomenu pozitivne samopodobe in posledicah škodljivega jemanja drog. Droge se v šolah pojavljajo, zato bi bilo dobro, da bi šole uvedle dodatna
VI
izobraževanja, delavnice ali delavnice zunanjih oseb, ki imajo izkušnje s tega področja, in bi mlade še bolj ozavestile o zdravem življenju.
KLJUČNE BESEDE: osnovna šola, uporabne rastline, samopodoba, droge, kajenje, alkohol
VII
ABSTRACT
Our study was conducted in order to discover the interest of the primary school students for useful plants, what is their self-esteem and their view for drugs. We were also interested if these categories are related one to another, and if gender and age influence on the answers of the students. Survey questionnaires were divided into three primary schools of Vrhnika and its surroundings. The respondents were 290 students of the last triad of elementary school.
The results about useful plants have shown, that students show above-average interest for 12 categories of plants. The first category were plants which we use for healing and in last place were plants for the extraction of opium and heroin. Depending on student’s age, the results did not show statistically significant differences in any of the four major categories of useful plants, but we discovered that boys are more interested in ornamentals, and girls more in spice plants.
The sentences, which were related to their self-esteem, students evaluated above average in nine cases, among which has been in the first place the statement “Overall I am pleased with myself,” and in the last place "Most of time I see myself as a loser". Students of all three classes have a similar negative self-esteem, while positive self-esteem for different age of the students is statistically significant. The highest is in the students of the seventh class, and the lowest in students of the ninth class. On the basis of gender emerged statistically significant differences in both forms of the self-esteem, where the results showed girls have a higher positive self-esteem and lower negative self-esteem compared with boys.
In the last part of the questionnaire, we checked the view of the students for drugs, where statistically significant differences emerged between the schools, nine cases. We have found that students of school number 2 were more interested in drugs, and had the highest score in most of the sentences given, such as »I have already smoked a whole cigarette«, or »My parents know I'm smoking«, or »I have already drunk the whole alcohol drink«,
»Smoking cannabis/marijuana should be allowed« etc. Depending on the age, there is a statistically significant difference in 13 sentences, where, in the majority were led by students from ninth class, for example, that they have smoked a cigarette several times, consumed alcoholic beverage and the most often agree, that it is acceptable to try ecstasy once or twice, or occasionally smoke marijuana/cannabis. The lowest results had students of seventh classes. In differences according to sex, we fund that girls are more inclined in drugs. They had higher scores in most of the sentences, e.g. that they have already smoked a cigarette and drank an alcoholic drink, they agree more with the statement that it is acceptable to occasionally smoke cannabis/marijuana and drink one or two alcoholic drink per week.
As an important part of the research was also the correlation between all three categories.
We have found that there is a statistically significant correlation between positive self- esteem and interest of the students for the spice plants. Among the various plant topics and the views of the students in drugs, we found a larger number of positive correlations, e.g.
in the case of organically produced and medicinal herbs that have a positive correlation with the answer that young people take drugs because the people they hang out with, do it,
VIII
and because it is exciting to take the risk. The same happened in case of plants from which we produce drugs in correlation with the task, where the students had to decide, how many times they already felt drunk and the extent to which they agree with the statement that it should be allowed to smoke cannabis/marijuana. We also found correlations between self- esteem and the views of students to drugs, both positive and negative, but they were all weak. Positive self-esteem positively correlates with the answer in the third task, "nobody in our home smokes cigarettes", with the task 8, that young people use drugs, because the people they hang out with, do it. The negative correlation in the same self-esteem, however, occurred in response to the sentence »mother or brother smoke at home«, and in the task 5, where the students he to decide, "how many times have you already drank so much alcohol that you felt drunk? «. Negative self-esteem positively correlated with the sentence »father or mother smoke at home«, and the task 6, where they had to decide if people addicted to drugs are more criminals or more patients. The same correlation also happened with the task 8, that young people use drugs for reasons such as " to be popular", "to appear cool", etc. Negative self-esteem showed a negative correlation with the answers of the students where nobody at home smokes cigarettes.
The results of our research would contribute to the development of better approaches of teaching about plants in biology, and with this we would achieve greater interest of the students for plants and also a greater awareness of young people about the importance of a positive self-esteem and the consequences of taking drugs. Drugs in schools still occur, so it would be good to do some extra education, workshops, or performances by outside people who have experience in this field and teach young people some more about healthy life.
KEYWORDS: primary school, useful plants, self-esteem, drugs, smoking, alcohol
IX
KAZALO
POVZETEK ... V ABSTRACT ... VII KAZALO ... IX KAZALO GRAFOV ... XI
1 UVOD ... 1
1.1 CILJI... 2
1.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 2
2 TEORETIČNI DEL ... 2
2.1 RASTLINE... 2
2.1.1 Rastlinska slepota ... 3
2.1.2 Vzroki rastlinske slepote ... 3
2.1.3 Ukrepi za preprečitev rastlinske slepote ... 4
2.1.4 Raziskave na temo zanimanja za rastline ... 5
2.2 SAMOPODOBA ... 7
2.2.1 Samospoštovanje ... 10
2.2.2 Raziskave na temo samopodobe v Sloveniji ... 10
2.3 ŠOLA IN DROGE ... 12
2.3.1 Droge ... 12
2.3.2 Droge v Sloveniji ... 13
2.3.3 Vzroki uživanja drog in dejavniki tveganja ... 13
2.3.4 Najbolj razširjene droge... 15
2.3.4.1 Alkohol ... 15
2.3.4.2 Tobak, kajenje ... 16
2.3.4.3 Kanabis ali marihuana... 17
2.3.4.4 Druge droge – opajala in hlapne snovi ... 18
2.3.4 Ukrepi za preprečitev uporabe drog med mladimi ... 18
3 MATERIAL IN METODE ... 18
3.1 VZOREC ... 18
3.2 PRIPOMOČKI ... 20
3.3 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV ... 20
3.3.1 Faktorska analiza ... 20
3.3.1.1 Vprašalnik o zanimanju za učenje izbranih rastlinskih tem ... 20
3.3.1.2 Vprašalnik o samopodobi učenca ... 21
4 REZULTATI... 22
4.1 VPRAŠALNIK O ZANIMANJU ZA UČENJE IZBRANIH RASTLINSKIH TEM ... 22
4.1.1 Splošna analiza vprašalnika o zanimanju za učenje izbranih rastlinskih tem ... 22
4.1.2 Razlike med šolami, razredi in spoloma v zanimanju za učenje izbranih rastlinskih tem... 23
4.2 VPRAŠALNIK O SAMOPODOBI UČENCA ... 25
4.2.1 Splošna analiza vprašalnika o samopodobi učenca ... 25
4.2.2 Razlike med šolami, razredi in spoloma v samopodobi učencev ... 25
4.3 VPRAŠALNIK O KAJENJU, ALKOHOLU IN DROGAH ... 26
4.3.1 Splošna analiza vprašalnika o kajenju, alkoholu in drogah ... 26
X
4.3.2 Razlike med spoloma, razredi in šolami glede stališča do alkohola, kajenja in
drog ... 34
4.3.2.1 Porazdelitev odgovorov učencev glede na spol ... 34
4.3.2.2 Porazdelitev odgovorov učencev glede na razred ... 36
4.3.2.3 Porazdelitev odgovorov učencev glede na šolo ... 39
4.4 KORELACIJE ... 41
4.4.1 Korelacija med zanimanjem učencev za izbrane rastlinske teme in njihovo samopodobo ... 41
4.4.2 Korelacija med zanimanjem učencev za izbrane rastlinske teme in njihov odnosom do kajenja alkohola in drog ... 41
4.4.3 Korelacija med samopodobo učencev in njihovim odnosom do kajenja alkohola in drog ... 43
5 RAZPRAVA ... 44
5.1 ZANIMANJE UČENCEV ZA UPORABNE RASTLINE ... 44
5.1.1 Zanimanje učencev za uporabne rastline glede na šolo, ki jo obiskujejo ... 45
5.1.2 Zanimanje učencev za uporabne rastline glede na razred ... 45
5.1.3 Zanimanje za uporabne rastline glede na spol ... 46
5.2 SAMOPODOBA UČENCEV ... 46
5.2.1 Samopodoba učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo ... 47
5.2.2 Samopodoba učencev glede na razred ... 47
5.2.3 Samopodoba učencev glede na spol ... 47
5.3 STALIŠČA UČENCEV DO ALKOHOLA, KAJENJA IN DROG ... 47
5.3.1 Stališča učencev do alkohola, kajenja in drog glede na šolo, ki jo obiskujejo .. 47
5.3.2 Stališča učencev do alkohola, kajenja in drog glede na razred ... 48
5.3.3 Stališča učencev do alkohola, kajenja in drog glede na spol ... 49
5.4 KORELACIJE UČENCEV MED ZANIMANJEM ZA RASTLINSKE TEME, SAMOPODOBO UČENCEV IN NJIHOVIMI STALIŠČI DO ALKOHOLA, KAJENJA IN DROG ... 49
5.4.1 Korelacije med zanimanjem učencev za rastlinske teme in njihovo samopodobo ... 49
5.4.2 Korelacije med stališči učencev do kajenja, alkohola in drog in zanimanjem za rastlinske teme ... 50
5.4.3 Korelacije med stališči učencev do kajenja, alkohola in drog ter njihovo samopodobo ... 50
6 SKLEPI ... 52
7 PREDLOG ... 53
8 LITERATURA ... 55
9 PRILOGE ... 58
9.1 VPRAŠALNIK... 58
XI
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Porazdelitev odstotkov učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo ... 19
Graf 2: Porazdelitev odstotkov učencev glede na razred, ki ga obiskujejo ... 19
Graf 3: Porazdelitev odstotkov učencev glede na spol ... 20
Graf 4: Porazdelitev odgovorov na vprašanje 1 ... 27
Graf 5: Porazdelitev odgovorov na vprašanje 2 ... 27
Graf 6: Porazdelitev odgovorov na vprašanje glede na število izbranih odgovorov ... 28
Graf 7: Porazdelitev odgovorov glede na osebo, ki kadi ... 28
Graf 8: Porazdelitev odgovorov na vprašanje 4 ... 29
Graf 9: Porazdelitev odgovorov na vprašanje 5 ... 29
Graf 10: Porazdelitev odgovorov na vprašanje 6 ... 30
Graf 11: Porazdelitev odgovorov na vprašanje 7 ... 31
Graf 12: Porazdelitev odgovorov na vprašanje 8 glede na število izbranih odgovorov .... 32
Graf 13: Porazdelitev odgovorov na vprašanje 8 glede na razlog ... 32
Graf 14: Porazdelitev odgovorov na vprašanje 9a ... 33
Graf 15: Porazdelitev odgovorov na vprašanje 9b ... 33
Graf 16: Porazdelitev odgovorov na vprašanje 9c ... 34
Graf 17: Porazdelitev odgovorov na vprašanje 9d ... 34
XII
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Povzetek rezultatov faktorske analize za vprašalnik o zanimanju za učenje izbranih rastlinskih tem (N = 272) ... 21 Preglednica 2: Povzetek rezultatov faktorske analize za vprašalnik o oceni samopodobe učenca (N = 283) ... 22 Preglednica 3: Povprečna ocena (M) in standardna deviacija (SD) ocene zanimanja vseh učencev (N = 272) za učenje izbranih rastlinskih tem na petstopenjski Likertovi lestvici (5
= zelo me zanima, 1 = sploh me ne zanima) ... 23 Preglednica 4: Povprečna vrednost zanimanja učencev za učenje izbranih rastlinskih tem glede na šolo, ki jo obiskujejo, standardna deviacija in statistična pomembnost razlik med učenci treh šol (statistično pomembne razlike so označene s krepkim tiskom) ... 24 Preglednica 5: Povprečna vrednost zanimanja učencev za učenje izbranih rastlinskih tem glede na razred, ki ga obiskujejo, standardna deviacija in statistična pomembnost razlik med učenci treh razredov ... 24 Preglednica 6: Povprečna vrednost zanimanja učencev za učenje izbranih rastlinskih tem glede na spol, standardna deviacija in statistična pomembnost razlik med dekleti in fanti (statistično pomembne razlike so označene s krepkim tiskom) ... 24 Preglednica 7: Povprečna ocena (M) in standardna deviacija (SD) samoocene
samopodobe vseh učencev (N = 272) na petstopenjski Likertovi lestvici (5 = zelo se strinjam, 1 = zelo se ne strinjam) ... 25 Preglednica 8: Povprečna vrednost samoocene samopodobe učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo, standardna deviacija in statistična pomembnost razlik med učenci treh šol ... 26 Preglednica 9: Povprečna vrednost samoocene samopodobe učencev glede na razred, ki ga obiskujejo, standardna deviacija in statistična pomembnost razlik med učenci treh razredov (statistično pomembne razlike so označene s krepkim tiskom) ... 26 Preglednica 10: Povprečna vrednost samoocene samopodobe učencev glede na spol, standardna deviacija in statistična pomembnost razlik med dekleti in fanti (statistično pomembne razlike so označene s krepkim tiskom) ... 26 Preglednica 11: Statistična pomembnost razlik med odgovori deklet in fantov glede stališča do kajenja, alkohola in drog (statistično pomembne razlike so označene s krepkim tiskom). ... 35 Preglednica 12: Statistična pomembnost razlik med odgovori udeležencev različne
starosti glede stališča do kajenja, alkohola in drog (razlike so označene s krepkim
tiskom) ... 37 Preglednica 13: Statistična pomembnost razlik med odgovori udeležencev različnih šol glede stališča do kajenja, alkohola in drog (razlike so označene s krepkim tiskom)... 39 Preglednica 14: Korelacija med zanimanjem učencev za izbrane rastlinske vrste in
njihovo samopodobo (statistično pomembne korelacije so označene s krepkim tiskom) . 41 Preglednica 15: Korelacija med izbranimi rastlinskimi vrstami in njihovim odnosom do kajenja, alkohola in drog (statistično pomembne korelacije so označene s krepkim
tiskom) ... 42 Preglednica 16: Korelacija med njihovo samopodobo in odnosom do kajenja, alkohola in drog (statistično pomembne korelacije so označene s krepkim tiskom) ... 44
1
1 UVOD
Začetek šolanja je čas številnih sprememb, skozi katere gredo otroci. Znajdejo se v različnih situacijah, ki nanje vplivajo tudi v prihodnje. Ti dejavniki so, na primer, izobraževanje, učenje, zanimanje za snov, vrstniki, učenčeva osebnost, samopodoba in njihovo ravnanje v šoli ter izven nje.
Pri predmetih biologija in naravoslovje se učenci učijo tudi o rastlinah. Ugotovljeno je bilo, da biologija ne velja za najbolj priljubljen predmet med mladimi (Kubiatko, Torkar in Rovnanova, 2017), številni avtorji pa so ugotovili tudi, da vzbujajo rastline manj interesa (Uno, 2009) pri učencih kot živali (Reiss, 1993; Wandersee in Schussler, 1999; Hoekstra, 2000; idr.).
Učitelj ima pomembno vlogo, da snov predstavi na čimbolj zanimiv način. Prav glede rastlin pa so številni raziskovalci ugotovili, da so te redkeje vključene v pouk v primerjavi z živalmi (Balas in Momsen, 2014; Hershey, 1992; Uno 2009). J. Strgar v svoji raziskavi (2007) poudarja, da lahko s pravo metodo poučevanja in z učiteljevim zanimanjem povečamo interes za rastline. Učence najbolj pritegne delo z živim materialom, saj lahko organizme vidijo, občutijo in zaznavajo. Zgradba in videz rastlin, kamor spadajo oblika listov, barviti cvetovi in raznoliki plodovi, sta lahko prav tako zanimiva kot živali, čeprav se tega velika večina žal ne zaveda (Kravanja, 1995; Strgar, 2008). Zakaj rastlin torej kljub temu ne opazimo? To vprašanje si je zastavilo že veliko raziskovalcev. Dva sta oblikovala termin »rastlinska slepota«, ki označuje nesposobnost videnja oziroma zaznavanja rastlin.
Pomenu rastlin ne posvečamo dovolj pozornosti, hkrati pa se nam to dejstvo sploh ne zdi tako pomembno ali zaskrbljujoče (Allen, 2003). Tako Hershey (1992) kot J. Strgar (2007) v svojih raziskavah skušata spodbuditi učitelje, da čim pogosteje uporabljajo živ material in praktične dejavnosti ter se tudi sami bolj zanimajo za to temo. S takim poučevanjem bi lahko že v osnovni šoli prispevali k zmanjšanju rastlinske slepote.
Kot že rečeno, se otroci tekom šolanja srečujejo s številnimi spremembami, pozitivnimi in negativnimi. Nanje vplivajo tudi odnosi, ki jih imajo z vrstniki, družino in tudi z učitelji.
Včasih lahko vse to privede do pomanjkanja samozavesti (Videmšek, Skubic, Karpljuk, in Štihec, 2006) in nizke samopodobe. Samopodoba je skupek odnosov posameznika, njegovih predstav, občutkov in vrednotenja (Kobal Grum, Leskovšek in Ucman, 2003;
Musek Lešnik in Lešnik Musek, 2010). Nekateri avtorji so raziskovali, ali je samopodoba povezana z učno uspešnostjo (Kobal Grum idr., 2003), in ugotovili, da povezava res obstaja. Nizka samopodoba tudi negativno vpliva na vedenje mladih, kar se kaže v poseganju po različnih drogah, lahko pa privede tudi do agresivnega vedenja (Kastelic in Mikulan, 2004; Kirby in Barry, 2012; Youngs, 2000). Tudi raziskava v Sloveniji je pokazala, da je nizka samopodoba povezana s škodljivim vedenjem mladih, saj se težje spopadajo s težavami, nanje pa ima velik vpliv tudi odnos v družini (Marčič, 2006).
Uporaba različnih drog med mladimi je ena izmed velikih težav, s katerimi se spopadamo v današnjem času. Kajenje in pitje alkoholnih pijač se pojavljata v številnih državah (McC Miller in Plant, 1996; Morgan in Grube, 1989), tudi v Sloveniji (Kastelic in Mikulan, 2004;
2
Videmšek idr., 2006). Od leta 1992 v Sloveniji narašča uporaba drog med mladimi (Kastelic in Mikulan, 2004). Najbolj razširjeni drogi pri nas sta alkohol in tobačni izdelki, vedno več pa je tudi prepovedanih drog, kot je kanabis oziroma marihuana. Glede na raziskave mladi še vedno razmeroma zlahka dostopajo do cigaret, zato se kajenje v šolah še vedno prepogosto pojavlja (ESPAD, 2015). Ker je tudi šola okolje, kjer mladi kadijo, je pomembno, da tudi učitelji tej temi namenijo ustrezno pozornost pri pouku. Študija je pokazala, da številni učitelji tematike o drogah in kajenju ne vključijo v pouk, saj o tem niso dovolj poučeni in se ji raje izognejo, poleg tega pa je tudi veliko učiteljev kadilcev (Videmšek, Štihec, Karpljuk in Debeljak, 2003). To težavo bi lahko rešili z dodatnimi programi v osnovni šoli ter prilagojenimi učnimi načrti (Peters, Hedley, Lam, Betson in Wong 1997).
1.1 CILJI
Cilj naše raziskave je bil raziskati odnos učencev do drog in njihovo zanimanje za uporabne rastline, zanimalo pa nas je tudi, kakšna je njihova samopodoba. S pomočjo anketnih vprašalnikov smo ugotavljali, ali obstaja povezava med zanimanjem za uporabne rastline in samopodobo učencev ter hkrati kakšna je povezava z drogami, torej s kajenjem, uživanjem alkohola in drugih drog. Ugotavljali smo tudi, ali na samopodobo, zanimanje za rastline ter uporabo drog vplivata starost in spol učencev.
Naše ugotovitve bi lahko bile temelj za drugačen pristop k poučevanju o uporabnih rastlinah ter ozaveščanju o škodljivem uživanju alkohola in drugih drog ter kajenja, poleg tega pa tudi k povečevanju pozitivne samopodobe pri učencih.
1.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
V raziskavi smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Katere skupine uporabnih rastlin se zdijo učencem bolj in katere manj zanimive?
2. Ali je zanimanje za posamezne skupine uporabnih rastlin povezano z učenčevo starostjo in spolom?
3. Ali je zanimanje za posamezne skupine uporabnih rastlin povezano z učenčevo samopodobo?
4. Ali je zanimanje za posamezne skupine uporabnih rastlin povezano z učenčevimi stališči do kajenja, uživanja alkohola in drog?
2 TEORETIČNI DEL
2.1 RASTLINE
Ljudje rastlinam ne posvečamo dovolj pozornosti, jih ne opazimo in ne razumemo njihovega delovanja (Hoekstra, 2000; Wandersee in Schussler, 1999). Pa vendar so rastline osrednji del biokemijskega cikla v naravi (Lavtižar, 2014). Imajo nešteto pozitivnih in hkrati zanimivih lastnosti, saj z vezavo sončne energije ohranjajo življenje na Zemlji (Allen, 2003), stranski produkt fotosinteze je kisik, kot končni produkt pa nastanejo sladkorji. Rastline so za človeka koristne tudi zato, ker jih lahko uporabimo za hrano,
3
pijačo, številne rastline pa imajo zdravilne učinke. So velik del naše prehrane, saj vsebujejo veliko različnih snovi, kot so ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe in vitamini. Iz njih pridobivamo tudi rastlinska olja. Ljudem kot vir hrane služijo, na primer, v obliki zelenjave, sadja, žit, oreščkov in začimb. Tudi določene pijače so pripravljene iz rastlin, mednje sodijo kava, zeliščni čaji in nekatere alkoholne pijače (pivo, vino, nekatere žgane pijače). Rastline so tudi krma za domače živali, ki so naša hrana in nam dajejo mleko, jajca ipd. Številna rastlinska vlakna nam omogočajo izdelavo oblačil in drugih tekstilnih izdelkov.
Rastlinskega izvora je tudi les, ki ga lahko uporabimo na nešteto načinov, med drugim za gradnjo hiš ali izdelavo pohištva. Rastlinskega izvora so še goriva, s katerimi se grejemo.
Rastline so izredno uporabne v kozmetiki, medicini in še marsikje (Vilhar, 2005).
2.1.1 Rastlinska slepota
Če so rastline pomemben del našega sveta, torej koristne za človeka na več področjih ter koristne za druge organizme v okolju, zakaj potemtakem ljudje bolj cenijo živali kot rastline, se sprašuje Allen (2003), avtor dela Plant Blindness (Rastlinska slepota). Prav to vprašanje je tudi osrednje v kampanji, ki poskuša preprečiti rastlinsko slepoto, tako da ozavešča učence o pomanjkanju zanimanja za rastline.
Izraz rastlinska slepota sta ob svojem raziskovanju uvedla Wandersee in Schussler (1999).
Pojem sta opredelila kot nezmožnost zaznavanja in videnja rastlin v svojem okolju, kar privede do nezavedanja o tem, kako pomembne so rastline za biosfero in človekovo življenje (Allen, 2003), in omejuje njegov pogled na naravo (Pany, 2014; Wandersee in Schussler, 2001). Ljudje rastline večinoma pojmujejo kot nekakšno ozadje za življenje živali. Posledica rastlinske slepote je pomanjkljivo prepoznavanje rastlin v njihovem rastnem okolju, nezmožnost temeljne razlage delovanja in pomena rastlin, kot so rast, hranila, razmnoževanje in ekološka vloga, pomanjkanje zavedanja, da so rastline glavni del biogeokemičnega cikla, ogljikovega cikla. Kaže se tudi v neobčutljivosti za značilnosti rastlin in njihovo strukturo, kot so adaptacija, koevolucija, barve, diverziteta, rastne značilnosti, vonj, velikost, zvok, okus, tekstura itd. (Wandersee in Schussler, 2001).
2.1.2 Vzroki rastlinske slepote
Več avtorjev je v svojih raziskavah ugotavljalo razloge, ki po njihovem mnenju vplivajo na pojav rastlinske slepote.
Ljudje rastlinam ter njihovim funkciji in vlogi ne posvečamo dovolj pozornosti, zato se rastlinske teme ne pojavlja tako pogosto kot »problem«, ki bi ga bilo treba reševati, kar vpliva tudi na manjšo številčnost raziskav na tem področju (Allen, 2003).
Podobno je tudi pri pouku. Številni učitelji biologije pravijo, da je poučevanje botanike izredno zahtevno. Eden glavnih razlogov za to je rastlinska slepota, ki vpliva na odnos učencev do rastlin in okolice, ki jih obdaja (Pany 2014). Učenci se raje učijo o živalih kot o rastlinah, poleg tega so živali pogosteje vključene v pouk kot rastline (Balas in Momsen, 2014; Hershey 1992). K tej težavi prispevajo tudi učbeniki in drugo šolsko gradivo, saj je Hershey (1992) ugotovil, da v večjem delu učnega gradiva prevladujejo zgledi živali, manj pa je rastlin. Zapisal je tudi, da večina ljudi meni, da so živali večvredne od rastlin, kar velja tudi za učitelje. Tudi znanje učiteljev in njihova sposobnost poučevanja sta po mnenju Hersheya (1992) večinoma boljša na področju živali kot rastlin. Za pojav, da se učiteljem rastline zdijo manj zanimive kot živali, se uporablja izraz zoošovinistični učitelj
4
(zoochauvinistic educator), ki pomeni, da učitelji biološke procese v razredu, laboratoriju in na terenu pogosteje poučujejo na živalskih kot na rastlinskih zgledih.
Tudi način poučevanja biologije v šolah privede do premajhnega zanimanja za rastline (Kubiatko idr. 2017) in do pojava rastlinske slepote. Učitelji premalo poudarjajo pomen rastlin kot proizvajalcev in vir hrane, habitata itd. (Allen, 2003; Hershey 1992; Pany, 2014;
Strgar, 2008).
Eden izmed temeljnih krivcev za rastlinsko slepoto je po mnenju Wanderseeja in Schusslerja (Allen, 2003) človeški sistem vizualnega procesiranja. Ugotovili so, da kadar ima rastlina izrazitejše lastnosti, kot sta barva cvetov ali velikost, jo hitreje zaznamo, kot če teh lastnosti nima in se »zlije« z okolico (Wandersee in Schussler, 2001).
Otroci se tudi sicer večkrat srečujejo z živalmi, saj so te pogosteje kot rastline junakinje risank, pravljic in pesmi, prav tako so pogostejše igrače, ki ponazarjajo živali (Strgar, 2008).
K rastlinski slepoti prispevata naša nesposobnost razlikovanja časa dejavnosti živali in časa dejavnosti rastlin ter pomanjkanje izkušenj na področju opazovanja. Večinoma rastline tudi ne ogrožajo človekovega življenja tako neposredno kot marsikatera žival, in to je dodatni razlog, zakaj rastline prezremo. Živali imajo človeku bolj podobne lastnosti, na primer zgradbo telesa, prehranjevanje, razmnoževanje, gibanje, odnose, ki pri rastlinah, čeprav obstajajo, niso izražene tako, da bi jih zlahka opazili (Wandersee in Schussler, 2001).
2.1.3 Ukrepi za preprečitev rastlinske slepote
Številni avtorji se torej sprašujejo, kako preprečiti pojav rastlinske slepote in kako predvsem v šolah dati večji poudarek rastlinam ter pri učencih vzbuditi večje zanimanje.
Wandersee meni, da so mentorji z botanično izobrazbo ključni, saj skrbijo za ozaveščanje o pomembni vlogi rastlin. S pomočjo plakata z naslovom »Preprečiti rastlinsko slepoto«
sta Wandersee in Schussler želela približati rastline tako učencem kot tudi učiteljem.
Avtorja sta poleg tega zavedanje problematike rastlinske slepote razširjala tudi v botaničnih vrtovih in na srečanjih učiteljev naravoslovja. Leta 1999 sta izdala otroško slikanico, ki pripoveduje zgodbo o rastlinah in njihovi skrivnostnosti. S svojim delom sta stremela k izobraževanju botanikov, ki bi mlade spodbujali k večjemu zanimanju za rastline, h gojenju rastlin in zanimanju za botanične vrtove (Allen, 2003).
J. Strgar (2008) je v svoji raziskavi kot pomemben dejavnik preprečevanja rastlinske slepote izpostavila izobraževanje učiteljev na področju rastlin. Če bodoče učitelje opozorimo na obstoj rastlinske slepote oziroma na naš drugačen odnos do rastlin v primerjavi z živalmi, se bodo verjetneje tudi sami na drugačen način lotili poučevanja tem, povezanih z rastlinami, in rastlinam pri pouku namenili več pozornosti. Učitelji naj bi tako bili zmožni v pouk vključiti zanimivejše rastline in najti načine, kako rastline predstaviti učencem na zanimivejši način. Na primer, pri delu na prostem, bi se učenci lahko več naučili o določeni rastlini, če bi jo obravnavali v povezavi z drugimi organizmi v njenem okolju, na primer, živalmi. S takim načinom poučevanja bi morali pričeti že v nižjih razredih. Tako bi učenci razvili pozitiven odnos do organizmov, ki bi jim jih predstavili, in gradili svoje znanje in razumevanje narave (Strgar, 2008). Učitelji bi lahko približali učencem rastline s pomočjo njihovih zanimivejših lastnosti, kot so zdravilne učinkovine
5
(Šulak, 2016). Za boljše razumevanje delovanja rastlin in njihove vloge sta Reiss in Tunnicliffe (2000) navedla štiri smernice, ki bi po njunem mnenju pripomogle k boljšemu razumevanju rastlin pri učencih:
1) Rastline sicer pritegnejo zanimanje učencev, vendar se ti v večji meri osredotočajo na njihove anatomske značilnosti. Prav zato bi moral učitelj preusmeriti pozornost učencev na opazovanje manj očitnih značilnosti rastlin. Učitelj lahko preusmeri njihovo pozornost in jih uči opazovati natančneje in podrobneje.
2) Glede na rezultate raziskave učenci ne razumejo anatomskih značilnosti rastlin in njihovih povezav z okoljem ter prilagoditev. Z drugačnim poučevanjem bi učitelji učence pripeljali do najrazličnejših značilnosti organizmov okolju, torej do tega, kako se je posamezen organizem prilagodil temu okolju. Učenci bi tako lažje razumeli povezavo organizma z okoljem in kaj vse zajema življenje v specifičnem habitatu.
3) Izredno pomembno je, da učitelj najprej preveri predznanje učencev in šele nato obravnava novo snov, saj bo le tako vedel, na čem mora biti večji poudarek in česa, kar bi bilo nujno potrebno za razumevanje nove snovi, učenci še niso usvojili.
4) Učence moramo usmeriti, da postanejo okoljsko pismeni, saj želimo, da razumejo, kako so rastline in živali povezane z okoljem in naravo ter kako pomembna je narava tudi za nas.
2.1.4 Raziskave na temo zanimanja za rastline
J. Strgar (2007) je izvedla raziskavo, s katero so skušali ugotoviti, ali je možno z različnimi didaktičnimi metodami vzbuditi zanimanje učencev za rastline. V raziskavi je sodelovalo 184 učencev. Svoje zanimanje do posameznih skupin rastlin so morali opredeliti s pomočjo vprašalnika, ki so ga reševali dvakrat – pred poukom in po njem. Pri pouku so učenci krožili med različnimi rastlinami, prvič brez dotikanja in vohanja, drugič pa so ob opazovanju bili deležni še učiteljevih dodatnih informacij o rastlinah, rastlin so se lahko tudi dotaknili ali jih povohali. Učenci so po ponovnem pregledu objektov zopet rešili vprašalnik.
Rezultati so pokazali, da so dali učenci petih razredov osnovne šole najvišje ocene v prvem ocenjevanju in drugem ocenjevanju objektov. Osmi razredi so dali najnižje ocene pri obeh ocenjevanjih objektov. Študentje biologije so dosegli srednjo vrednost.
Pri določenih objektih so se pojavile pomembne razlike pri ocenjevanju, pri nekaterih pa tudi ne – Strgarjeva (2007) sklepa, da v primerih, kjer je tam, kjer je bilo veliko odstopanje v ocenjevanju objektov, na to imela velik vpliv interakcija učitelja. Rastline, ki so se zdele učencem in študentom zanimive že v prvem delu ocenjevanja, so se jim zdele skoraj enako zanimive tudi po interakciji učitelja. Rastlinam, ki so se učencem in študentom zdele manj zanimive v prvem delu raziskave, se je ocena močno povečala v drugem delu, po dodatni razlagi učitelja. Končno spoznanje te raziskave je, da učitelj lahko vzbudi zanimanje za rastline pri učencih, če jim rastline prikaže na drugačen način.
J. Strgar (2007) izpostavlja tri dejavnike, ki bi pripomogli k povečanju zanimanja za rastline pri učencih:
6
1) pri manj privlačnih temah učitelj s pravo metodo poučevanja lahko spodbudi večje zanimanje učencev;
2) učiteljevo zanimanje, znanje, navdušenje in interes močno vplivajo na sposobnost vzbujanja zanimanja za snov pri učencih, in te lastnosti bi morali razvijati tudi pri bodočih učiteljih;
3) s pomočjo učiteljevega pogleda na rastline in sposobnosti prikazati rastline na zanimiv način bi pri učencih lahko spodbudili večji interes.
Da bi ugotovili, kakšen odnos imajo učenci do rastlin in kakšnega imajo do živali, je bila izvedena raziskava, v kateri je sodelovalo 210 učencev (Strgar, 2008). Uporabljenih je bilo 20 objektov, 15 od teh je bilo rastlin in 5 živali. Učenci so se lahko prosto gibali med objekti, nato so rešili vprašalnik o tem, kako zanimiv se jim zdi posamezen objekt. Rezultati so pokazali, da so se učencem živali zdele zanimivejše od rastlin. Ugotovili so tudi, da spol ni vplival na odnos do predstavljenih živih bitij, pač pa je močno vplivala starost učencev.
Pokazalo se je, da se učenci sicer zanimajo za rastline, vendar je zanimanje za živali bistveno večje. Prav zato se avtorica v nadaljevanju sprašuje, kako bi pri pouku rešili ta problem, saj bi morale biti rastline predstavljene enakovredno živalim. Zanimanje za rastline bi lahko povečali pri terenskem delu, kjer bi lastnosti rastlin lahko povezali z živalmi in bi s tem tudi učenci pridobili nov, pozitiven odnos do rastlin. Kot so pokazali rezultati, mlajše učence veliko bolj zanimajo tako rastline kot tudi živali, medtem ko z višanjem starosti zanimanje za rastline upada. To odkritje bi lahko uporabili tako, da bi mlajšim učencev živali in rastline predstavili z eksperimentiranjem in več stiki z živimi bitji. S tem bi učenci s pomočjo čustev razvili pozitivnejši odnos in zgradili močnejšo povezavo z živimi bitji ter zato boljše znanje, ki bi jim omogočilo lažje razumevanje narave (Strgar, 2008).
Ena izmed raziskav o tem, ali se nam zdijo živali bolj zanimive kot rastline, je tudi raziskava Balasa in Momsenove (2014). Avtorja sta raziskovala s pomočjo metode »attentional blink«, ki predstavlja fenomen v vizualni percepciji. To si lahko razlagamo kot čas trajanja pozornosti pri ogledu slike živali, rastline ali česa drugega.
V raziskavi je sodelovalo 24 mladih. Prikazali so jim 50 slik živali, rastlin, vode, plastike in kamenja, pri katerih je morala polovica sodelujočih opredeliti, ali so videli rastline in vodo ali so videli živali in vodo. Avtorja je zanimalo, kako dobro sodelujoči odkrivajo živali in rastline in kako prisotnost živali ali rastlin na slikah vpliva na pozneje predstavljene objekte, ki ne vsebujejo ničesar iz teh dveh kategorij. Rezultati raziskave kažejo, da smo na rastline manj pozorni kot na živali. Pri zaporedju slik rastline slabše zaznamo kot živali. Sodelujoči so večinoma spregledali slike rastlin ali zabeležili, da so videli rastline tam, kjer jih ni bilo. Na podlagi tega lahko sklepamo, da obstajajo razlike v tem, kako naš vizualni sistem zaznava rastline, in to lahko povežemo z rastlinsko slepoto.
Avtorja sta predlagala nekaj ukrepov, s katerimi bi se stanje izboljšalo (Balas in Momsen, 2014):
1. Učenci bi se morali pri biologiji učiti o tem, kaj je rastlinska slepota, in tudi o tem, da vzbujajo rastline pozornost na drugačen način kot živali, zaradi česar verjetno rastline spregledamo. S tem v mislih bi lahko učenci našli strategije oz. način, da rastlin v prihodnje ne bi spregledali.
7
2. S pomočjo aktivnega učenja (ne samo prikaza rastlin) je treba učence spodbuditi k iskanju, definiranju in raziskovanju lokalne flore. Dobrodošla bi bila tudi sprememba učnega načrta. Učenci bi potem imeli več zgledov iz sveta rastlin in bi jih sčasoma obravnavali enakovredno živalim.
3. Poučevanje botanike bi moralo biti osredotočeno na multimedijsko učenje, na učenje s pomočjo slike in zvoka, torej tako, da bi bile predstavljene slike rastlin sočasno s tekstom. Tak način učenja bi privedel do boljšega znanja o botaniki in boljšega razumevanja rastlin.
O zanimanju za uporabne rastline je bilo izvedenih nekaj raziskav tudi v Sloveniji.
Raziskave so pokazale, da se sicer učenci zanimajo za rastline, vendar nekoliko bolj za ene in manj za druge. Učenci se glede na raziskavo Jurjevec Štok (2016) bolj zanimajo za rastline, ki pomagajo pri raznih vnetjih, za rastline, ki jih lahko uporabimo kot začimbe, okrasne rastline, rastline, ki so nam v pomoč v medicini, rastline, ki povzročajo halucinacije ipd. Manj zanimanja so učenci pokazali za rastline, iz katerih pridobivamo mamila, opij in heroin ter rastline na okenskih policah (Jurjevec Štok, 2016; Vrhunc, 2015). Zanimanje za rastline se razlikuje tudi glede na starost učencev, saj so mlajši učenci pokazali več zanimanja za rastline, vendar pa to zanimanje z leti upada (Pančur, 2016; Strgar, 2008;
Vrhunc, 2015). Učence nižjih razredov bolj zanima, v katerih deželah raste zelenjava na prostem, rastline, ki jih uporabljamo za različna vnetja, kot začimbe ali ekološko pridelane rastline, medtem ko starejše učence bolj zanimajo rastline, ki izzovejo halucinacije, rastline, s katerimi si pomagamo pri celjenju ran, ter rastline, iz katerih izdelujemo čaje (Pančur, 2016). Rezultati so pokazali tudi, da se dekleta bolj zanimajo za uporabne rastline kot fantje (Lavtižar, 2014; Šulak, 2016). Dekleta izkazujejo večje zanimanje za rastline, ki jih uporabljamo proti različnem vnetjem, za okrasne rastline ter nego rastlin, fante pa so bolj zanimale snovi, ki naredijo rastline pekoče (Lavtižar, 2014; Vrhunc, 2015).
2.2 SAMOPODOBA
Z vstopom v šolo se učenci srečujejo z različnimi izzivi. Njihova okolica, družina, vrstniki in šola vplivajo na oblikovanje njihove osebnosti in interesov. To je tudi obdobje odraščanja, v katerem se velikokrat znajdejo v konfliktnih in stresnih situacijah. Pozitivna samopodoba učenca ima lahko velik pozitiven vpliv na učno uspešnost, medtem ko lahko nizka samopodoba vodi do zdravju škodljivega vedenja. Za razvoj človekove osebnosti je samopodoba izredno pomembna. Posamezniku omogoča zgraditi odnos do drugih in odnos do sebe ter usmerja njegovo vedenje (Dolenc, 2009).
Tekom prebiranja različnih raziskav in prispevkov smo ugotovili, da ni ene same definicije samopodobe. Več avtorjev ima sicer podobno, vendar vseeno nekoliko drugačno definicijo.
Skupno vsem definicijam je, da je samopodoba tisto, kar nas odraža, odraža naše želje, vrednote, cilje ter to, kako sami sebe vidimo. Razvijajo in oblikujejo jo številni dogodki in ljudje, s katerimi se soočimo v življenju.
Samopodoba je skupek odnosov, ki jih posameznik vzpostavlja do samega sebe (Kobal, 2001; Kobal Grum idr., 2003) in do družine, prijateljev ter vrstnikov (Perko, 2006). Je celota lastnosti posameznika, njegovih, stališč in psihičnih vsebin, s katerimi deluje (Marčič, 2006). Razvijanje odnosov se prične že ob rojstvu in se izoblikuje s pomočjo predstav, vrednot, ravnanj itd. Samopodoba zajema različna področja – od telesne
8
samopodobe do odnosa do spolnosti, iskrenosti, emocionalnosti itd. (Kobal, 2001; Perko, 2006). Posameznik jo razvije s pomočjo samoopazovanja, izkušenj in spoznanj (Adlešič, 1999). Način, kako vidimo sebe, vpliva tudi na našo motivacijo oziroma dogodke v življenju, na zanimanje za učenje in razvoj različnih stališč. Samopodobo oblikujemo do konca življenja (Adlešič, 1999; Musek Lešnik in Lešnik Musek, 2010), z leti pa se spreminja in strukturira. To se zgodi, ko posameznik vstopa v različne faze življenja, kot so mladostništvo, odraslost in starost (Kobal, 2001). Z izkušnjami se spreminja tudi naš pogled na samopodobo oziroma samega sebe. Te izkušnje so lahko pozitivne ali negativne.
Na našo samopodobo imajo vpliv tako družina kot tudi šola, vrstniki in drugi, zato je pomembno, da tudi sami kot učitelji pri svojih učencih razvijamo pozitivno samopodobo in jim omogočimo, da se ta tekom šolanja okrepi in izoblikuje v pozitivno smer (Adlešič, 1999; Maclellan, 2005; Musek Lešnik in Lešnik Musek, 2010). V primeru, da posameznik uspešno rešuje probleme, s katerimi se srečuje od otroštva dalje, je velika verjetnost, da se bo razvil v zrelo osebnost s pozitivno samopodobo. Nasprotje pozitivne samopodobe je negativna, ki vodi do identitetne zmede (Adlešič, 1999). S pozitivno samopodobo bo otrok lažje šel skozi različne izkušnje v življenju, postal samozavesten in razvil svoja stališča in vrednote. Lažje bo reševal probleme in se spopadal s konflikti ter pridobil številne zelo pomembne izkušnje, ki mu bodo pomagale v nadaljnjem življenju (Musek Lešnik in Lešnik Musek, 2010). K temu lahko veliko prispevajo družina, vrstniki in seveda tudi učitelj ter šola.
Za razvoj samopodobe mladostnika so pomembna štiri področja: telesna samopodoba, sposobnosti na kognitivnem področju, odnosi z drugimi oziroma socialni odnosi in sebstvo (Perko, 2006).
Da bi razvili pozitivno, dobro samopodobo in samovrednotenje, se moramo najprej zavedati samega sebe, kako posebni smo, enkratni. Zaradi izkušenj, ki jih pridobimo v življenju, imamo moč delati v smeri pozitivnega samozavedanja. Kot že omenjeno, je tudi učiteljeva vloga, da pri svojih učencih poskuša razvijati pozitivno samopodobo.
Otrok s pozitivnim samovrednotenjem se razlikuje od otroka z negativnim samovrednotenjem predvsem v naslednjem: lažje in hitreje sklepa prijateljstva, kaže večje zanimanje za izzive in igranje z vrstniki, večjo ustvarjalnost, smisel za odgovornost in upoštevanje pravil, medtem ko vse te značilnosti za otroka z negativnim samovrednotenjem predstavljajo izredno velik in težak izziv; taki otroci se težje spoprijemajo s težavami, težje najdejo rešitve za razrešitev določene situacije, velikokrat imajo občutke tesnobe in strahu ter so na splošno manj družabni tudi v družbi svojih vrstnikov. Ker velikokrat doživljajo neuspehe, se to kasneje spremeni v nezaupanje vase in sčasoma v strah pred porazom (Musek Lešnik in Lešnik Musek, 2010). Visoka samopodoba v posamezniku vzbuja občutek vrednosti, medtem ko nizka samopodoba privede do zanikanja samega sebe in nezadovoljstva s samim s seboj (Maclellan, 2005).
Na samopodobo otrok vpliva veliko dejavnikov, med katerimi so tudi izkušnje, ki jih učenci dobijo v šoli, izkušnje pri ocenjevanju in pridobivanju znanja. Na samopodobo vpliva tudi učna uspešnost, ki je bila v raziskavi Adlešičeve (1999) višja pri učencih četrtega razreda v primerjavi z učenci sedmega razreda. Morebiti je razlog dejstvo, da sedmošolci že prehajajo v adolescenco, veliko razmišljajo o sebi in svojih značilnostih ter so tudi vedno bolj kritični do sebe. Nekateri avtorji trdijo, da nanje vplivajo še razni notranji psihični konflikti in številne zahteve okolja (Adlešič, 1999).
9
V delu Kastelica in Mikulana (2004) so opisana različna obdobja v življenju in kako ta vplivajo na samopodobo v povezavi z drogami, kar je tudi tematika naše raziskave:
7 do 9 let: to je čas, ko ima večina otrok dobro mnenje o samem sebi. Veseli jih odhod v šolo in odkrivanje novih stvari. Ne zavedajo se še povsem svoje okolice in se ne obremenjujejo z negativnimi stvarmi. Učijo se iz izkušenj. Že v tem obdobju je pomembno, da starši otroka poučijo o stvareh, kot so droge (npr. alkohol), ter njihovem vplivu na zdravje. Otrokom moramo dati vedeti, da so tovrstne snovi izredno nevarne. Tako kot starši imajo v tem obdobju izredno pomembno vlogo tudi učitelji, saj se otrok zgleduje po njih.
10 do 12 let: v tem obdobju imajo na otrokovo samopodobo vedno večji vpliv tudi njegovi sovrstniki. Otroci se velikokrat obremenjujejo s tem, kaj si bodo mislili njihovi sovrstniki in ali bodo priljubljeni ali ne. Zelo veliko je odvisno od prijateljev, s katerimi je otrok v stiku. Prav zaradi vrstnikov mora biti tudi tukaj vloga staršev močna. Starši morajo otroku sporočati, da alkohol in uporaba drugih drog nista primerna in sta lahko nevarna. Tukaj se namreč pojavi tudi večje tveganje, da otroci pričnejo kaditi, zato moramo otroke spodbujati k temu, da rečejo »ne« alkoholnim pijačam, kajenju in drugim drogam.
13 do 14 let: ko otroci dosežejo to starost, se vpliv staršev prične zmanjševati. Otroci velikokrat spremenijo svoj način življenja, spremenijo družbo in se želijo osamosvojiti.
Otroci v teh letih razumejo že veliko več stvari, ki se dogajajo okoli njih, tudi vzroke in posledice svojih dejanj. V tem obdobju je pogostejša slabša samopodoba. Otroci dvomijo vase in s seboj niso zadovoljni. To sčasoma privede tudi do konfliktov s starši in družino, saj se jim zdi, da jih odrasli ne razumejo. Vsi ti negativni dejavniki imajo lahko posledice tudi na učen uspeh. Če učenci ne uspejo popraviti svojega šolskega uspeha, se zaradi še dodatnega pritiska staršev lahko pričnejo zanimati za droge (Kastelic in Mikulan, 2004).
Tudi I. Adlešič (1999) je raziskovala razvoj samopodobe in pravi, da se ta razvije v sedmih stopnjah. Prva stopnja traja do 4. leta starosti, ko otrok začne razlikovati pojma zunaj in znotraj. V drugi fazi, v 5. in 6. letu starosti, razume, kaj pomeni »jaz sam«, in se zaveda svojega telesa ter svoj razvoj poveže z gibanjem. Temu sledi tretja faza, ko med 7. in 12.
letom posameznik poveže ideje o predmetih in reakcije nanje. Četrta faza zajema razvoj reflektivnega samozavedanja v starosti od 11 do 17 let. V peti, t. i. fazi pozne adolescence, nastajajo razlike v vedenju in izkušnjah. Šesta faza je v zgodnji odraslosti, ko se posameznik loči od notranjega jaza, čemur sledi zadnja faza, faza odraslosti, ko posameznik razvije kontroliran in integriran »jaz sam« (Adlešič, 1999).
Glede na delo Youngsove (2000) je samopodoba sestavljena celota šestih elementov, ki posamezniku pomagajo izoblikovati pozitivna čustva do sebe. Če so izkušnje na naslednjih področjih negativne, je lahko otrokova samopodoba ogrožena:
1. Fizična varnost – otrok se čuti varnega, zaupa ljudem in svobodno razvija svojo osebnost.
2. Čustvena varnost – otrok se ne boji, da bi ga nekdo čustveno poniževal ali zaničeval, nauči se skrbeti za druge in je do drugih sočuten. Je družaben in prijazen.
3. Identiteta – otrok razvije svojo zdravo identiteto, pozna samega sebe. Ve, da je nekaj posebnega in vreden pohvale, zato tudi sam drugim podarja komplimente, jih hvali.
10
4. Pripadnost – otrok čuti, da ga je njegova okolica sprejela, da je povezan z njo. Čuti se spoštovanega in cenjenega. Sklepa nova prijateljstva. Zna sodelovati in deliti z drugimi.
5. Kompetentnost – čuti, da je sposoben nekaj doseči, ne odneha ob nastopu težav. Zaveda se področij, ki mu gredo dobro od rok, ne prevzema vloge žrtve. Prizadeva si k večjemu uspehu in doseganju ciljev.
6. Poslanstvo – otrok čuti, da ima njegovo življenje smisel. Zastavlja si cilje in jih skuša doseči. Ob nastopu ovir se z njimi sooči in išče rešitve. Je vesel.
2.2.1 Samospoštovanje
Najpomembnejši del samopodobe je samospoštovanje. To je odnos do sebe v okviru čustev, ki jih posameznik do samega sebe goji. Predstavlja neko celoto pozitivnih in negativnih lastnosti posameznika oz. njegovih stališč, torej v kolikšni meri posameznik sprejema samega sebe takšnega, kot je (Kobal Grum idr., 2003; Marčič, 2006). Povezanost med samospoštovanjem in samopodobo so preverjale različne raziskave in pokazale, da ima človek z visoko samopodobo po vsej verjetnosti tudi visoko samospoštovanje, medtem ko posameznik z nizko samopodobo samega sebe manj ceni (Kobal Grum idr., 2003). Zelo pogosto vidimo, da imajo mladi nizko samospoštovanje, si niso všeč in se ne cenijo. Taki posamezniki velikokrat mislijo, da si ne zaslužijo ničesar dobrega v življenju in ne vidijo izhoda. Včasih je to posledica travmatskih izkušenj ali odnosov z bližnjimi. S tem postanejo droge edini izhod, ob katerem se počutijo bolje, se sprostijo in vsaj za nekaj trenutkov pozabijo na neprijetna čustva (Kastelic in Mikulan, 2004).
2.2.2 Raziskave na temo samopodobe v Sloveniji
Raziskava Adlešičeve (1999) je imela namen ugotoviti, kakšna je samopodoba osnovnošolskih otrok, kakšne so glede tega razlike med učenci četrtega in sedmega razreda in kakšne med spoloma. V raziskavi je sodelovalo 151 učencev osnovne šole. S pomočjo vprašalnika samopodobe SDQ je avtorica proučevala samopodobo otrok pred adolescenco.
I. Adlešič je ugotovila, da sta tako neakademska kot akademska podoba učencev pozitivni, je pa bila neakademska samopodoba (doživljanje svojih telesnih sposobnosti, zunanjega videza, odnosov s starši ipd.) nekoliko pozitivnejša. Učiteljevo vrednotenje dela in njegov način dela sta močno povezana s samopodobo učencev pri branju in matematiki. Najvišji rezultati so bili pri odnosu s starši, kar pomeni, da učenci živijo v družinah z dobrimi odnosi, kar je izredno pomembno pri oblikovanju otrokove samopodobe.
Učenci četrtega razreda imajo pri vseh delih vprašalnika višjo samopodobo kot učenci sedmih razredov. Avtorica sklepa, da je razlog v tem, da se z višanjem starosti učencev povečuje število njihovih izkušenj z ocenjevanjem, ki so seveda lahko tudi negativne.
Pomembne razlike so bile tudi pri odnosih s starši in telesnih sposobnostih. Sklepamo lahko, da se pri mladostnikih tekom odraščanja pojavljajo številne težave, ki so vzrok za njihovo nizko samopodobo. Z gotovostjo pa tega ne moremo posplošiti na vse učence četrtih in sedmih razredov, saj so nekatere druge raziskave ugotovile ravno nasprotne rezultate.
Fantje se manj obremenjujejo s svojim videzom, zanj manj skrbijo in o njem manj razmišljajo kot dekleta, zato so rezultati pokazali, da fantje svoj videz ocenjujejo bolje kot
11
dekleta. Fantje so bolj osredotočeni na šport in druge fizične dejavnosti, se več družijo z vrstniki in s tem pridobivajo višjo samopodobo na neakademskem področju, medtem ko dekleta bolj skrbijo za svojo izobrazbo, učno uspešnost, se ravnajo po pravilih šole in zato je tudi njihova akademska samopodoba višja kot pri fantih, prav tako pa so dosegle višje rezultate kot fantje na področju odnosa s starši.
V četrtem razredu so se bile statistično pomembne razlike med spoloma pri branju, odnosih s starši, nakazane pa so tudi razlike v akademski samopodobi, kjer je rezultat deklet višji, medtem ko fantje dosegajo višjo samopodobo pri neakademski samopodobi.
Medtem ko so v četrtem razredu razlike med spoloma v samopodobi, v sedmem razredu ni tako. Dekleta imajo sicer nekoliko višjo raven akademske in neakademske samopodobe ter samopodobe odnosov s starši in vrstniki ter pri šolskih predmetih, fantje pa imajo višjo samopodobo pri telesnih sposobnostih in branju (Adlešič, 1999).
Številne raziskave so že iskale odgovor na to, ali je samospoštovanje povezano z zdravju škodljivim vedenjem, vendar pa še niso prišli do jasnih zaključkov, saj so se pokazali nasprotujoči si rezultati povezanosti med samospoštovanjem in uporabo različnih škodljivih substanc. Avtorico slovenske raziskave R. Marčič (2006) je zanimalo, kakšna je povezanost med samopodobo, samospoštovanjem ter škodljivimi vedenji mladih, kot je npr. pitje alkoholnih pijač, kajenje cigaret in marihuane, prenajedanje, gledanje televizije in uporaba drugih medijev.
V raziskavi je sodelovalo 392 učencev srednjih šol v Sloveniji. Za zbiranje podatkov so v raziskavi uporabili vprašalnik samopodobe za mladostnike, ki je prirejen po Pačniku (1992). Samospoštovanje so merili z Rosenbergovo lestvico samospoštovanja.
Rezultati so pokazali naslednje:
- tisti, ki imajo bolj odprt odnos do spolnosti, tudi pogosteje uživajo zdravju škodljive substance;
- mladostniki, ki imajo bolje razvit občutek za odgovornost, skrb za druge in so uspešnejši, redkeje posegajo po alkoholnih pijačah, cigaretah in drugih substancah ter manj časa preživijo ob gledanju televizije in uporabi računalnika;
- tisti, ki pogosteje uživajo alkoholne pijače in spremljajo televizijo, so hkrati tudi bolj sproščeni in zadovoljni s seboj. Pijača mladoletniku pomaga pri vključevanju med sovrstnike ter mu nudi začasen umik od problemov in negativnih misli.
Rezultati te raziskave so pokazali, da povezanosti med samospoštovanjem in zdravju škodljivim vedenjem ni. Pri povezavi samopodobe z zdravju škodljivimi vedenji pa so se pokazale različne korelacije (Marčič, 2006).
Kar lahko povzamemo iz prebrane teorije o samopodobi, je, da je vstop posameznika v šolo obdobje številnih sprememb na različnih področjih. Oseba postane zaposlena sama s seboj in s svojim videzom, kar zaradi pritiska staršev in okolice privede do pomanjkanja samozavesti (Videmšek, Skubic, Karpljuk in Štihec, 2006). Če ima posameznik nizko samospoštovanje, lahko to hitro privede do zasvojenosti z drogami. Posameznik ima v tem primeru težave pri reševanju vsakodnevnih problemov, spopadanju s konfliktnimi situacijami, izražanju čustev, lahko je tudi agresiven (Kastelic in Mikulan, 2004). Številne
12
raziskave se ukvarjajo s tematiko mladih, drog in samospoštovanja ter kako so ti pojmi med seboj povezani (Kobal Grum idr., 2003).
2.3 ŠOLA IN DROGE
Tudi okolica šole je eden izmed pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na posameznika. Šola svoje učence uči delavnosti, vztrajnosti, doseganja uspehov, lahko pa prinaša tudi negativne lastnosti na področju oblikovanja osebnosti, diskriminacijo in manipuliranje, kar lahko sčasoma privede do mladoletniškega prestopništva, ki se lahko odraža tudi v vedno večji uporabi drog, nadzor v šoli pa postaja problematičen in otežen (Merc, 1995).
Poraja se veliko vprašanj o tem, ali naredijo šole dovolj za preprečevanje kajenja med svojimi učenci. Raziskava v Sloveniji (Videmšek idr., 2003) je pokazala, da številni učitelji ne vključujejo teme o kajenju, ki je v učnem načrtu, v svoj pouk. Razlog bi lahko bil, da učitelji niso dovolj poučeni o tem in se zato tej temi raje izognejo, prav tako pa številni učitelji tudi sami kadijo, zato ne morejo biti zgled svojim učencem.
Čeprav je v šolah in njihovi okolici kajenje prepovedano, učencev to ne odvrne od zdravju škodljivega vedenja, saj šola nima vpogleda v učenčev način življenja izven pouka in s tem tudi nima nadzora nad kajenjem svojih učencev (Videmšek idr., 2003) ali drugim škodljivim vedenjem. Spremembe bi se morale zgoditi znotraj učilnice z učitelji, ki bi bili dodatno usposobljeni za ozaveščanje učencev o kajenju, ter s prilagojenimi učnimi načrti.
S pomočjo dodatnih programov v osnovni šoli bi učence lahko usmerjali stran od drog in jih naučili, kako se upreti vrstnikom in članom družine (Peters idr., 1977).
2.3.1 Droge
»Beseda droga izhaja iz arabskega 'dova' in pomeni zdravilo oz. surovino za pripravljanje zdravil, barvil ipd.; navadno posušena zelišča ali kemikalije« (Klavora, Klavora in Tomšič, 1995, str. 27). Po definiciji Shaferjeve komisije so droge definirane sledeče: »Psihoaktivna droga je vsaka snov, ki lahko spremeni mentalne funkcije in individualno vedenje tako, da povzroči funkcionalne in fiziološke spremembe centralnega živčnega sistema.« (Klavora, Klavora in Tomšič, 1995, str. 27).
Droge delimo na dve vrsti, in sicer dovoljene in nedovoljene (prepovedane) droge. Med dovoljene droge uvrščamo alkohol, tobak, pravi čaj in kavo. Nasprotje temu so prepovedane droge, ki imajo psihotropne učinke. Vpliv imajo na zdravje posameznika tako telesno kot duševno in lahko ogrozijo posameznikovo življenje. Take droge so konoplja, kokain, opioidi, opij, heroin, morfin idr. (Kastelic in Mikulan, 2004). Kirby in Barry (2012) sta s svojo raziskavo ugotovila, da mladostniki, ki uživajo alkoholne pijače in tobačne izdelke, sčasoma preidejo z dovoljenih drog na nedovoljene, najprej na marihuano in kasneje tudi na druge. Čeprav ima zmerna količina drog včasih tudi pozitivne učinke (sproščenost, občutek sreče, umik od vsakodnevnih težav, zdravljenje), pa prepogosta uporaba nekaterih izmed teh hitro privede do resnih negativnih posledic. Posledice se med drugim lahko kažejo v slabših odnosih posameznika do družine in vrstnikov, v razvoju odvisnosti in s tem povezanih zdravstvenih težavah ter velikokrat tudi kriminalnih dejanj (Drev, 2015). Uporaba dovoljenih in nedovoljenih psihoaktivnih snovi pri mladi populaciji je že nekaj časa znanstveni, politični in tudi javni problem, s katerimi se ukvarjajo številne raziskave (ESPAD, 2015; Kastelic in Mikulan, 2004; McC Miller in Plant, 1996; Videmšek idr., 2006).
13
Najbolj znana raziskava o alkoholu in drugih drogah med mladimi je raziskava ESPAD (Evropska raziskava o alkoholu in drogah med šolsko mladino), ki poteka na štiri leta. V raziskavi sodeluje tudi Slovenija. Zadnja raziskava je bila izvedena leta 2015. V njej sodelujejo učenci v 15. in 16. letu starosti. Rezultati so sicer pokazali nekolikšen upad uživanja alkoholnih pijač in kajenja cigaret, veliko drugih rezultatov pa je zaskrbljujočih.
Mladi še vedno relativno brez težav dostopajo do alkohola in tobačnih izdelkov. Raba kanabisa je še vedno visoka, v Sloveniji celo narašča. Raba drugih prepovedanih drog, kot so ekstazi, kokain, LSD, zaenkrat še ostaja na nizki ravni. Pojavlja pa se vedno več drugih psihoaktivnih snovi ter drugih odvisnosti, kot sta odvisnost od interneta in igranja spletnih iger na srečo (ESPAD, 2015).
2.3.2 Droge v Sloveniji
Kot povsod drugod po svetu se tudi v Sloveniji poseganje po različnih drogah povečuje (Videmšek idr., 2006). Zaradi svoje lege je Slovenij tranzitna na področju mednarodne trgovine z mamili (Rogl, 1995). Glede na rezultate nekaterih raziskav so najbolj razširjene dovoljene droge pri nas alkohol in tobačni izdelki, povečuje pa se tudi uporaba prepovedanih drog, kot so kanabis (ESPAD, 2015), kokain, heroin in ekstazi (Kastelic in Mikulan, 2004; Rogl, 1995; Videmšek idr., 2006; Videmšek idr., 2003). Druge droge, kot so različne tablete, marihuana ali vdihavanje hlapov, je že preizkusilo 18 % fantov in 26 % deklet v Sloveniji (Videmšek idr., 2006). Večina mladih trdi, da so že poskusili alkohol, cigarete ali druge droge, in sicer predvsem iz radovednosti (Videmšek idr., 2006). Ena izmed raziskav, ki je raziskovala razširjenost uživanja dovoljenih in prepovedanih drog v Ljubljani leta 1992, je pokazala, da je med srednješolci 1,3 % deklet in 1,7 % fantov vsaj enkrat poskusilo heroin oz. kokain. Raziskava je še pokazala, da fantje hitreje in pogosteje posegajo po alkoholu, kajenju in prepovedanih drogah v primerjavi z dekleti, medtem ko so dekleta pogosteje uporabljala psihoaktivna zdravila kot fantje. Anonimna raziskava iz leta 1995 (Kastelic in Mikulan, 2004) je pokazala, da med učenci srednjih šol v Ljubljani narašča uživanje dovoljenih drog. 60 % anketiranih je odgovorilo, da so že pokadili cigareto; skoraj tretjina med njimi je pokadila prvo cigareto pred ali v 11. letu starosti.
Glede na navedene rezultate in glede na rezultate mnogih drugih raziskav s tega področja lahko sklepamo, da se poseganje po drogah povečuje povsod po svetu. Vprašanje je, kako do tega pride, zakaj se mladi odločijo, da bodo droge preizkusili, in kdo bi lahko imel vpliv na to, da bi se poseganje po drogah zmanjšalo.
2.3.3 Vzroki uživanja drog in dejavniki tveganja
Začetki uporabe različnih drog so pri posamezniku povezani s številnimi dejavniki in spletom okoliščin (Peternel Pečauer, 2014). Včasih je to le eksperimentiranje mladostnikov, saj v obdobju odraščanja potrebujejo nekaj novega, zanimivega in velikokrat sprejemajo nepremišljene odločitve (Drev, 2015), iščejo udobje, na njih vplivajo vrstniki ali pa jih žene želja po dokazovanju (Scales, Monahan, Rhodes, Roskos-Ewoldsen in Johnson-Turbes, 2009). Največkrat pa je vzrok v okolju posameznika. Mladostnik je namreč izpostavljen številnim stresnim okoliščinam, iz česar se lahko razvije odvisnost od drog ali vsaj njihova uporaba. Med pogostejše uporabnike različnih drog običajno spadajo tisti, ki so imeli več težav v osebnem razvoju, mladi, ki nimajo samospoštovanja, so negotovi, čustveno nestabilni ipd. Taki se hitreje zatečejo k uživanju drog, saj ne znajo doseči ugodja oziroma dobrega počutja na kak drug način (Peternel Pečauer, 2014).
14
Statistični podatki kažejo, da večina mladostnikov, zasvojenih z drogami, prihaja iz neurejenih družin, starši so ločeni, velikokrat je eden od staršev odsoten ali pa je nanje imela vpliv selitev družine v drug kraj ipd. (Alm, 2017; Drev, 2015). Družina je namreč izredno pomembna za posameznika, še najbolj v obdobju mladostništva, ko otrok potrebuje podporo svojih staršev. Kljub temu obstajajo tudi primeri, ko so družinske razmere urejene, otrok pa vseeno poseže po drogah. Na to ima lahko večji vpliv tudi okolje, v katerem se posameznik nahaja. Kastelic in Mikulan sta v svojem delu (2004) razdelila dejavnike tveganja in zaščite v naslednje kategorije:
1. Dejavniki posameznika: dejavniki posameznika so značilnosti posameznika oziroma njegova osebnost, stališča in prepričanja, torej kakšen je njegov pogled na svet, na situacije, v katerih se znajde, kakšne so njegove izkušnje, kako so nanj vplivale. Eden izmed dejavnikov posameznika je tudi dednost.
2. Osebnostni in socialni dejavniki: med temi dejavniki so družina in vsi ljudje, s katerimi je posameznik v stiku. To so vrstniki, šola, vključno z učitelji, drugimi delavci šole in svetovalno službo, lokalna skupnost, policija ipd. Pomembne so tudi osebnostne situacije in način, kako se posameznik v njih znajde in se z njimi spopada.
3. Dejavniki okolja: med te uvrščamo družbene norme in ukrepe, medije, tržništvo, cene in zakonodajo, ki imajo prav tako velik vpliv na posameznika.
4. Dejavniki drog: ti vključujejo lastnosti dovoljenih in nedovoljenih drog, njihov odmerek, način uživanja ter pogostost uživanja. Ker veliko ljudi uporablja več drog hkrati, ima velik vpliv tudi kombinacija drog (Kastelic in Mikulan, 2004).
Uživanje alkohola, kajenje in uporaba marihuane so vedenja, ki so med adolescenti vse pogostejša (Kastelic in Mikulan, 2004; Morgan in Grube, 1989; Videmšek idr., 2006). V tem obdobju posameznik želi poskusiti nekaj novega, saj z vstopom v šolo spozna različne vrstnike in je tako vpliv drugih ljudi v posameznikovi okolici lahko zelo močan.
Posamezniki pričnejo »eksperimentirati« z različnimi oblikami drog. Vpliv družine se zmanjša, poveča pa se vpliv vrstnikov (Bewley, Bland, in Harris, 1974; Flanagan, Bedford, O'Farrell in Howell, 2003; Videmšek idr., 2006), saj posameznik želi ustreči družbi vrstnikov oziroma biti vanjo sprejet, zato pogost naredi kaj, česar morebiti ne bi naredil brez take družbe. V takih situacijah lahko mladostnik pride do drog, razvije se lahko tudi odvisnost (Kastelic in Mikulan, 2004). Poleg tega mladostnik preprosto želi preizkusiti nekaj novega, pogosto pa droge tudi izboljšajo njegovo počutje (Flanagan idr., 2003;
Scales, idr., 2009). Tovrstne razvade so velika težava, saj te substance dolgotrajno škodujejo zdravju in imajo številne druge negativne posledice na drugih področjih, na primer, povzročijo lahko slabšo izobrazbo (Roebuck, French in Dennis, 2004) in s tem tudi slabše možnosti za dobro zaposlitev. Zavedanje, kako resen je ta problem, bi pripomogel k iskanju rešitev za tiste, ki te substance redno uživajo (Williams in Hagger Johnson, 2017).
Ker na adolescente nimajo vpliva le njihova družina in vrstniki, so številni znanstveniki s svojimi deli opozorili na to, da mora tudi šola prispevati svoj delež in z različnimi dejavnostmi prispevati k zmanjšanju poseganja adolescentov po drogah. Kastelic in Mikulan (2004) sta ugotovila, da se je v zadnjih letih stanje na tem področju izboljšalo, saj so številne šole, vrtci, univerze pričele izvajati programe, s katerimi svoje učence poučujejo o drogah in tovrstni problematiki. Žal pa to še ni dokončna rešitev, saj se še vedno številni
15
mladi kljub temu odločijo za jemanje drog. V svojem delu sta Kastelic in Mikulan (2004) opredelila nekaj izmed dejavnikov tveganja za razvoj zdravju škodljivega vedenja:
- pozitivna družinska anamneza za uživanje psihoaktivnih snovi, - uživanje drog ali neustrezen odnos do uživanja,
- konflikti v družini,
- nesposobnost reševanja konfliktov, - motnje v vedenju,
- občutek osamljenosti, uporništvo, - socialne težave,
- izostanek pri pouku, - neuspeh v šoli,
- pogosta selitev v drug kraj.
Do škodljive uporabe drog pride posameznik preko določenih faz. Najprej je faza eksperimentiranja – zaradi radovednosti, vznemirjenja, pritiska vrstnikov ali nizke samopodobe se posameznik prvič sreča z drogo in jo poskusi. Največkrat sta to dovoljeni drogi, torej alkohol in tobak. Ker mladostnik vedno več časa preživlja v družbi »novih«
prijateljev, ki prav tako uživajo droge, se spremenijo odnosi v družini in z nekdanjimi prijatelji. Temu sledi faza socialne rabe – posamezniki se zgledujejo po svojih vrstnikih in se ne zmenijo za mnenje staršev. Ne verjamejo, da jim droge lahko škodijo, zato se vedno bolj zanimajo za nove droge in povečujejo odmerke. V tem obdobju se občasno že lahko pojavijo znaki depresije, izguba interesov, pomanjkanje motivacije. Faza instrumentalne rabe je faza, v kateri mladostnik pridobiva vedno več različnih izkušenj z jemanjem različnih drog. Uživalci drog iščejo občutek ugodja, sprostitve. Pozitivne izkušnje z jemanjem povzročijo vedno večjo željo po ponovnem odmerku. Šolski uspeh je slabši, kot je slabši tudi odnos mladostnika z družino. Prihaja do tatvin, kraje denarja staršem ipd.
Habitualna faza se od instrumentalne faze ne razlikuje bistveno. Razlike so le v pogostosti uživanja drog ter pojavljanju simptomov bolezenske odvisnosti. Pojavijo se težave v koncentraciji, depresija, motnje spanja, nemir. Posameznik se zaveda svoje odvisnosti in se skuša obvladovati, vendar se ne more držati lastnih pravil. Hitro se pojavijo težave z zdravjem. Kompulzivna faza je stanje obsedenosti z drogami, ko je posameznik že močno odvisen in obseden z drogami. Kljub poskusom odklanjanja droge mu to ne uspe, kar dodatno vpliva na njegovo samospoštovanje. Pojavlja se občutek sramu in obupa, veliko je tudi poskusov samomora. Težave se povečujejo tudi v šoli, službi in s svojci. Posameznikov videz se slabša, vedno bolj je zanemarjen in depresiven. Odvisnost se pojavi, ko ima mladostnik vedno več težav, tudi s policijo, saj ne zmore več upoštevati pravil. Je agresiven, depresiven in obupan. V tej fazi velikokrat prične iskati pomoč (Kastelic in Mikulan, 2004).
2.3.4 Najbolj razširjene droge
2.3.4.1 Alkohol
Leta 1967 se je Komite ekspertov za mentalno zdravljenje Svetovne zdravstvene organizacije odločil, da je tudi alkohol droga (Rogl, 1995). Ker je alkohol večinoma najbolj dostopen oziroma mladim najbolj poznan, je med mladostniki na prvem mestu, ko govorimo o uporabi drog (Kastelic in Mikulan, 2004). Alkohol povzroča po Evropi vedno več smrti med mladimi, in sicer večinoma zaradi vožnje pod njegovim vplivom, prihaja pa tudi do drugih nesreč ali kaznivih dejanj, ki so povezana z uživanjem alkohola (Videmšek
