september 20 1 3 , št . 9 , let

(1)

september 20 1 3 , št . 9 , let

(2)

(3)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Ana T. Selan

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Jure Brložnik; Urška Brodar; Gonzalo Caprirolo; Janez Dodič; Lejla Fajić, mag. Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič;

Mojca Koprivnikar Šušteršič; Janez Kušar; Urška Lušina, mag.; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc

Izbrani temi sta pripravili:

Matevž Hribernik (Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2013–2014) in dr. Valerija Korošec (Stopnja tveganja revščine in materialne prikrajšanosti 2012)

Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop

Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

Tisk: SURS

Naklada: 115 izvodov

(4)

Tekoča gospodarska gibanja ...5

Mednarodno okolje ... 7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ...8

Trg dela ...14

Cene ...16

Plačilna bilanca ...18

Finančni trgi ...19

Javne finance ...21

Okvirji Okvir 1: Tržni deleži v prvem polletju 2013 ... 10

Okvir 2: Trg nepremičnin – 2. četrtletje 2013 ... 12

Okvir 3: Temeljni agregati sektorja država, ESA-95 ... 23

Izbrane teme Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2013–2014... 29

Stopnja tveganja revščine in materialne prikrajšanosti 2012 ... 30

Statistična priloga ...33

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.

V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 2. oktobra 2013.

(5)

Aktualno

Kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju na začetku drugega polletja kažejo na rahlo poslabšanje, kazalniki razpoloženja in gospodarske klime pa na izboljšanje v prihodnjih mesecih. Ob

povečanju obsega opravljenih gradbenih del in stagnaciji prihodka v trgovini na drobno se je julija v evrskem območju precej zmanjšala proizvodnja predelovalnih dejavnosti in dosegla najnižjo raven letos. Precejšen upad proizvodnje predelovalnih dejavnosti je po junijski rasti beležila zlasti Nemčija. Vendar pa kazalniki razpoloženja in gospodarske klime (PMI, ESI, Ifo, Zew) še naprej nakazujejo izboljšanje gospodarske aktivnosti v prihodnjih mesecih v državah evrskega območja. Zaradi izboljšanih pričakovanj je ECB septembra nekoliko omilila napoved padca BDP v evrskem območju za letošnje leto, ki naj bi bil 0,4-odstoten (prej -0,6 %).

V Sloveniji je bila večina vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti na začetku drugega polletja na podobni ravni kot v začetku leta. Julija se je zvišal le realni izvoz blaga, ki edini presega povprečno

vrednost iz leta 2008. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je po stagnaciji v drugem četrtletju julija nekoliko znižal, predvsem zaradi padca proizvodnje nizko tehnološko zahtevnih panog. Znižala se je tudi vrednost opravljenih gradbenih del, ki pa se je v predhodnih mesecih krepila in bila kljub julijskemu znižanju prvič po koncu leta 2008 medletno višja. Po visoki junijski rasti, spodbujeni z nakupi pred dvigom DDV, se je julija znižala tudi aktivnost v nekaterih pretežno na domači trg usmerjenih dejavnostih; nižji je bil prihodek od prodaje v storitvenih dejavnostih in v trgovini na drobno.

Po močnem poslabšanju na začetku leta se je zaostrovanje razmer na trgu dela v zadnjih mesecih nekoliko umirilo; povprečna bruto plača na zaposlenega je julija ostala nespremenjena (desez.) in je bila le nekoliko višja kot pred letom. Število delovno aktivnih po statističnem registru se je julija drugi mesec zapored

skromno povečalo (0,1 % desez.), medletno pa je bilo manjše za 2,2 %. Stopnja registrirane brezposelnosti ostaja nespremenjena vse od začetka leta (13,1 %, desez.), število registriranih brezposelnih pa se je avgusta povečalo (desez.); konec meseca jih je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 116.600. Povprečna bruto plača v zasebnem sektorju je, enako kot zadnje leto in pol, ostala nespremenjena tudi v juliju (desez.). Po junijskem znižanju, do katerega so privedli novi varčevalni ukrepi, je ostala na ravni predhodnega meseca tudi plača v državnem sektorju, v javnem pa se je nekoliko zvišala, zaradi rasti plač v javnih družbah.

Cene v septembru so se zvišale za 0,3 %, glede na lanski september so bile višje za 1,4 %. Mesečno inflacijo so

pomembno zaznamovali sezonski dejavniki, predvsem višje cene obleke in obutve ter nižje cene počitnic v paketu.

Na medletno rast cen so vplivale predvsem višje cene storitev ter hrane, delno pa tudi višje cene energentov, katerih prispevek k rasti pa je bil bistveno manjši kot pred letom. Šibka gospodarska aktivnost in zaostrene razmere na trgu dela še naprej vplivajo na umirjeno gibanje osnovne inflacije. V evrskem območju je bila medletna rast cen po prvih podatkih Eurostata septembra 1,1 -odstotna.

V slovenskem bančnem sistemu se je slabšanje kakovosti bančnih terjatev v zadnjih mesecih dodatno pospešilo. Avgustovsko znižanje obsega kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem je bilo najmanjše

letos, kljub temu pa se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem v osmih mesecih letos znižal za 1,2 mrd EUR, kar je skoraj štirikratnik znižanja iz enakega obdobja lani. Banke še naprej neto odplačujejo tuje obveznosti, znova se je nekoliko znižal obseg vlog gospodinjstev, obseg vlog države pa povečal. Obseg slabih terjatev v slovenskem bančnem sistemu se je v zadnjih mesecih izrazito povečal, samo julija za okoli 260 mio EUR. Delež slabih terjatev je dosegel 16,9 % vseh terjatev bančnega sistema oz. 2,9 o. t. več kot konec lanskega leta. Banke zaradi izrazitejšega poslabševanja kakovosti bančne aktive pospešeno oblikujejo rezervacije in oslabitve, ki so se v osmih mesecih letos povečale že za 675,6 mio EUR oz. skoraj 5 % več kot v enakem obdobju lani.

Trend povečevanja javnofinančnega primanjkljaja se je julija, zaradi višjih prihodkov, prekinil. To je bilo

predvsem posledica precej višjih nedavčnih prihodkov in nekoliko višjih prihodkov davka na dodano vrednost. V prvih sedmih mesecih so bili javnofinančni prihodki za 3,7 % nižji kot v enakem obdobju lani. Odhodki so bili v tem obdobju tudi nekoliko nižji (-0,3 %), medletni padci pa se od marca zmanjšujejo.

Primanjkljaj sektorja država za leto 2012 je po zadnjih podatkih SURS ocenjen na 3,8 % BDP, kar ni bistveno drugače od prve ocene marca letos (-0,1 o. t.). V primerjavi z letom 2011 je bil nižji za 934 mio EUR oz. 2,5 o. t.

BDP. Znižanje primanjkljaja je bilo posledica znatnega znižanja odhodkov države (za 1,1 mrd EUR), nekoliko pa so

upadli tudi prihodki (za 138 mio EUR). Po četrtletnih nefinančnih sektorskih računih je primanjkljaj sektorja država

(6)

v prvi polovici letošnjega leta znašal 1.243 mio EUR. Primanjkljaj je bil v prvi polovici leta medletno višji, zaradi dokapitalizacije bank v skupnem znesku 441 mio EUR. Brez te bi v tem obdobju znašal 801 mio EUR (v enakem obdobju leta 2012 761 mio EUR).

Slovenija je na lestvici globalne konkurenčnosti WEF znova močno nazadovala (za šest mest na 62. mesto), uvrstitev je poslabšala tudi med državami EU (za dve mesti na 23. mesto). Slovenija še naprej ostaja ena izmed

držav, ki so uvrstitev od začetka krize močno poslabšale. V tem obdobju je med državami EU nazadovala iz povprečja

v zadnjo četrtino članic. Uvrstitev v zadnjem letu se je poslabšala v dveh od treh sklopov konkurenčnosti, pri dejavnikih

pospeševanja učinkovitosti ter na področju inovacij in podjetniškega delovanja. Glavne ovire za poslovanje podjetij

ostajajo podobne kot v preteklih letih, predvsem pa so gospodarstveniki izpostavili omejen dostop do financiranja,

neučinkovito državno birokracijo in omejevalno delovno zakonodajo. V primerjavi z lanskim letom je več vprašanih

kot oviro izpostavilo tudi korupcijo ter politično in vladno nestabilnost.

(7)

tek oč a gosp odarsk

(8)

(9)

Mednarodno okolje

Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju na začetku drugega polletja kažejo na rahlo poslabšanje, kazalniki razpoloženja in gospodarske klime pa na izboljšanje v prihodnjih mesecih. Julija se je obseg opravljenih del v gradbeništvu povečal četrti mesec zapored (0,3 % desez.), prihodek v trgovini na drobno pa je ostal na podobni ravni kot predhodni mesec (0,1 % desez). Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je zmanjšala za 1,5 % (desez.) in dosegla najnižjo raven letos. Precejšen upad proizvodnje predelovalnih dejavnosti med našimi najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami je po junijski rasti (1,9 %) beležila zlasti Nemčija (-2,1 %), kjer so se znižala tudi naročila (-2,7 % desez.)¹. Kljub temu pa kazalniki PMI² predelovalnih dejavnosti in ocene podjetij o novih naročilih še naprej kažejo na izboljšanje gospodarske aktivnosti v Nemčiji in ostalih državah evrskega območja. V avgustu in septembru so se znova izboljšale tudi vrednosti ostalih kazalnikov razpoloženja in gospodarske klime (ESI, PMI, Ifo, Zew). Izboljšana pričakovanja glede gospodarske aktivnosti se odražajo tudi v napovedih ECB, ki je septembra za 0,2 o. t. omilila napovedani padec v evrskem območju za letošnje leto. Padec realnega BDP naj bi bil 0,4-odstoten, (razpon med -0,6 % in -0,2 %).

Zahtevane donosnosti državnih obveznic so se v večini držav evrskega območja septembra zvišale. Zvišale so se donosnosti obveznic najbolj izpostavljenih držav in tudi držav z najvišjo bonitetno oceno (AAA). Trend zviševanja

donosnosti obveznic držav z najvišjo bonitetno oceno se nadaljuje od maja letos, ko je FED objavil namero o zmanjšanju obsega nakupov obveznic, k povečanju³ pa so prispevale tudi objave pozitivnih gospodarskih podatkov za evrsko območje (BDP, PMI).

Medbančne obrestne mere v evrskem območju se tudi septembra niso bistveno spremenile in ostajajo na zelo nizkih ravneh. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a je ostala skoraj nespremenjena (0,223 %) in je bila medletno nižja za 2 b. t.

V primerjavi z avgustom ostajajo skoraj nespremenjene tudi vrednosti 3-mesečnega LIBOR-ja za USD (0,25 %) in CHF (0,02 %) ter obrestne mere glavnih centralnih bank (ECB, FED, BoE, BoJ).

Vrednost evra se je v primerjavi z ameriškim dolarjem v septembru nekoliko zvišala (0,3 %; 1,335 USD za 1 EUR).

Zvišala se je tudi v primerjavi z japonskim jenom (1,6 %, na 132,41 JPY za 1 EUR), znižala pa v primerjavi z britanskim funtom (-2,0 %, na 0,842 GBP za 1 EUR). Glede na švicarski frank je vrednost evra ostala nespremenjena (1,234 CHF za 1 EUR).

Dolarske cene nafte so se v septembru znova nekoliko zvišale, cene neenergetskih surovin pa ostale nespremenjene.

Povprečna cena soda nafte Brent se je septembra zvišala za 0,3 % na 111,6 za sod, izraženo v evrih pa za 0,6 % na 83,01 EUR za sod. Na začetku septembra je presegla 117 USD/sod in se s tem približala najvišjim vrednostim letos.⁴ Medletno so bile dolarske cene nafte nižje za 1,1 %, evrske pa za 4,6 %. Po zadnjih podatkih IMF so se dolarske cene neenergetskih surovin avgusta znova znižale. K temu so

30 35 40 45 50 55 60 65

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13

Vrednost

Vir: Markit Economics. Opomba: Vrednost več kot 50 nakazuje rast proizvodnje, manj kot 50 pa krčenje.

EMU Nemčija Avstrija

Italija Francija

Slika 1: Vrednost kazalnika PMI v predelovalnih dejavnostih

3 Zaradi izboljšanja gospodarskih obetov in pričakovanj investitorji preusmerijo naložbe iz »varnih« naložb v državne obveznice z najboljšo bonitetno oceno (npr. nemška obveznica) v bolj tvegane, a donosnejše naložbe.

4 Predvsem zaradi zaostrenih razmer v Siriji.

1 Padec naročil v predelovalnih dejavnostih je bil po 5-odstotnem zvišanju v juniju, pričakovan. Zmanjšanje je predvsem posledica tujih naročil (-4,5 %), medtem ko so domača naročila ostala skoraj nespremenjena (-0,3 %).

2 Kazalnik razpoloženja vodij nabave (Purchasing Managers Index).

Slika 2: Donosnost 10-letnih državnih obveznic

0 2 4 6 8 10 12 14 16

jan.11 apr.11 jul.11 okt.11 jan.12 apr.12 jul.12 okt.12 jan.13 apr.13 jul.13

Zahtevana donosnost 10-letnih državnih obveznic, v %

Vir: Bloomberg.

Slovenija Irska Španija

Italija Portugalska Nemčija

(10)

Slika 3: Cena soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/

EUR

0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8

20 40 60 80 100 120 140

jan.08 jul.08 jan.09 jul.09 jan.10 jul.10 jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 USD za 1 EUR

USD/EUR za sod

Vir: ECB, EIA, preračun UMAR.

Cena v EUR (leva os) Cena v USD (leva os)

Menjalni tečaj USD za EUR (desna os)

prispevale predvsem nižje cene hrane (-5,2 %), nekoliko pa so se znižale tudi cene kmetijskih surovin (-1,2 %). Po začasnih podatkih v septembru ne pričakujemo večjih sprememb cen neenergetskih surovin.

Gospodarska gibanja v Sloveniji

Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji so bile na začetku drugega polletja na podobni ravni kot v začetku leta. Julija se je zvišal le realni izvoz blaga, ki edini presega povprečno vrednost iz leta 2008. V sedmih mesecih sta k njegovi medletni rasti prispevala predvsem izvoz medicinskih

Tabela 1: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2012 VII 13/VI 13 VII 13/

VII 12 I-VII 13/

I-VII 12

Izvoz¹ 1,9 8,6 5,8 2,5

-blago 0,8 6,3 6,5 1,8

-storitve 6,7 17,9 3,5 5,3

Uvoz¹ -2,6 9,2 1,0 -3,1

-blago -3,0 6,9 2,8 -3,2

-storitve -0,1 23,4 -8,0 -2,5

Industrijska proizvodnja -1,1 -0,5² 0,0³ -1,2³ -v predelovalnih dejavnostih -2,3 -0,9² -0,3³ -1,9³ Gradbeništvo-vrednost opravljenih

gradbenih del -16,8 -0,5² 0,5³ -13,9³

Trgovina na drobno – realni prihodek -2,4 -2,8² -5,8³ -4,0³ Storitvene dejavnosti (brez trgovine)

– nominalni prihodek -2,8 -2,8² -1,5³ -1,2³ Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹plačilnobilančna statistika, ²desezonirani podatki, ³delovnim dnem prilagojeni podatki.

30 40 50 60 70 80 90 100 110

Desezoniran realni indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Izvoz blaga Ind. proiz. predelovalnih dej.

Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trgovini na drobno

Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

in farmacevtskih proizvodov ter nafta, pri kateri gre za dejavnost ponovnega izvoza. Izvoz večine ostalih pomembnejših proizvodov predelovalnih dejavnosti je bil medletno nižji. Takšna je bila v sedmih mesecih tudi proizvodnja predelovalnih dejavnosti. Po stagnaciji v drugem četrtletju se je julija nekoliko znižala, tako kot v povprečju leta predvsem zaradi padca proizvodnje nizko tehnološko zahtevnih panog. Znižala se je tudi vrednost opravljenih gradbenih del, ki pa se je v predhodnih mesecih krepila, zato je bila prvič po koncu leta 2008 medletno višja. Po junijski rasti, spodbujeni z nakupi pred dvigom stopenj DDV, se je v juliju znižala aktivnost v nekaterih pretežno na domači trg usmerjenih dejavnostih, nižji je bil prihodek od prodaje v storitvenih dejavnostih in v trgovini na drobno. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je letos opazno izboljšala, a je še vedno precej nižja kot v obdobju pred krizo.

Po julijski rasti (1,3 % desez.) je bil realni izvoz blaga v sedmih mesecih letos 2,2 % večji kot v enakem obdobju lani.⁵ Letošnja medletna rast je bila po razpoložljivih podatkih⁶ predvsem posledica rasti izvoza v Rusijo in države izven EU (predvsem Ukrajina, Avstralija, Kitajska), izvoz v EU in države bivše Jugoslavije pa je bil nekoliko nižji kot v enakem obdobju lani.⁷ Med pomembnimi trgovinskimi partnericami iz EU je bil izvoz v Nemčijo, Francijo in na Hrvaško letos nižji kot v enakem obdobju lani, večji pa je bil izvoz v Italijo, Avstrijo in nekatere nove članice EU (Češka, Slovaška, Madžarska). Izvoz po proizvodih kaže, da sta k skupni medletni rasti prispevala predvsem izvoz

5 Ocena UMAR, ki je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu.

6 Nominalni podatki o strukturi izvoza blaga so razpoložljivi za šest mesecev.

7 Z vstopom Hrvaške v EU se je spremenil tudi njen status pri statističnem spremljanju blagovne menjave med Slovenijo in Hrvaško. Da bi zagotovili primerljivost podatkov, smo enako kot SURS, Hrvaško upoštevali kot članico EU od januarja 2012, čeprav takrat še ni bila.

(11)

medicinskih in farmacevtskih proizvodov ter nafta. Pri slednji gre za dejavnost ponovnega izvoza. Izvoz večine ostalih pomembnejših proizvodov predelovalnih dejavnosti je bil tudi letos medletno manjši, najbolj negativni prispevek k skupni rasti pa so imeli izvoz cestnih vozil, električnih strojev in naprav ter železa in jekla. Letošnji medletni padec izvoza večine proizvodov predelovalnih dejavnosti je bil po naši oceni predvsem posledica padca uvoznega povpraševanja v EU, kamor izvozimo skoraj tri četrtine teh proizvodov (glej Okvir 1, Tržni deleži v prvem polletju 2013).⁸

Realni uvoz blaga se je julija zmanjšal (-0,5 % desez.), v sedmih mesecih je bil medletno manjši za 0,4 %.⁹ Letošnji medletni padec uvoza je bil manjši kot lani, predvsem kot posledica rasti uvoza proizvodov za investicije (13,9 %), kar povezujemo z uvozom opreme za gradnjo energetskega objekta. Nekoliko višji kot lani je bil tudi uvoz proizvodov za široko porabo, ki je bil predvsem posledica medletne rasti uvoza osebnih avtomobilov v drugem četrtletju (29,6 %). Nasprotno je bil medletni padec uvoza proizvodov za vmesno porabo (-3,8 %) občutnejši kot lani, kar je zlasti posledica manjšega uvoza goriv, ki je lani beležil rast.

Nominalni izvoz in uvoz storitev sta se julija zmanjšala zaradi zmanjšanja menjave ostalih poslovnih storitev (desez.).¹⁰ Po zmanjšanju v drugem četrtletju se je izvoz julija nadalje zmanjšal, tudi tokrat predvsem zaradi občutnega zmanjšanja izvoza ostalih poslovnih storitev.

Slednji je bil julija po enem letu tudi medletno manjši.

8 Proizvodi predelovalnih dejavnosti so po SMTK klasifikaciji razvrščeni v skupine med 5 in 8 (kemični proizvodi, izdelki, razvrščeni po materialu, stroji in transportne naprave ter razni izdelki).

9 Ocena UMAR, narejena na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in uvoznih cen. Nominalni podatki o strukturi uvoza blaga so razpoložljivi za šest mesecev.

10 Po plačilnobilančni statistiki.

Slika 5: Nominalni izvoz v izbrane trgovinske partnerice

-20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 25

DE (21,2) IT

(11,3) AT (8,2) HR

(6,4) FR (5,5) RU

(4,5) CZ (2,8) HU

(2,6) SK (1,8)

Medletna nominalna sprememba, v %

2012/2011 I-VI 2013/I-VI 2012

Vir: SURS. Opomba:* v oklepaju delež v skupnem izvozu blaga leta 2012.

Slika 6: Nominalni uvoz proizvodov po namenu

-5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4

Q1 12 Q2 12 Q3 12 Q4 12 Q1 13 Q2 13

Medletna nominalna sprememba, v %

Prispevek k medletni nominalni spremembi, v o.t.

Pr. za široko porabo (leva os) Pr. za vmesno porabo (leva os) Pr. za investicije (leva os) Skupaj (desna os)

Kljub temu je ostal, skupaj z izvozom gradbenih storitev, glavni dejavnik sicer nekoliko upočasnjene medletne rasti izvoza storitev v sedmih mesecih letos (5,3 %, orig.).

Julijsko zmanjšanje uvoza je bilo predvsem posledica padca uvoza ostalih poslovnih storitev, zmanjšal se je tudi uvoz drugih storitev.¹¹ V sedmih mesecih je bil uvoz medletno manjši (-2,5 %, orig.) predvsem zaradi manjšega uvoza licenc, patentov in avtorskih pravic, ostalih poslovnih storitev ter potovanj, skupni padec pa je blažila rast uvoza gradbenih storitev.

11 V skupino druge storitve pri desezoniranju vključimo komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo dobro desetino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev.

75 80 85 90 95 100 105 110 115 120 125 130 135

Desez. nominalni indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz - skupaj

Izvoz - ost. poslovne storitve Uvoz - skupaj

Uvoz - ost. poslovne storitve

Slika 7: Nominalna storitvena menjava

(12)

Okvir 1: Tržni deleži v prvem polletju 2013

V prvih dveh četrtletjih letos se je slovenski tržni delež na svetovnem trgu blaga povečal (1,9 %) predvsem zaradi rasti tržnih deležev v EU.¹ Po zmanjšanju v letu 2012 je bila rast tržnega deleža v EU (3,9 %) predvsem posledica povečanja deležev v Italiji, Avstriji in Franciji, pa tudi na Češkem, Poljskem in Madžarskem.

Tržni delež v Nemčiji, ki je naša najpomembnejša trgovinska partnerica, se je letos, po dveletni rasti, znova zmanjšal. Na preostalih relativno manj pomembnih EU trgih se je ohranil tik nad primerljivo lansko ravnijo.² Med pomembnejšimi partnericami zunaj EU se je v prvih dveh četrtletjih povečal tržni delež v Rusiji in Makedoniji, ob hkratnem zmanjšanju na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter ZDA.

Na rast tržnega deleža blaga v EU so v prvih dveh četrtletjih leta 2013 vplivali predvsem medicinski in farmacevtski proizvodi, nafta in naftni derivati ter električna energija. Zaradi rasti tržnega deleža medicinskih in farmacevtskih proizvodov³ se je povečal tržni delež kemičnih proizvodov. Njihova rast je bila odločilna tudi za sicer skromno rast proizvodov predelovalnih dejavnosti (0,4 %). Po izrazitejšem padcu v letih 2010–2012⁴ se je znova povečal tržni delež strojev in transportnih naprav. Med njimi so rast beležili električni stroji in naprave, industrijski, pogonski in specialni stroji ter cestna vozila. Tržni delež raznih izdelkov se

je ohranil na primerljivi lanski ravni, na kar je vplivala predvsem rast deleža raznih gotovih izdelkov.⁵ Tržni delež izdelkov, razvrščenih po materialu se je znižal zaradi znižanja deležev izdelkov iz kavčuka, preje, tkanin in tekstilnih izdelkov ter

1 Ker se analiza nanaša na letošnje prvo polletje, Hrvaška ni všteta med članice EU.

2 Na to je vplivala rast deleža na slovaškem, španskem, grškem, belgijskem, irskem, portugalskem, švedskem in luksemburškem trgu.

3 V manjši meri pa tudi proizvodov za barvanje in strojenje ter plastičnih mas.

4 Izrazitejše znižanje tržnega deleža strojev in transportnih naprav v EU v letih 2010–2012 (za več kot desetino) je bilo posledica občutnejšega padca deleža cestnih vozil (za okoli četrtino), ko so se začele v letu 2010 postopno ukinjati spodbude za prodajo avtomobilov, s čimer smo povezovali tudi izrazitejši padec tržnega deleža na francoskem trgu v tem obdobju (za okoli tretjino).

5 Pa tudi znanstvenih instrumentov, oblek in obutve.

6 Z dvo- in večodstotnim deležem v skupnem izvozu blaga v EU v letu 2011.

Slika 8: Tržni deleži v pomembnejših trgovinskih partnericah

0,15 0,20 0,25 0,30 0,35 0,40 0,45 0,50

Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13

4-četrtletna drseča sredina, deleži v %

14 partneric EU - 8 Extra EU - 6

Vir: SURS, Eurostat, WIIW, U.S. Census Bureau, preračuni UMAR.

Slika 10: Sprememba tržnih deležev v EU po pomembnejših odsekih SMTK,⁶ prvo polletje 2013 Slika 9: Sprememba tržnih deležev v pomembnejših

trgovinskih partnericah, prvo polletje 2013

-5 0 5 10 15 20 25

Svet* EU 14 partneric EU 8 Zunaj EU 6* DE IT FR AT PL HU CZ UK HR RS BA MK RU US

Medletna rast v %

Vir: SURS, Eurostat, WIIW, U.S. Census Bureau, preračuni UMAR. *Opomba:

po prvih začasnih podatkih (WTO).

-20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 25

EU skupaj (0-9) Primarni proizvodi (0-4) Proizvodi pred. dej (5-8) 28 Kov. rude in kov. odpadki 33 Nafta in naftni derivati * 35 Električna energija 54 Medicinski in farmac. pr. 62 Izdelki iz kavčuka 64 Papir, karton, izd. iz cel. 65 Preja,tkanine in tekst. izd. 67 Železo in jeklo 68 Barvne kovine 69 Kovin. izd., dr. neomen. 71 Pogonski stroji in napr. 72 Spec.stroji za pos.vr. ind. 74 Industr.stroji za sploš.up. 77 Električni stroji,naprave 78 Cestna vozila 82 Pohištvo in deli 89 Razni gotovi izdelki

Stopnje rasti, v %

Izvoz Slovenija Uvoz EU Tržni delež

Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: *SMTK 33: izvoz 51%, delež 62%; **SMTK 35: 25% oz 35 %.

(13)

železa in jekla.⁷ Tržni delež primarnih proizvodov se je povečal skoraj za četrtino, na kar so odločilno vplivali nafta in naftni derivati ter električna energija.⁸

Rast tržnega deleža blaga v EU kaže, da se je pešanje izvozne konkurenčnosti na tem trgu letos ustavilo. Skromna nominalna rast izvoza blaga v EU (0,3 %) in še posebej nominalni padec izvoza proizvodov predelovalnih dejavnosti sta bila tako predvsem posledica padca uvoznega povpraševanja iz EU, saj sta se njuna tržna deleža na ta trg hkrati povečala. Kemični proizvodi so bili edini odsek proizvodov predelovalnih dejavnosti, kjer se je uvozno povpraševanje iz EU ohranilo na primerljivi ravni iz leta 2012, rast našega tržnega deleža pa je izhajala iz hkratne rasti našega izvoza. Vsi preostali odseki so bili soočeni s padcem uvoznega povpraševanja, bolj ali manj pa se je zmanjšal tudi njihov izvoz.

7 Kljub hkratni rasti deležev papirja in kartona, barvnih kovin in drugih kovinskih izdelkov.

8 Rast je bila posledica večjega obsega trgovanja z njimi v zadnjih letih, ki pa pretežno ni izhajalo iz sprememb v strukturi domače proizvodnje.

Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je po stagnaciji v drugem četrtletju julija zmanjšal. K padcu je prispevalo zmanjšanje v nizko tehnološko zahtevnih panogah, katerih proizvodnja je sicer od konca lanskega leta na podobnih ravneh. Skoraj nespremenjena je ostala proizvodnja v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, kjer se je po rasti v prvem četrtletju proizvodnja znova začela krčiti. Nekoliko se je povečala le proizvodnja tehnološko zahtevnejših panog, ki ob mesečnih nihanjih od sredine lanskega leta ostaja na podobnih ravneh (desez.). V prvih sedmih mesecih je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti za 1,9 % manjša kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi manjše proizvodnje v vseh nizko tehnološko zahtevnih panogah. Medletno manjša je bila tudi v nekaterih srednje nizko ter srednje visoko in visoko tehnološko zahtevnih panogah.

Po rasti v drugem četrtletju so se julija zmanjšali tudi prihodki od prodaje v predelovalnih dejavnostih. V prvih sedmih mesecih so bili za 1,6 % manjši kot pred letom.

Prihodki od prodaje doma, ki so v zadnjih mesecih nekoliko zrasli (desez.), so ostali manjši kot v enakem obdobju lani (-5,3 %). Medletno večji so bili le v nekaterih Slika 11: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti panog

-20 -15 -10 -5 0 5 10 15

Papirna ind., tiskarstvo Prehrambena ind. Tekstilna ind. Usnjarska ind. Pohištv. ind., dr. raznovr. Lesna ind. Kovinska ind. Popr., montaža stroj.,napr. Prz.izd.iz gume, plast. mas Prz.dr.nekov.mineral.izd. Kemična in farmac. ind. Prz. IKT opreme, el. naprav Prz.dr.strojev in naprav Prz. vozil in plovil

Nizko teh. zahtevne Srednje nizko teh.

zahtevne Sr. visoko in visoko teh. zaht.

jan-jul 2013/jan-jul 2012, v %

tehnološko zahtevnejših panogah.¹² Prihodki od prodaje v tujini so bili v prvih sedmih mesecih na podobni ravni kot pred letom. Medletno manjši so bili drugo leto zapored prihodki od prodaje v evrskem območju (-2,4 %), na trgih izven evrskega območja pa so bili medletno večji (3,6 %).

Prihodki od prodaje na tujih trgih so bili medletno večji v vseh srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah ter nekaterihnizko¹³ in srednje visoko in visoko tehnološko zahtevnih panog.¹⁴

Vrednost opravljenih gradbenih del se je julija nekoliko znižala (desez.), a bila kljub temu prvič po koncu leta 2008 medletno višja (0,5 %). Ob znatnih mesečnih nihanjih se je aktivnost v zadnjih mesecih okrepila v gradnji inženirskih in nestanovanjskih stavb, v gradnji stanovanjskih stavb pa znižala. Julija je bila aktivnost v gradbeništvu višja kot v enakem mesecu lani. Vrednost gradbenih del se je tako na medletni ravni okrepila prvič po oktobru 2008.

12 V proizvodnji drugih strojev in naprav ter v proizvodnji drugih vozil in plovil.

13 V proizvodnji živil in papirni industriji.

14 V kemični in (po naši oceni) farmacevtski industriji ter proizvodnji IKT opreme in električnih naprav.

Slika 12: Prihodki od prodaje v predelovalnih dejavnostih po geografski usmerjenosti

65 70 75 80 85 90 95 100 105 110

feb. 08 jun. 08 okt. 08 feb. 09 jun. 09 okt. 09 feb. 10 jun. 10 okt. 10 feb. 11 jun. 11 okt. 11 feb. 12 jun. 12 okt. 12 feb. 13 jun. 13 okt. 13

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Skupaj Domači trg Tuji trg

(14)

Julija se je močno povečala vrednost zalog pogodb v gradbeništvu. Medletno je bila višja za 36,2 %, od tega v gradnji inženirskih objektov za 66,4 %, kar povezujemo z intenzivno gradnjo komunalne infrastrukture, spodbujene z evropskimi sredstvi. Podobno ugodno kažejo podatki poslovnih tendenc v gradbeništvu. Kazalnik skupnih naročil se je letos močno okrepil in septembra znova dosegel najvišjo vrednost od začetka krize. Obeti za prihodnjo gradbeno aktivnost tako ostajajo pozitivni.

Prihodek v trgovini se je julija, po junijskem povečanju pred dvigom stopenj DDV, pričakovano zmanjšal in v trgovini na drobno dosegel najnižjo raven po letu 2008 (desez.). Zmanjšal se je v vseh trgovinskih panogah, najbolj v tistih, v katerih se je junija najbolj povečal. Prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili je bil tako nižji za več kot desetino, v specializiranih prodajalnah s pohištvom, gospodinjskimi napravami, gradbenim materialom in avdio in video zapisi pa za 17,2 %. Relativno močno se je zmanjšal tudi prihodek v trgovini na debelo, ki se je tako kot v trgovini z motornimi vozili julija približal ravni iz letošnjega prvega četrtletja.

Okvir 2: Trg nepremičnin – 2. četrtletje 2013

Število prodaj stanovanjskih nepremičnin se je v drugem četrtletju nekoliko povečalo, a ostalo na nizki ravni. Število prodaj rabljenih stanovanj, s katerimi se opravi približno dve tretjini vsega prometa z nepremičninami, se je po podatkih SURS, po zmanjšanju v povprečju lanskega in na začetku letošnjega leta, v drugem četrtletju nekoliko povečalo, vendar je bilo za skoraj desetino manjše kot pred letom. Povečalo se je tudi število prodaj ostalih vrst nepremičnin (med njimi najbolj novih hiš), a je bilo število transakcij pri vseh še vedno zelo nizko.

Cene stanovanjskih nepremičnin so se v drugem četrtletju nekoliko zvišale, a ostale nižje kot pred letom. Po lanskem 10-odstotnem padcu so se cene novih stanovanj povečale drugo četrtletje zapored in bile med cenami vseh vrst nepremičnin edine višje tudi medletno. Cene rabljenih stanovanj so, predvsem zaradi zmanjšanja cen v Ljubljani, ostale na podobni ravni kot v prejšnjem četrtletju. Cene novih hiš so se še znižale in dosegle za okoli četrtino nižjo vrednost od najvišje v letu 2008.

Slika 15: Cene rabljenih in novozgrajenih stanovanj in hiš

Slika 14: Transakcije rabljenih in novozgrajenih stanovanj in hiš

40 60 80 100 120 140 160

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13

Indeks 2008=100, 4-četrtletna drseča sredina

Transakcije rabljenih stanovanj Transakcije novih stanovanj Transakcije rabljenih hiš Transakcije novih hiš

75 80 85 90 95 100 105

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13

Indeks 2008=100, 4-četrtletna drseča sredina

Cene rabljenih stanovanj Cene novih stanovanj Cene rabljenih hiš Cene novih hiš

Slika 13: Vrednost opravljenih gradbenih del

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130

Skupaj

Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti

(15)

Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)¹⁵ se je po močnem junijskem povečanju (4,2 % desez.) julija precej zmanjšal (-2,8 % desez.). Od lanske jeseni se ohranja trend skromne rasti, velik nihaj v omenjenih mesecih (največji po začetku krize) pa povezujemo predvsem z dvigom stopenj DDV. Prihodek se je ob rasti števila prenočitev turistov julija še nekoliko povečal le v gostinstvu, v prometu je ostal nespremenjen, v ostalih storitvah pa se je zmanjšal. V informacijsko- komunikacijskih storitvah se je zmanjšal za 6,1 %. Najbolj se je julija prihodek zmanjšal v strokovno-tehničnih storitvah (-10,0 %). V okviru teh je v pravno-računovodskih in v arhitekturno-projektantskih storitvah prihodek zdrsnil na eno najnižjih ravni po letu Slika 16: Prihodek v trgovinskih panogah

65 70 75 80 85 90 95 100 105

Trgovina na drobno, real. Mot. vozila in popravila, real.

od tega Motorna goriva, real. Trgovina na debelo, nom.

15 Gre za dejavnosti H−N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št.

1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalnikih.

75 80 85 90 95 100 105 110

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes.drseča sredina

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Skupaj Promet in skladiščenje (H)

Komunikacijske (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

Slika 17: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)

2008. V drugih raznovrstnih poslovnih storitvah prihodek rastočih zaposlovalnih storitev za desetino presega povprečje iz leta 2008, medtem ko v potovalnih dosega le 70 % te ravni. Med glavnimi dejavnostmi tržnih storitev ostaja nad povprečjem iz predkriznega leta le prihodek v prometnih storitvah.

Po pospešitvi nakupov trajnih in poltrajnih dobrin gospodinjstev pred julijskim zvišanjem DDV, se je vrednost večine kazalnikov zasebne potrošnje na začetku tretjega četrtletja pričakovano znižala. Padanje mase neto plač se je po enem letu julija in avgusta sicer ustavilo, trošenje za trajne dobrine pa se je močno znižalo. Realni prihodek v tem segmentu¹⁶ se je po junijski rasti, najvišji po letu 2002 (14,1 % desez.), julija izrazito zmanjšal (-17,2 % desez.), po julijskem občutnem zmanjšanju (za tretjino, desez.) pa se je avgusta še nadalje zmanjšalo tudi število prvih registracij osebnih vozil fizičnih oseb¹⁷ (-4,4 %). V osmih mesecih letos se je precej bolj kot v enakem obdobju lani zmanjšal obseg vseh posojil gospodinjstvom (za 208 mio EUR, lani za 109 mio EUR), predvsem zaradi zmanjšanja obsega stanovanjskih posojil,¹⁸ zmanjšal pa se je tudi obseg njihovih prihrankov v bankah. V septembru so se pričakovanja potrošnikov nekoliko izboljšala, v povprečju tretjega četrtletja pa poslabšala. Več jih je menilo, da se bo njihovo finančno stanje v prihodnjih 12 mesecih poslabšalo, in da zdaj ni primeren trenutek za večje nakupe.

16 Prihodek v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami, gradbenim materialom, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah.

17 Prve registracije osebnih vozil se na fizične in pravne osebe delijo glede na lastništvo in uporabo. Tako je lastnik osebnega vozila, ki ga je fizična oseba kupila na lizing do konca odplačila pravna oseba (v statistiki je fizična oseba v tem primeru zajeta kot uporabnik). Prav tako v to skupino spadajo tudi uporabniki službenih vozil, ki plačujejo boniteto. Za potrošnjo je torej pomembno tudi kako se gibljejo nakupi teh vozil. V prvih osmih mesecih se je število prvih registracij avtomobilov, kjer je lastnik pravna oseba, uporabnik pa fizična oseba povečalo, vendar pa je število registracij vseh novih avtov, kjer je uporabnik fizična osebe še vedno medletno nižje (-8,9%). Je pa padec manjši kot če upoštevamo le fizične lastnike.

18 Za 8 mio EUR, lani povečanje za 89 mio EUR.

-70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10

30 40 50 60 70 80 90 100 110

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 Ravnotežje, v %, desezonirano, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS, MZIP in preračuni UMAR.

Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) Masa izplačanih neto plač (leva os)

Prihodek v trgovini s trajnimi dobrinami (leva os)

Prihodek v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki (leva os) Kazalnik zaupanja potrošnikov, desez. (desna os)

Slika 18: Kazalniki potrošnje gospodinjstev