februar 20 1 4 , št . 2 , let

(1)

februar 20 1 4 , št . 2 , let

(2)

(3)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Tina Nenadič

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Jure Brložnik; Urška Brodar; mag. Gonzalo Caprirolo; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Mateja Kovač; Janez Kušar; Urška Lušina, mag.; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc

Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop

Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

Tisk: SURS

Naklada: 115 izvodov

(4)

Tekoča gospodarska gibanja ...5

Mednarodno okolje ... 7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ...9

Trg dela ...14

Cene ...17

Plačilna bilanca ...19

Finančni trgi ...21

Javne finance ...23

Okvirji Okvir 1: Bruto domači proizvod v 4. četrtletju 2013 ... 10

Okvir 2: Kmetijska proizvodnja v letu 2013 ... 13

Statistična priloga ...27

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.

V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 5. marca 2014.

(5)

Aktualno

V zadnjem četrtletju lani se je nadaljevala rast gospodarske aktivnosti v evrskem območju, Evropska komisija je napovedi za letošnje in prihodnje leto nekoliko izboljšala. Po prvi oceni Eurostata se je gospodarska

rast v zadnjem četrtletju zvišala za 0,3 % (desez.) in bila za 0,5 % višja kot v enakem obdobju leta 2012. Rast se je nadaljevala v vseh naših najpomembnejših trgovinskih partnericah, višja od pričakovanj EK pa je bila predvsem v Španiji in na Portugalskem. EK v svoji zimski napovedi pričakuje nadaljnjo rast gospodarske aktivnosti v evrskem območju v tem in prihodnjem letu (1,2 oz. 1,8 %), ki bo v obeh letih nekoliko višja, kot je pričakovala jeseni (za 0,1 o. t.). K rasti bo poleg neto izvoza prispevalo tudi domače povpraševanje, tveganja pa ostajajo podobna kot jeseni (pomanjkljive reforme in njihovo počasno implementiranje; finančna razdrobljenost; nizka inflacija; počasnejša rast gospodarstev razvijajočih držav).

Gospodarska aktivnost je bila ob rasti v zadnjem četrtletju v celem letu 2013 za 1,1 % manjša kot leto prej.

Gospodarska aktivnost se po zadnjih podatkih SURS že od začetka lanskega leta četrtletno ni zniževala, v zadnjem četrtletju pa se je občutno okrepila in bila prvič po tretjem četrtletju 2011 medletno višja (2,1 %). K temu so prispevale predvsem investicije v osnovna sredstva, ki so bile prvič po začetku krize medletno večje, zasebna potrošnja pa je bila na medletno enaki ravni. Prispevek salda menjave s tujino je bil ob nekoliko nižji rasti izvoza in večji rasti uvoza negativen. Znova pa je bila medletno manjša državna potrošnja. Dodana vrednost je bila v zadnjem četrtletju v večini dejavnosti večja ali približno na ravni enakega obdobja leta 2012. Najbolj se je povečala v gradbeništvu, znova pa je padla v finančnih in zavarovalniških storitvah.

Razmere na trgu dela so se konec lanskega in na začetku letošnjega leta dodatno zaostrile. Število delovno

aktivnih, ki je do novembra stagniralo, se je decembra nekoliko zmanjšalo (-0,1 % desez.). V celem letu 2013 je bilo število delovno aktivnih za 2,0 % manjše kot leto prej predvsem zaradi padca v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. Število registriranih brezposelnih se je po močni decembrski in januarski rasti februarja še povečalo (0,5 % desez.), konec meseca je bilo v evidenco prijavljenih 129.764 oseb oz. 5.698 oseb več kot februarja lani. K povečanju njihovega števila je prispeval predvsem večji priliv v brezposelnost, večinoma zaradi izteka pogodb za določen čas, pa tudi zaradi večjega števila iskalcev prve zaposlitve. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je v zadnjem četrtletju lani zvišala ob sicer najnižjih izrednih izplačilih v zadnjih devetih letih. V celem letu je bila višja kot leto prej v zasebnem sektorju (0,6 %), v javnem sektorju pa se je znižala (-1,3 %) zaradi padca v sektorju država (-2,5 %), ki je bil posledica celoletne veljave ZUJF in nadaljnjega znižanja plač javnim uslužbencem.

Cene življenjskih potrebščin so februarja ostale skoraj nespremenjene in bile podobne kot februarja leta 2013. Skromna, 0,1-odstotna mesečna rast je bila rezultat znižanja cen tekočih goriv in zelenjave. Medletna rast pa

se je februarja močno umirila (za 0,7 o. t. na 0,1 %) predvsem zaradi nižjih cen tekočih goriv ter trajnega in poltrajnega blaga ter še naprej odraža daljše obdobje krčenja gospodarske aktivnosti in poslabševanja razmer na trgu dela.

Razmere v slovenskem bančnem sistemu se na začetku letošnjega leta niso nadalje poslabšale. Januarja

se je povečal obseg vlog gospodinjstev in države. Upad kreditov gospodinjstvom pa je bil za polovico manjši kot decembra lani. Krediti podjetjem in NFI so bili prvič po dveh letih višji, vendar le zaradi zadolževanja NFI. Podjetja in NFI so se decembra drugi mesec zapored razdolžila v tujini, odplačevala so predvsem dolgoročne kredite.

Razdolževanje bank v tujini se je konec lanskega leta nadalje upočasnilo, v celem letu pa so banke odplačale 2,1 mrd EUR najetih kreditov, kar je manj kot v predhodnih dveh letih. Zaradi prenosa 3,2 mrd EUR bančnih terjatev na DUTB se je decembra obseg slabih terjatev znižal. Skupno znižanje pa je bilo precej skromno (za 400 mio EUR na 8,2 mrd EUR) zaradi sočasnega priliva terjatev iz B bonitetnega razreda, ki so jih banke oslabile zaradi drugačnega vrednotenja zavarovanj. V celem letu 2013 se je obseg slabih terjatev povečal za 1,5 mrd EUR, kar je največ doslej.

Intenzivno oblikovanje rezervacij in oslabitev zaradi začetka sanacije bančnega sistema ob koncu lanskega leta se je v januarju močno umirilo.

Ob nižjih prihodkih in višjih izdatkih se je javnofinančni primanjkljaj leta 2013 povečal za 431 mio EUR na 1,56 mrd EUR. Nižji prihodki (-1,8 %) so bili rezultat nižjih davčnih prihodkov, ki so bili za 3,6 % manjši kot leta

2012 kljub višjim prihodkom od DDV (za 4,3 %) zaradi dviga stopenj junija 2013 in ukrepov za obvladovanje sive

ekonomije. Nedavčni prihodki so bili večji za 8,0 % predvsem zaradi prejetih sredstev iz proračuna EU in julijskega

povečanja dividend. Večji izdatki (1,0 %) pa so bili predvsem rezultat višjih plačil obresti (za 29,7 %) in odhodkov za

investicije (za 12,7 %).

(6)

(7)

tek oč a gosp odarsk

(8)

(9)

Mednarodno okolje

Okrevanje gospodarstva v evrskem območju se je v zadnjem četrtletju lani nadaljevalo. Po prvi oceni Eurostata se je gospodarska rast v zadnjem trimesečju lani zvišala za 0,3 % (desez.) in bila medletno višja za 0,5 %. Nekoliko večja rast BDP, kot je novembra napovedala Evropska komisija (za 0,1 o. t.), je bila predvsem posledica večje rasti v Španiji in na Portugalskem. V primerjavi s tretjim četrtletjem se je gospodarska rast povečala tudi v vseh naših najpomembnejših trgovinskih partnericah, Nemčiji, Italiji, Avstriji in Franciji. Okrevanje evrskega območja se je v zadnjem četrtletju glede na kratkoročne kazalnike gospodarske aktivnosti nadaljevalo zaradi rasti obsega proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, ki se je v primerjavi s tretjim četrtletjem povečal za 0,6 % (desez.). Prihodek v trgovini na drobno (-0,7 %) in obseg gradbenih del (-1,0 %) sta se znižala. Kazalniki zaupanja in gospodarske klime za evrsko območje so v februarju nadalje nakazovali krepitev gospodarske rasti, saj vrednosti sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) in kazalnika gospodarske klime ESI ostajata najvišji od sredine leta 2011.

Evropska komisija je v svoji zimski napovedi predvidela nadaljnjo krepitev gospodarske aktivnosti v evrskem območju. Za letos napoveduje 1,2-odstotno in za naslednje leto 1,8-odstotno rast gospodarstva, kar je za obe leti za 0,1 o. t. več, kot je pričakovala jeseni.

Rast se bo krepila predvsem zaradi večjega domačega povpraševanja¹, kar bo po oceni EK posledica izboljšanja Slika 1: Četrtletne rasti BDP v izbranih državah

-0,8 -0,6 -0,4 -0,2 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2

EMU Nemčija Francija Italija Avstrija Španija Portugalska

Četrtletna desezonirana rast, v %

Vir: Eurostat, napoved EK (november 2013).

Q1 13 Q2 13 Q3 13 Q4 13 Q4 13 napoved EK

zaupanja in zmanjševanja pritiskov, povezanih z razdolževanjem, omejitvami pri dostopu do virov financiranja in javnofinančno konsolidacijo. Izvoz se bo zaradi povečanega zunanjega povpraševanja krepil, vendar bo prispevek neto izvoza h gospodarski rasti zaradi povečanega uvoza manjši kot v preteklih letih.

Tveganja za nižjo rast so ostala podobna kot jeseni.

Največje tveganje po mnenju EK predstavlja zaustavitev oz. necelovita izpeljava strukturnih, javnofinančnih in institucionalnih reform na nacionalnih oz. evropski ravni. Rast bi lahko zaviralo tudi počasno zmanjševanje finančne razdrobljenosti², kjer je napredek odvisen od vzpostavitve bančne unije in očiščenja bančnih bilanc po opravljenih pregledih njihovega premoženja in stresnih testih. Nadaljnje tveganje predstavlja tudi nizka inflacija v evrskem območju, ki bi ob daljšem vztrajanju vplivala na povečanje bremena servisiranja dolga. Rast v evrskem območju bi bila lahko manjša od napovedi tudi zaradi povečane finančne nestabilnosti in upočasnitve gospodarske aktivnosti v razvijajočih državah. K rasti pa bi pozitivno prispevale nadaljnje strukturne reforme, kar bi povečalo zaupanje in posledično, ob stabilizaciji pogojev kreditiranja, rast investicij.

Zahtevane donosnosti državnih obveznic so se v večini držav evrskega območja februarja nadalje nekoliko znižale predvsem zaradi ugodnih podatkov glede gospodarske rasti v evrskem območju v zadnjem lanskem četrtletju.

Ključna obrestna mera ECB je februarja ostala nespremenjena, tudi kratkoročne medbančne obrestne mere so bile podobne kot januarja. ECB je ohranila ključno obrestno mero na ravni 0,25 %. Glede na pričakovano šibko gospodarsko aktivnost in posledično nizko inflacijo se kratkoročno ne pričakuje višanja ključne obrestne mere. Na denarnem trgu je v začetku meseca sicer prišlo

1 Najbolj se bodo okrepile zasebna potrošnja in bruto investicije v osnovna sredstva. Rast zasebne potrošnje bo posledica izboljšanja razmer na trgu dela, povečanja realnega razpoložljivega dohodka zaradi nizke inflacije in zmanjšane javnofinančne konsolidacije. Investicije, predvsem v stroje in opremo, bodo naraščale zaradi potrebe po posodobitvi osnovnega kapitala, ugodnejših pogojev kreditiranja in okrepitve profitnih marž.

Tabela 1: Primerjava napovedi gospodarske rasti mednarodnih institucij za leti 2014 in 2015

2014 2015

OECD nov 13 IMF

jan 14 CONS feb 14 EK

feb 14 OECD nov 13 IMF

jan 14 CONS feb 14 EK

feb 14

EU n.p. 1,4 1,4 1,5 n.p. 1,7 1,7 2,0

EMU 1,0 1,0 1,0 1,2 1,6 1,4 1,4 1,8

DE 1,7 1,6 1,8 1,8 2,0 1,4 2,0 2,0

IT 0,6 0,6 0,6 0,6 1,4 1,1 1,0 1,2

AT 1,7 n.p. 1,5 1,5 2,2 n.p. 1,9 1,8

FR 1,0 0,9 0,8 1,0 1,6 1,5 1,2 1,7

HR n.p. n.p. 0,2 0,5 n.p. n.p. 1,5 1,2

RUS 2,3 2,0 2,0 2,3 2,9 2,5 2,6 2,7

ZDA 2,9 2,8 2,9 2,9 3,2 3,0 3,0 3,2

Vir: OECD Economic Outlook (november 2013), IMF World Economic Outlook Update (januar 2014), European Economic Forecast Winter 2014 (februar 2014), Consensus Forecasts (februar 2014).

Opomba: np - ni podatka.

2 Zaradi razdrobljenosti finančnih trgov imajo otežen dostop do financiranja predvsem mala in srednje velika podjetja, ki so bolj odvisna od bančnih posojil.

(10)

Tabela 2: Obrestne mere denarnega trga in menjalni tečaj nacionalne valute za EUR

Obrestne mere povprečje, v % sprememba, v b. t.

2013 II 13 I 14 II 14 II 14/I 14 II 14/II 13

3-mesečni EURIBOR 0,220 0,223 0,292 0,288 -0,4 7,0

3-mesečni LIBOR za USD 0,268 0,292 0,238 0,235 -0,3 -6,0

3-mesečni LIBOR za CHF 0,021 0,024 0,023 0,018 -0,5 -0,6

Tečaj povprečje sprememba, v %

2013 II 13 I 14 II 14 II 14/I 14 II 14/II 13

EUR/USD 1,328 1,336 1,361 1,365 0,3 2,2

EUR/CHF 1,231 1,229 1,232 1,223 -0,8 -0,7

EUR/GBP 0,849 0,863 0,827 0,825 -0,2 -4,4

EUR/JPY 129,66 124,40 141,47 139,32 -1,5 12,0

Vir: Euribor, ECB, preračuni UMAR.

Tabela 3: Cene nafte in neenergetskih surovin

Nafta povprečje sprememba, v %

2013 II 13 I 14 II 14 II 14/I 14 II 14/II 13

Brent USD 108,56 116,05 108,12 108,90 0,7 -6,2

Brent EUR 81,66 86,71 78,76 79,42 0,8 -8,4

Surovine sprememba, v %

2013/2012 I 14/XII 13 I 14/I 13

Neenergetske surovine -1,2 -1,1 -6,3

Hrana 1,1 -1,0 -5,5

Kmetijske surovine 1,4 -0,8 4,3

Kovine -4,2 -1,5 -12,8

Vir: EIA, ECB, IMF, preračuni UMAR.

Slika 2: Donosnosti 10-letnih državnih obveznic

0 2 4 6 8 10 12 14 16

jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14

Zahtevana donosnost 10-letnih državnih obveznic, v %

Portugalska Nemčija Španija

Italija Irska Avstrija

Slovaška Slovenija

Vir: Bloomberg. Opomba: Od 1.1.2014 se za spremljanje gibanja donosnosti 10-letnih drž. obveznic na evropskem trgu uporablja nova referenčna drž.

obveznica, zato podatki pred in po tem datumu niso primerljivi.

do rahlega zvišanja obrestnih mer s krajšo zapadlostjo, ki pa so se ob koncu meseca nekoliko znižale, kar je predvsem posledica gibanja povprečne ravni presežne likvidnosti, ki ostaja nizka. Banke v evrskem območju so

Slika 3: Cene soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/

EUR

0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8

20 40 60 80 100 120 140

jan.08 jul.08 jan.09 jul.09 jan.10 jul.10 jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 USD za 1 EUR

USD/EUR za sod

Vir: ECB, EIA, preračun UMAR.

Cena v EUR (leva os) Cena v USD (leva os)

Menjalni tečaj USD za EUR (desna os)

do sedaj odplačale 454 mrd EUR od skupno 1.019 mrd EUR likvidnosti, ki so jih pridobile v obeh operacijah LTRO.

(11)

Slika 4: Dolarske cene neenergetskih surovin

60 80 100 120 140 160 180 200 220 240 260

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14

Indeks 2005=100

Vir: IMF.

Neenergetske surovine Hrana Kmetijske surovine Kovine

Gospodarska gibanja v Sloveniji

V zadnjem četrtletju lani se je nadaljevala realna rast izvoza blaga (1,2 %, desezonirano).³ Realna rast se je v primerjavi s tretjim četrtletjem (2,1 %) sicer nekoliko upočasnila zaradi nekoliko nižje rasti izvoza v EU, vendar se je izvoz izven EU po dveh četrtletjih padanja povečal.

Na podlagi razpoložljivih⁴ podatkov ocenjujemo, da je do upočasnitve skupne rasti prišlo zaradi nekoliko slabših gibanj izvoza proizvodov, ki so v prvi polovici leta največ prispevali k okrevanju izvoza (medicinski in farmacevtski proizvodi ter nafta in naftni derivati). Nasprotno pa se je

Tabela 4: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2012 XII 13/XI 13 XII 13/

XII 12 I-XII 13/

I-XII 12

Izvoz, nominalno¹ 1,9 -8,6 7,9 2,6

-blago 0,8 -13,1 8,0 2,1

-storitve 6,7 12,1 7,8 5,0

Uvoz, nominalno¹ -2,6 -8,6 1,1 -1,1

-blago -3,0 -12,7 1,2 -1,4

-storitve -0,1 19,5 0,3 1,4

Industrijska proizvodnja, realno -1,1 4,9² 5,2³ -0,7³ -v predelovalnih dejavnostih -2,3 3,4² 4,8³ -1,3³ Gradbeništvo-vrednost opravljenih

gradbenih del, realno -16,8 -17,2² 4,4³ -2,9³ Trgovina na drobno – realni prihodek -2,3 0,3² -0,1³ -3,2³ Storitvene dejavnosti (brez trgovine)

– nominalni prihodek -2,8 -1,5² -0,6³ -0,3³ Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹plačilnobilančna statistika, ²desezonirani podatki, ³delovnim dnem prilagojeni podatki.

3 Po statistiki nacionalnih računov.

4 Podrobni podatki po zunanjetrgovinski statistiki so razpoložljivi do vključno novembra 2013.

v zadnjem četrtletju po naši oceni okrepila rast izvoza strojev in naprav, ki so največja komponenta blagovnega izvoza. Ob rasti v vseh četrtletjih lani se je realni izvoz blaga po stagnaciji v letu 2012 lani povečal za 2,9 %.

V zadnjem četrtletju lani se je realna rast uvoza blaga okrepila (1,7 %, desez.).⁵ K okrepitvi skupne rasti je na podlagi razpoložljivih⁶ podatkov prispeval predvsem uvoz proizvodov za vmesno porabo, kar je po naši oceni delno povezano z rastjo proizvodnje predelovalnih dejavnosti, delno pa z večjim uvozom goriv. Ocenjujemo, da se je povečal tudi uvoz proizvodov za investicije, uvoz Slika 5: Izvoz blaga – geografska porazdelitev

75 80 85 90 95 100 105 110 115 120 125

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13

Desezoniran nominalni indeks 2008=100

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Skupaj EU Izven EU

5 Po statistiki nacionalnih računov.

6 Podrobni podatki po zunanjetrgovinski statistiki so razpoložljivi do vključno novembra 2013.

50 60 70 80 90 100 110

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13

Desezoniran nominalni indeks 2008=100

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Podatki za Q4 13 upoštevajopodatke za oktober in november.

Uvoz pr. za investicije* Uvoz pr. za široko porabo*

Uvoz pr. za vmesno porabo*

Slika 6: Uvoz blaga po namenu

(12)

Okvir 1: Bruto domači proizvod v 4. četrtletju 2013

V zadnjem četrtletju lani se je rast gospodarske aktivnosti občutno okrepila (1,2 %, desez.) in bila prvič po tretjem četrtletju 2011 medletno večja (2,1 %). Po podatkih SURS je bil medletno večji BDP predvsem posledica prekinitve padanja potrošnje gospodinjstev in medletno večjih bruto investicij v osnovna sredstva (5,9 %) prvič v času krize. Večje so bile predvsem investicije v nestanovanjske zgradbe in objekte, kar je po naši oceni povezano z večjimi javnimi investicijami, sofinanciranimi z EU sredstvi. Ob nadaljevanju okrevanja gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju, predvsem v EU, se je nadaljevala rast izvoza (3,7 %), vendar je bil prispevek salda menjave s tujino k skupni medletni spremembi BDP tokrat negativen (-0,7 o. t.), saj je bila rast uvoza (4,9 %) ob rasti domače potrošnje občutno večja kot v tretjem četrtletju.

Medletno padanje državne potrošnje (-1,9 %) se je nadaljevalo, po oceni SURS tokrat predvsem zaradi varčevanja v zdravstvu in socialnem varstvu. Pomembno pa je na spremembo BDP znova vplivala sprememba zalog, in sicer tokrat v pozitivno smer (2,2 o. t.).

Po zadnjih podatkih SURS se gospodarska aktivnost v predhodnih treh četrtletjih ni tekoče zniževala, kot je veljalo še ob objavi podatkov za tretje četrtletje, tako da je bil padec BDP lani (-1,1 %) precej manjši kot v predhodnem letu (-2,5 %).

Dodana vrednost se je v zadnjem četrtletju povečala za 0,6 % (desez.) in bila prvič po osmih četrtletjih medletno večja (1,4 %).

Ob rasti obsega proizvodnje je bila dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih prvič lani medletno večja (2,1 %).

Pod vplivom večjih javnih investicij je bila prvič v času krize medletno večja dodana vrednost v gradbeništvu (7,7 %), ki se je po zadnji objavi SURS po desezoniranih podatkih tekoče povečevala že v predhodnih dveh četrtletjih. Z rastjo v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu povezujemo tudi okrepitev rasti v tradicionalnih tržnih storitvah (trgovina na debelo, promet), nadaljevala se je relativno visoka medletna rast dodane vrednosti v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, občutno pa se je povečala tudi dodana vrednost v drugih storitvenih dejavnostih (RST). Nasprotno je dodana vrednost ostala medletno manjša v poslovanju z nepremičninami (L), strokovno-znanstvenih dejavnostih (MN), medletni upad v finančno-zavarovalniških dejavnostih (K) pa se je še poglobil.

Slika 7: Raven BDP v Sloveniji in v najpomembnejših trgovinskih partnericah

86 88 90 92 94 96 98 100 102 104 106

Q3 08 Q1 09 Q3 09 Q1 10 Q3 10 Q1 11 Q3 11 Q1 12 Q3 12 Q1 13 Q3 13

Desezoniran indeks Q3 2008=100

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Slovenija Nemčija Francija

Italija Avstrija Hrvaška

Slika 8: Izdatkovna struktura BDP v Sloveniji

-12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8

-30 -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Realna rast BDP, v %

Prispevki k medletni rasti, v o.t.

Vir: SURS.

Zasebna potrošnja Državna potrošnja Bruto investicije v os. sr. Spr. zalog in vredn. pred.

Izvoz pro. in stor. Uvoz pro. in stor.

Realna rast BDP (desna os)

proizvodov za široko porabo pa je kljub nadaljevanju rasti uvoza osebnih avtomobilov ostal na podobni ravni kot v predhodnem četrtletju. Po 5,1-odstotnem padcu v letu 2012 se je uvoz blaga lani povečal za 1,5 % .

V zadnjem četrtletju lani se je realni izvoz storitev znova zmanjšal, uvoz pa občutno povečal (desez.).⁷ Realni padec

izvoza (-0,7 %) je bil po naši oceni predvsem posledica padca izvoza gradbenih storitev, ki se je v predhodnih četrtletjih povečeval. Skupni padec je ublažila rast izvoza ostalih poslovnih storitev. H krepitvi realne rasti uvoza (2,1 %) je prispevala predvsem rast uvoza gradbenih in ostalih poslovnih storitev. V celem letu 2013 se je realna rast izvoza storitev upočasnila (2,6 %), padec uvoza (-0,4 %) pa je bil precej manjši kot v predhodnem letu.

7 Po statistiki nacionalnih računov. Vir za podatke po posameznih vrstah storitev je plačilnobilančna statistika.

(13)

Slika 9: Storitvena menjava – realno

80 85 90 95 100 105 110

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13

Desezoniran realni indeks 2008=100

Izvoz Uvoz

Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je v zadnjem četrtletju lani občutneje povečal in presegel ravni iz enakega obdobja predhodnega leta. Po polletnem zmanjševanju se je obseg proizvodnje v zadnjem tromesečju znova povečal (1,7 % desez.) in bil prvič po dveh letih tudi medletno večji (1,7 % del. dnem prilagojeno). Ob koncu lanskega leta se je povečala predvsem proizvodnja v tehnološko zahtevnejših panogah, nekoliko višja je bila tudi v nizko tehnološko zahtevnih panogah. Proizvodnja v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah je ostala na ravni predhodnega četrtletja (desez.). Kljub rasti ob koncu leta je bila proizvodnja v predelovalnih dejavnostih tudi v letu 2013 nižja kot leto prej. Za ravnjo predhodnega leta je najbolj zaostala v nekaterih nizko tehnološko zahtevnih panogah (tekstilna, usnjarska in pohištvena industrija) ter

60 65 70 75 80 85 90 95 100 105 110

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13

Desezoniran indeks 2008=100

Vir: SURS, preračuni UMAR Nizko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zaht. panoge Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge Predelovalne dejavnosti, skupaj

Slika 10: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog

v srednje visoko tehnološko zahtevni proizvodnji vozil in plovil.

Skromna aktivnost v nekaterih nizko tehnološko zahtevnih panogah največ prispeva k večjemu zaostanku Slovenije za ravnmi proizvodnje iz leta 2008 v primerjavi z EU.

Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je bil v povprečju EU ob koncu leta 2013 za 7,3 % manjši kot leta 2008, zaostanek Slovenije pa je bil enkrat večji (14,0 %).

Za ravnmi iz leta 2008 bolj kot v povprečju EU zaostajajo predvsem nekatere nizko tehnološko zahtevne panoge, srednje nizko tehnološko zahtevna gumarska industrija ter tehnološko zahtevnejša proizvodnja vozil in plovil.

V primerjavi s Slovenijo je večina novih članic (z izjemo Bolgarije in Hrvaške) že dosegla ali presegla ravni proizvodnje iz leta 2008 oz. je njihov zaostanek manjši kot v EU. Ravni iz leta 2008 sta dosegli tudi Nemčija in Avstrija, preostali pomembnejši trgovinski partnerici, Francija in Italija, pa tako kot Slovenija zaostajata bolj kot celotna EU.

Gradbena aktivnost se je v zadnjem četrtletju 2013 močno okrepila. Vrednost opravljenih gradbenih del se je kljub znatnem decembrskem padcu (-17,2 % desez.) v zadnjem lanskem tromesečju povečala za 12,5 % in bila za 21,6 % višja kot v enakem obdobju leta 2012. Aktivnost se je okrepila v vseh segmentih gradbeništva. Nadalje se je z izgradnjo komunalne infrastrukture, sofinancirane s sredstvi EU, okrepila gradnja inženirskih objektov. Najbolj pa se je povečala v gradnji stanovanj, kjer aktivnost sicer zelo niha.

Zaloga pogodb v gradbeništvu je bila konec lanskega leta za 33,1 % višje kot pred letom. Višja raven pogodb je bila izključno posledica višjih zalog v gradnji inženirskih objektov (za 81,4 %, povezano z izgradnjo komunalne Slika 11: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji in EU-28 v 4. četrtletju 2013

40 50 60 70 80 90 100 110 120

Prehrambena ind. Papirna ind. in tisk. Lesna ind. Pohištv. ind., dr. raznov. Usnjarska ind. Tekstilna ind. Popr., montaža stroj.,napr. Kovinska ind. Gumarska ind. Prz.dr.nekov.mineral.izd. Prz. IKT opreme, el. naprav Kemična in farmac. ind. Prz.dr.strojev in naprav Prz. vozil in plovil

Nizko teh. zahtevne Srednje nizko teh.

zahtevne Sr. visoko in visoko teh. zaht.

Indeks 2008=100

Vir: Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

EU-28, desezoniran indeks Slovenija, originalni indeks

(14)

infrastrukture). V gradnji stavb, stanovanjskih in nestanovanjskih, je bila zaloga pogodb nižje kot leto pred tem; kar je povezano z omejenim dostopom do virov financiranja oziroma po naši oceni tudi z visokimi ravnmi zalog neprodanih stavb.

Z izdajo gradbenih dovoljenj v zadnjem četrtletju 2013 je bila predvidena gradnja 716 stanovanj, kar je 17,4 % manj kot v zadnjem četrtletju 2012. Število stanovanj, predvidenih z izdajo gradbenih dovoljenj, se je od začetka leta 2009 več kot prepolovila. Po rasti od konca leta 2012 se je v drugi polovici lanskega leta znova znižala. V celem letu 2013 se je število stanovanj, predvidenih z izdajo gradbenih dovoljenj, skupaj povečalo za 1,4 %.

Slika 12: Vrednost opravljenih gradbenih del

0 20 40 60 80 100 120

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13

Gradbeništvo Stanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti Nestanovanjske stavbe

0 400.000 800.000 1.200.000 1.600.000 2.000.000 2.400.000 2.800.000

Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13

V m2

Vir: SURS

Nestanovanjske stavbe Stanovanjske stavbe

Slika 13: Skupna površina stavb, predvidenih z izdanimi gradbenimi dovoljenji v zadnjih štirih četrtletjih

Prihodek v trgovini se je v zadnjem četrtletju lani povečal (desez.) in bil, razen v trgovini na drobno, višji kot pred letom.

Po zmanjšanju prodaje predvsem trajnega in poltrajnega blaga po dvigu stopenj DDV se je prihodek v trgovini na drobno v zadnjem lanskem četrtletju nekoliko povišal, vendar ostal na zelo nizki ravni. Prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili se je po velikem julijskem zmanjšanju, prav tako povezanim z dvigom stopenj DDV, v naslednjih mesecih krepil in bil ob večji prodaji novih avtomobilov pravnim osebam⁸ v letu 2013 za 4,6 % višji kot leto prej. Povečal se je tudi prihodek v trgovini na debelo, ki je bil tako ob koncu leta 2013 višji kot pred letom; v povprečju leta 2013 pa podoben kot v letu 2012.

Znotraj trgovine na drobno je v zadnjem četrtletju lani prodaja v trgovini z neživili ter z živili, pijačami in tobačnimi izdelki ostala na zelo nizki ravni. Prihodek v trgovini z neživili se je po rasti v drugem četrtletju, ko se je pred dvigom stopenj DDV močno okrepila prodaja trajnega in poltrajnega blaga⁹, v tretjem zmanjšal in v četrtem ostal najnižji po letu 2008. V letu 2013 se je prihodek od prodaje neživil zmanjšal že peto leto zapored (za 3,4 %), od tega najbolj v trgovini z računalniškimi in telekomunikacijskimi napravami, knjigami, športno opremo in igračami (za 8,2 %, glede na leto 2008 je bil nižji za več kot četrtino) in v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami in gradbenim materialom (za 7,5 %, glede na leto 2008 je bil nižji za 40 %).

Na najnižji ravni glede na predkrizno obdobje je v zadnjem lanskem četrtletju ostal tudi prihodek v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, kjer se je ob slabih razmerah

8 Število prvih registracij novih avtomobilov je bilo v letu 2013 za 4,3 % večje kot leta 2012. Povečala se je prodaja pravnim osebam, prodaja fizičnim osebam pa se je zmanjšala. Na podlagi nekaterih kazalnikov bi lahko ocenili, da se del prodanih avtov izvozi.

9 Trgovina s pohištvom in gradbenim materialom in v prodajalnah z računalniškimi in telekomunikacijskimi napravami, knjigami, športno opremo in igračami

Slika 14: Prihodek v trgovinskih panogah

70 75 80 85 90 95 100 105

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13

Trgovina na drobno, real. od tega Motorna goriva, real.

Mot. vozila in popravila, real. Trgovina na debelo, nom.

(15)

Okvir 2: Kmetijska proizvodnja v letu 2013

Obseg kmetijske proizvodnje se je po ocenah ekonomskih računov za kmetijstvo¹ v letu 2013 drugo leto zapored zmanjšal.

Kmetijska proizvodnja, ki je bila v obdobju 2007–2011 precej stabilna, se je po okoli 10-odstotnem zmanjšanju v letu 2012 lani zmanjšala še za 4,0 %. V obeh letih je bila predvsem zaradi poletnih kmetijskih suš manjša predvsem pridelava v rastlinskem sektorju. Lani so se zmanjšali pridelki v vseh skupinah rastlin, razen v sadjarstvu in vinogradništvu, pri vseh pa so bili tudi manjši kot v povprečju zadnjih desetih let. V živinoreji je trend zmanjševanja prisoten že dalj časa, bolj v reji mesa in manj v prireji proizvodov. Pod vplivom višjih kmetijskih cen se je skupna vrednost kmetijske proizvodnje lani nominalno zvišala za okoli 2 %, dodana vrednost kmetijske dejavnosti pa se je zaradi višje vmesne porabe nominalno zvišala nekoliko manj, za okoli 1 %.

1 Vir: SURS, Realni dohodek iz kmetijstva, druga ocena za leto 2013.

Slika 15: Obseg kmetijske proizvodnje Slika 16: Struktura in rast kmetijske proizvodnje

80 85 90 95 100 105 110 115 120 125 130

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Indeks, 2000 = 100

Kmetijska proizv. skupaj Rastlinska pridelava Živinoreja

0 20 40 60 80 100 120 140

0 100 200 300 400 500 600 700

Rastlinska prid. Živinoreja Živina Živalski proizvodi Krmne rastline Sadje Vino Žita Zelenjadnice in okr. rast. Krompir Industrijske rast. Rast, indeks

V mio EUR

Proizvodnja 2013 (leva os)) 2013 / 2012 (desna os)

2013 / povpr. 2003 - 2012 (desna os)

na trgu dela in negotovosti nadaljevala previdnost potrošnikov pri nakupih, spreminjanje nakupovalnih navad¹⁰ in selitev v diskontne trgovine. Povečal pa se je prihodek v trgovini z motornimi gorivi, na kar je po naši oceni vplivalo večje trgovanje z ostalimi proizvodi in storitvami, ki jih gospodarske družbe, registrirane v tej dejavnosti, prodajajo¹¹, saj je količina prodanih motornih goriv zaostajala za ravnjo iz leta 2012.

Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)¹² se je v zadnjem četrtletju 2013 zmanjšal (desez.) in bil v celem letu malenkost nižji kot leto prej. Med glavnimi storitvami se je v zadnjem četrtletju najbolj zmanjšal prihodek v drugih poslovnih storitvah, vendar je ostal medletno višji predvsem zaradi rasti v zaposlovalnih storitvah.

Kljub nadaljnjemu znižanju v zadnjem četrtletju je bil

10 Zamenjava obstoječih znamk proizvajalcev s cenejšimi trgovskimi znamkami, nakupi izdelkov predvsem v akcijah in promocijah in to v več trgovinah.

11 Npr. električna energija, zemeljski plin, trgovsko blago in nekatere storitve.

12 Gre za dejavnosti H–N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št.

1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih.

50 60 70 80 90 100 110 120

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13

Trgovina z zdravili, kozmetiko Trgovina s tekstilom, oblačili, obutvijo Trgovina s pohištvom, gradb. materialom

Trgovina z račun., telek. napravami, knjigami in športno opremo

Slika 17: Prihodek v trgovini z neživili

(16)

tudi prihodek informacijsko–komunikacijskih storitev medletno nekoliko višji. Prihodek se je povečeval v telekomunikacijskih storitvah, medtem ko se je pri računalniškem programiranju zniževal. Kljub majhnemu medčetrtletnemu znižanju je bil medletno višji tudi prihodek prometnih storitev predvsem zaradi rasti kopenskega prometa¹³, zlasti železniškega. V zadnjem četrtletju lani se je najbolj okrepil prihodek v strokovno–tehničnih storitvah, predvsem z rastjo prihodka projektantskih storitev, ki je povezana z oživljanjem gradbeništva¹⁴. Zaradi velikega znižanja prihodka računovodskih storitev pa je ostal medletno nižji.

Gostinski prihodek se je v lanskem zadnjem četrtletju še povečal in bil medletno precej višji. V letu 2013 se je glede na leto 2012 najbolj zmanjšal prihodek v strokovno–

tehničnih storitvah in gostinstvu, najbolj pa se je povečal pri drugih poslovnih storitvah. V primerjavi z letom 2008 je bil prihodek višji le v prometu, najbolj pa je še vedno zaostajal v strokovno–tehničnih storitvah.

Razpoloženje v gospodarstvu in med potrošniki, ki se je od sredine lanskega leta izboljševalo, je februarja ostalo nespremenjeno. Zaupanje se je nekoliko izboljšalo le v predelovalnih dejavnostih, poslabšalo pa se je v trgovini na drobno. V ostalih dejavnostih (gradbeništvu in storitvenih dejavnostih) in med potrošniki je zaupanje ostalo na podobni ravni kot januarja, ko se je v vseh precej izboljšalo.

13 V Q3 2013 je bil obseg prevozov v cestnem in železniškem blagovnem prometu medletno višji za 3,9 % oz. 13,4 %.

14 Vrednost opravljenih gradbenih del se je v Q4 2013 medčetrtletno povečala za 12,5 %.

Slika 18: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)

75 80 85 90 95 100 105

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13

Skupaj Promet in skladiščenje (H)

Komunikacijske (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

Slika 19: Poslovne tendence

-70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14

Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

Trg dela

Število delovno aktivnih¹⁵ od spomladi lanskega leta ostaja razmeroma nespremenjeno kljub rahlemu decembrskemu padcu. Zmanjševanje njihovega števila, ki je trajalo vse od konca leta 2008, se je aprila ustavilo in se do konca leta ni bistveno spremenilo. V tem obdobju se je njihovo število sicer začelo znova povečevati v gradbeništvu (do novembra), povečalo, vendar manj, se je tudi v tržnih ter javnih storitvah. V predelovalnih

15 Po SRDAP; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov.

Tabela 5: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2012 XII 13/

XI 13 XII 13/

XII 12 I-XII 13/

I-XII 12

Aktivno prebivalstvo -1,5 -0,2 0,5 -0,7

Formalno delovno aktivni -1,7 -0,1¹ -0,2 -2,0

Zaposlene osebe -1,6 -1,0 -0,8 -2,6

Registrirani brezposelni -0,5 0,6¹ 5,0 8,8

Povprečna nominalna bruto

plača 0,1 0,0¹ 0,7 -0,2

-zasebni sektor 0,5 0,1¹ 1,9 0,6

-javni sektor -0,9 0,5¹ -1,0 -1,3

-v tem sektor država -2,2 0,1¹ -1,4 -2,5 2012 XII 12 XI 13 XII 13 Stopnja registrirane

brezposelnosti (v %),

desezonirano 12,0 12,8 13,2 13,4

Povprečna nominalna bruto

plača (v EUR) 1.525,47 1.534,54 1.617,19 1.544,85 -zasebni sektor (v EUR) 1.395,84 1.398,56 1.533,94 1.425,54 -javni sektor (v EUR) 1.762,88 1.782,87 1.771,14 1.764,57 -v tem sektor država (v EUR) 1.761,15 1.748,82 1.720,04 1.724,50 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Opomba: ¹ desezonirani podatki.

(17)

Tabela 6: Delovno aktivni po področjih dejavnosti

Število v 1.000 Sprememba števila

2012 XII 12 XI 13 XII 13 2012/

2011 XII 13/

XI 13 XII 13/

XII 12 I-XII 13/

I-XII 12

Predelovalne dejavnosti 182,9 178,4 178,3 177,0 -1.919 -1.337 -1.389 -5.235

Gradbeništvo 59,8 53,5 55,8 52,0 -8.047 -3.718 -1.458 -5.541

Tržne storitve 338,4 333,4 334,5 333,5 -3.805 -1.008 32 -5.260

-od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 107,8 106,4 104,1 103,8 -1.848 -299 -2.609 -3.656

Javne storitve 171,6 170,2 170,8 170,2 1.438 -607 -41 -1.489

Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 50,7 49,6 49,0 48,9 -650 -160 -756 -1.559

Izobraževanje 65,5 65,3 65,8 65,6 778 -197 370 -71

Zdravstvo in socialno varstvo 55,4 55,3 55,9 55,7 1.311 -250 345 141

Drugo 57,3 57,4 58,9 58,6 -1.632 -239 1.231 1.121

Slika 21: Delovno aktivni po področjih dejavnosti

-4,5 -4,0 -3,5 -3,0 -2,5 -2,0 -1,5 -1,0 -0,5 0,0 0,5

Predelovalne

dejavnosti Gradbeništvo Tržne storitve Javne storitve

Četrtletna desezonirana rast, v %

Q4 2012 Q1 2013 Q2 2013 Q3 2013 Q4 2013

Tabela 7: Tokovi v brezposelnost in iz brezposelnosti I-XII 12 I-XII 13 II 13 II 14

PRILIV 106.858 108.344 7.404 7.973

Iskalci prve zaposlitve 16.272 19.071 1.096 1.378 Iskalci ponovne zaposlitve

(izgubili delo) 90.330 88.710 6.294 6.581

Stečaj podjetja 4.609 3.732 163 298

Poslovni razlog oz. prisilna

poravnava 20.130 17.896 1.361 1.433

Prenehanje pogodbe za

določen čas 50.911 54.004 3.736 3.810

Ostalo 14.680 13.078 1.034 1.040

Ostalo (prehodi med

evidencami) 256 563 14 14

ODLIV 101.551 102.390 7.596 8.052

Brezposelni dobili delo 58.324 65.054 4.807 5.977

Javna dela 3.724 5.423 691 1.418

Samozaposlitev 4.195 5.789 286 254

Prehod v neaktivnost 15.015 13.295 813 810

Upokojitev 10.523 8.511 531 483

Kršitev obveznosti 19.495 14.772 1.261 656 Ostalo (prijava v druge

evidence, ostalo) 8.717 9.269 715 609

Vir: ZRSZ.

dejavnostih pa se je zmanjševanje nadaljevalo. Decembra se je število delovno aktivnih nekoliko zmanjšalo (-0,1 %, desez.). Padec je bil večji, kot je sezonsko običajno, predvsem v gradbeništvu (po naši oceni zaradi velikega izteka pogodb za določen čas). V povprečju lanskega leta je bilo število delovno aktivnih za 2,0 % manjše kot leta 2012, padec pa je bil največji v gradbeništvu in v predelovalnih dejavnostih. Zaradi višjega povprečnega števila registriranih brezposelnih se je lani povišala tudi stopnja registrirane brezposelnosti (za 1,1 o. t. na 13,1 %), ki je bila najvišja po letu 1999.

Število registriranih brezposelnih oseb se je v začetku leta nadalje povečalo. Po močni januarski rasti (0,6 % desez.) se je njihovo število februarja še povečalo (0,5 % desez.). Konec februarja je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 129.764 oseb, kar je 5.698 oseb (4,6 %) več

40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240

660 680 700 720 740 760 780 800 820 840 860

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano

Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

Slika 20: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni