decem ber 20 1 3 , št . 1 2 , let

(1)

decem ber 20 1 3 , št . 1 2 , let

(2)

(3)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Matevž Hribernik

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Jure Brložnik; Urška Brodar; mag. Gonzalo Caprirolo; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič;

Mojca Koprivnikar Šušteršič; Janez Kušar; Urška Lušina, mag.; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc

Izbrane teme sta pripravili:

mag. Tanja Čelebič (Dosežki 15-letnikov v okviru raziskave PISA); Helena Mervic (Denarni prejemki prebivalstva v letu 2012)

Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop

Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

Tisk: SURS

Naklada: 115 izvodov

(4)

Tekoča gospodarska gibanja ...5

Mednarodno okolje ... 7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ...9

Trg dela ...13

Cene ...15

Plačilna bilanca ...18

Finančni trgi ...19

Javne finance ...22

Okvirji Okvir 1: Izstop Irske in Španije iz mehanizmov začasne in stalne finančne pomoči EU ... 8

Okvir 2: Rezultati stresnih testov v slovenskem bančnem sistemu ... 21

Izbrane teme Dosežki 15-letnikov v okviru raziskave PISA ... 27

Denarni prejemki prebivalstva v letu 2012 ... 29

Statistična priloga ...33

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.

V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 6. januarja 2014.

(5)

Aktualno

Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je na začetku zadnjega četrtletja leta 2013 po nekaterih kazalnikih nekoliko zmanjšala, gospodarska klima in pričakovanja pa so se nadalje izboljšala. Oktobra se je

zmanjšala aktivnost v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu ter prihodek v trgovini na drobno. Razmere na trgu dela so ostale zaostrene, a se že več mesecev niso poslabšale. Novembra in decembra so se kazalniki razpoloženja (ESI, PMI) še izboljšali. Nadaljevanje skromnega okrevanja v evrskem območju v zadnjem četrtletju leta pričakujejo tudi mednarodne institucije (ECB, Consensus), ki so tudi nekoliko izboljšale napovedi za leto 2014.

Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji oktobra kažejo na nadaljevanje rasti izvoza in opravljenih del v gradbeništvu, drugi kazalniki pa so ostali na podobni ravni kot v preteklih mesecih.

Po rasti v tretjem četrtletju sta se realni izvoz in uvoz blaga po naši oceni oktobra nadalje povečala (desez.). Podobno se je povečala tudi vrednost opravljenih del v gradbeništvu, ki je bila znatno višja kot v začetku leta, a še vedno najbolj zaostaja za ravnmi pred začetkom krize. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in prihodek v trgovini na drobno sta oktobra ostala na podobni ravni kot v tretjem četrtletju, ko se je aktivnost nekoliko zmanjšala. Skoraj nespremenjena ostaja tudi vrednost kazalnika gospodarske klime, kjer se je konec leta nekoliko izboljšalo razpoloženje le v predelovalnih in storitvenih dejavnostih.

Razmere na trgu dela so ob koncu leta ostale zaostrene, povprečna bruto plača na zaposlenega pa se je nekoliko zvišala. Število delovno aktivnih

se od spomladi do oktobra ni bistveno spremenilo (desez.), število registriranih brezposelnih pa se je v zadnjih dveh mesecih 2013 spet povečalo. Konec decembra je bilo tako registriranih 124.015 brezposelnih, kar je za 4.702 oseb več kot mesec prej. Glavni razlog za povečanje sta iztek pogodb za določen čas in majhno število oseb, ki so dobile zaposlitev. Na letni ravni je bilo število brezposelnih v povprečju za 8,8 % večje kot leta 2012 . Povprečna bruto plača na zaposlenega se je oktobra nekoliko zvišala, kar je posledica rasti plač v javnih družbah, nekoliko se je zvišala tudi bruto plača v zasebnem sektorju.

Cene življenjskih potrebščin so se decembra znižale za 0,9 %, medletno pa so bile v letu 2013 višje za 0,7 %.

K mesečnem zmanjšanju so prispevale predvsem sezonsko nižje cene obleke in obutve, ki so se tokrat znižale bolj, kot je za ta mesec običajno, in nižje cene nekaterih storitev, ki so posledica enkratnih dejavnikov. Ob odsotnosti cenovnih šokov iz mednarodnega okolja in zaradi nekaterih enkratnih dejavnikih ob koncu leta je bila letna inflacija kljub julijskemu dvigu DDV znatno nižja kot v predhodnem letu in se je znižala na najnižjo raven po osamosvojitvi.

Razmere v slovenskem bančnem sistemu so ob koncu leta 2013, pred začetkom sanacije, ostale slabe.

Novembra se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem znižal za približno 240 mio EUR. Pretežen del znižanja je bil ponovno posledica nadaljnjega razdolževanja podjetij, bolj kot v preteklih mesecih so se razdolževala tudi država in gospodinjstva. V enajstih mesecih se je tako obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem znižal za 1,9 mrd EUR, kar je skoraj trikrat toliko kot v enakem obdobju leta 2012. Banke so se še naprej neto razdolževale na tujem, zmanjšal pa se je tudi obseg vlog države in gospodinjstev v bankah. Po izredno visoki septembrski rasti obsega slabih terjatev se je ta oktobra nekoliko znižal. Rezultati pregleda stanja v bančnem sistemu in stresnih testov so pokazali, da bi v primeru uresničitve neugodnega makroekonomskega scenarija kapitalski primanjkljaj pregledanih bank znašal do 4,8 mrd EUR (13,7 % BDP). Država je v skladu z objavljenimi rezultati že decembra izvedla del dokapitalizacije bank.

Po podatkih konsolidirane bilance je primanjkljaj javnih financ v prvih desetih mesecih 2013 znašal 1,4 mrd EUR, kar je več kot v enakem obdobju leta 2012. K medletno višjemu primanjkljaju za 260 mio EUR so prispevali

predvsem nižji javnofinančni prihodki (285 mio EUR), ki so se zmanjšali predvsem zaradi upada davčnih prihodkov

(davki od dohodka pravnih oseb in dohodnina) in prispevkov za socialno varnost. Predvsem zaradi uvedbe višje

stopnje DDV v juliju pa so bili prihodki od davka na dodano vrednost medletno nekoliko višji. Odhodki so bili v prvih

desetih mesecih nekoliko manjši kot v enakem obdobju leta 2012 (26 mio EUR), predvsem zaradi manjših izdatkov

za plače, nakupe blaga in socialne transfere (z izjemo pokojnin).

(6)

(7)

tek oč a gosp odarsk

(8)

(9)

Mednarodno okolje

Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju so se v oktobru znižali drugi mesec zapored kot posledica še vedno šibkega domačega povpraševanja. V evrskem območju se je oktobra drugi mesec zapored znižal obseg industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih (-0,7 %, desez.), medletno je bil višji za 0,6 %. Zmanjšala so se tudi nova naročila v predelovalnih dejavnostih (-2,2 % desez.). Nadaljevalo se je zniževanje obsega opravljenih del v gradbeništvu in obsega prodaje v trgovini na drobno, ki sta nižja tudi na medletni ravni.¹ Precejšen upad proizvodnje predelovalnih dejavnosti je že drugi mesec zapored nepričakovano beležila Nemčija (-1,1 %, desez.), kjer so se glede na predhodni mesec znižala tudi nova naročila v predelovalnih dejavnostih (-2,2 %). Na trgu dela razmere v evrskem območju skladno z napovedmi še naprej ostajajo zaostrene. V tretjem četrtletju zaposlenost stagnira, oktobra pa je ostala visoka tudi stopnja brezposelnosti (12,1 %), še posebno med mladimi (24,4 %²), ki se je v zadnjih mesecih še nekoliko povečala.

Gospodarska klima v evrskem območju se je novembra zopet izboljšala. Kazalnik ESI, ki se zvišuje od maja, se kljub upočasnjeni rasti v zadnjih dveh mesecih približuje dolgoročnemu povprečju. K rasti kazalnika sta največ prispevala povečanje zaupanja v storitvah in industriji, medtem ko se je zaupanje poslabšalo med potrošniki in v gradbeništvu, v trgovini na drobno pa je ostalo skoraj nespremenjeno. Tudi kazalnik PMI za predelovalne dejavnosti v evrskem območju se je decembra zopet Slika 1: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju

1 V gradbeništvu se je oktobra obseg opravljenih gradbenih del zmanjšal za 1,2 % (desez.), medletni padec pa je bil 2,4 %. Obseg prodaje v trgovini na drobno se je zmanjšal za 0,3 %, medletno pa za 0,1 %.

2 Osebe, ki imajo manj kot 25 let.

70 75 80 85 90 95 100 105 110

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: Eurostat, preračuni UMAR:

Ind. proiz. predelovalnih dej. Obseg opr. del v gradben.

Prihodek v trg. na drobno

izboljšal in dosegel najvišjo vrednost v dveh letih in pol.

Izboljšala sta se tudi decembrska kazalnika razpoloženja za nemško gospodarstvo Ifo in ZEW.

Mednarodne institucije so decembra zvišale napovedi gospodarske rasti za 2014. Izboljšana pričakovanja glede gospodarske aktivnosti v evrskem območju se odražajo tudi v napovedih ECB, ki je v primerjavi s septembrskimi projekcijami decembra za 0,1 o. t. zvišala napoved gospodarske rasti za leto 2014, ko naj bi se realni BDP povečal za 1,1 %. K zmerni krepitvi gospodarske aktivnosti naj bi prispevalo postopno okrevanje domačega in zunanjega povpraševanja, vendar bo gospodarsko rast nadalje zaviralo razdolževanje v zasebnem in fiskalna konsolidacija v javnem sektorju ter visoka brezposelnost.

Slika 2: Kazalniki zaupanja v evrskem območju

60 70 80 90 100 110 120

-40 -30 -20 -10 0 10 20

Desezonirana vrednost kazalnika, ravnotežje v %

Vir: EK.

Industrija Storitve

Potrošniki Trgovina na drobno

Gradbeništvo Gosp. klima v EMU (desna os)

Slika 3: Donosnosti 10-letnih državnih obveznic

0 2 4 6 8 10 12 14 16

jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13

Zahtevana donosnost 10-letnih državnih obveznic, v %

Vir: Bloomberg.

Portugalska Nemčija Španija

Italija Irska Avstrija

Slovaška Slovenija

(10)

Okvir 1: Izstop Irske in Španije iz mehanizmov začasne in stalne finančne pomoči EU

Kot odziv na zaostrovanje gospodarske krize sta bila v okviru EU dogovorjena dva instrumenta za zagotavljanje finančne stabilnosti državam, ki imajo omejen dostop do sredstev na finančnih trgih. Evropski instrument za zagotavljanje finančne stabilnosti vključuje stalno (EFSM) in začasno komponento (EFSF), ki naj bi se izvajala do konca leta 2014¹. V okviru EFSF so bila za Grčijo, Portugalsko in Irsko dogovorjena skupna sredstva v višini 188,3 mrd EUR, v okviru EFSM pa za Portugalsko in Irsko 48,5 mrd EUR². Aktiviranje sredstev skupne pomoči je bilo odvisno od izpolnitve številnih pogojev, ki so jih postavile Evropska komisija, ECB in IMF.

Ti so podobni pogojem, ki jih postavlja IMF v okviru svojih pristojnosti dajanja plačilnobilančne pomoči. V letu 2012 je bil stalni mehanizem EFSM nadgrajen z ustanovitvijo stalnega Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM), katerega velikost znaša do 700 mrd EUR³. Vanj sta vstopili Španija in Ciper.

Pravila in zahteve za črpanje sredstev iz tega mehanizma so se v primerjavi z EFSF (in EFSM) še zaostrila in so tesno povezana z novimi pravili finančnega upravljanja v EU (fiskalni pakt).

Irska in Španija sta iz mehanizmov finančne pomoči izstopili decembra 2013. Irska je bila v letu 2011 prva država EU, ki se je vključila v mehanizma EFSF in EFSM. Glavni razlog so bili veliki

javnofinančni problemi⁴ zaradi pokrivanja izgub v bančnem sistemu, ki so bile posledica zloma nepremičninskega trga in velike izpostavljenosti irskih finančnih institucij na ameriškem trgu. Irska je v obdobju 2011−2013 prejela 17,1 mrd EUR finančne pomoči iz EFSF⁵ in 22,5 mrd EUR iz EFSM, skupno iz vseh virov⁶ pa 67,5 mrd EUR. V tem obdobju je izvedla številne reforme za izboljšanje konkurenčnosti in nova delovna mesta⁷, prestrukturirala in dokapitalizirala bančni sektor ter ponovno vzpostavila javnofinančno vzdržnost (omejitev odhodkov, reforma davčnega sistema, dodatni proračunski prihodki).

Zaradi težav v bančnem sektorju, ki so bile posledica zloma nepremičninskega trga, je leta 2012 za pomoč EU zaprosila tudi Španija. V okviru mehanizma ESM ji je bilo odobrenih 100 mrd EUR pomoči. V enem letu je za prestrukturiranje in dokapitalizacijo bančnega sektorja počrpala 41,3 mrd EUR sredstev⁸, ob tem ustanovila slabo banko, izvedla več strukturnih reform in začela s konsolidacijo javnih financ. Obe državi sta si s sprejetimi ukrepi ponovno pridobili zaupanje na finančnih trgih, pri obeh so se močno zmanjšale tudi zahtevane donosnosti na 10-letne državne obveznice⁹. Gospodarsko, finančno in proračunsko stanje bo, dokler državi ne odplačata 75 % prejetega posojila, dvakrat letno preverjala EK v sodelovanju z ECB. Irska naj bi dolg vrnila do leta 2042, Španija pa 2027.

1 Prvotno je mehanizem predvideval trajno komponento v višini do 60 mrd EUR (EFSM) in začasno z ročnostjo treh let, katere vrednost naj bi znašala do 440 mrd EUR (EFSF). IMF naj bi zagotovil dodatnih 250 mrd EUR sredstev.

2 Znesek 188,3 mrd EUR predstavlja samo delež EFSF in 48,5 mrd EUR samo delež EFSM, saj so države pomoč prejele tudi od IMF in drugih virov.

3 Vplačani kapital držav članic EMU v višini 80 mrd EUR in kapital na vpoklic v višini 620 mrd EUR.

4 Javnofinančni primanjkljaj je med leti 2008 in 2011 presegel 10 % BDP, v letu 2010 je dosegel celo 30,6 % BDP. Bruto dolg sektorja država, ki je leta 2007 znašal 24,9 % BDP se je do leta 2012 povečal na 117,4 % BDP.

5 Povprečna (tehtana) ročnost posojil pridobljenih iz EFSF je 20,8 let.

6 IMF in bilateralne posojilodajalke (Danska, Švedska, Združeno kraljestvo).

7 V oktobru 2012 je brezposelnost znašala 14,5 % in se je do oktobra 2013 znižala na 12,6 %.

8 Povprečna (tehtana) ročnost posojil pridobljenih iz ESM je 12,5 let.

9 Zahtevane donosnosti Irske so dosegle okoli 13 % (julij 2011), Španije pa 7 % (julij 2012). Konec decembra 2013 so se zahtevane donosnosti Irske znižale na 2,8 %, Španije pa na 3,6 %.

Slika 4: Načrtovana in počrpana sredstva za države, vključene v različne evropske mehanizme finančne pomoči

0 25 50 75 100 125 150

Grčija

(EFSF) Irska

(EFSF+EFSM)Portugalska (EFSF+EFSM) Ciper

(ESM) Španija (ESM)

V mrd EUR

Vir: ESFS, ESM.

Skupaj Počrpano

Decembra so se izboljšale tudi napovedi Consensus, ki evrskemu območju v letu 2014 napoveduje 1,0 % rast BDP, kar je za 0,1 o t. več kot v novembrski napovedi.

Decembra so se zahtevane donosnosti državnih obveznic večine držav evrskega območja nekoliko zvišale. Povečanje napetosti na trgih državnih obveznic je bilo povezano z napovedjo spremenjene politike ameriške centralne banke glede odkupa obveznic. FED bo januarja začel z

zmanjševanjem mesečnega nakupa državnih obveznic in vrednostnih papirjev zavarovanih s hipoteko s 85 mrd USD na 75 mrd USD³. Posledično so se nekoliko zvišale donosnosti državnih obveznic evrskih držav z najvišjo bonitetno oceno (AAA) in tudi donosnosti najbolj izpostavljenih držav. Izjema so bile donosnosti obveznic Irske in Slovenije.

3 V primeru nadaljnjega okrevanja gospodarstva ZDA naj bi se sredstva za odkup še naprej zmanjševala.

(11)

Medbančne obrestne mere so se decembra nekoliko zvišale, a v povprečju leta 2013 še vedno ostajajo na zelo nizkih ravneh. ECB je zaradi zmanjšanja cenovnih pritiskov in spodbujanja okrevanja gospodarstva evrskega območja v letu 2013 dvakrat znižala ključno obrestno mero, in sicer skupno za 0,5 o. t. na 0,25 %. Spremembe se niso bistveno odrazile na gibanju vrednosti medbančnih obrestnih mer v evrskem območju, saj se vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a giblje na podobnih ravneh že od septembra 2012. V povprečju leta 2013 je ta vrednost znašala 0,220 %, medletno pa je bila nižja za 35 b. t.

V letu 2013 se je vrednost evra v primerjavi z najpomembnejšimi svetovnimi valutami zvišala. Vrednost evra, ki se je decembra ponovno povečala, je v povprečju letu 2013 znašala1,328 USD za 1 EUR, kar je 3,4 % več kot leto prej. Vrednost evra se je močno zvišala še posebno v primerjavi z japonskim jenom (za 26,5 % na 129,66 JPY za 1 EUR), višja je bila tudi v primerjavi z britanskim funtom (za 4,7 % na 0,850 GBP za 1 EUR) in švicarskim frankom (za 2,1 % na 1,231 CHF za 1 EUR).

Decembra so se dolarske cene nafte Brent zvišale. Povprečna dolarska cena nafte Brent se je zvišala za 2,8 % na 110,76 USD za sod, medletno je bila višja za 1,2 %. Cene nafte, izražene v evrih, so se decembra zvišale za 1,0 % na 80,79 EUR za sod, medletno so bile nižje za 2,4 %. Na decembrsko zvišanje so vplivale predvsem motnje v ponudbi iz držav članic OPEC. Kljub večjim nihanjem med letom (med 96 in 118 USD za sod) se je povprečna dolarska cena nafte v letu 2013 znižala za 2,3 % na 108,45 USD za sod, izraženo v EUR pa za 5,7 % na 81,66 EUR za sod. Po zadnjih podatkih IMF so se dolarske cene neenergetskih surovin v novembru nekoliko znižale predvsem zaradi nižjih cen hrane in kovin. Indeks dolarskih cen neenergetskih surovin je bil novembra za skoraj 3 % nižji kot pred enim letom. Medletno so se najbolj znižale cene hrane, ki so

Tabela 1: Obrestne mere denarnega trga v %, povprečje 3-mesečni

EURIBOR 3-mesečni

LIBOR za USD 3-mesečni LIBOR za CHF

2012 december 0,186 0,309 0,017

2013 november 0,223 0,239 0,020

december 0,274 0,245 0,020

Vir: Euribor EBF, BBA Libor.

Tabela 2: Menjalni tečaj nacionalne valute za EUR

povprečje EUR/USD EUR/CHF EUR/GBP EUR/JPY

2012 december 1,312 1,209 0,812 109,71

2013 november 1,349 1,232 0,838 134,97

december 1,370 1,225 0,836 141,68

Sprememba v decembru 2013 (v %)

mesečno 1,6 -0,6 -0,2 5,0

medletno 4,5 1,30 3,0 29,1

Vir: ECB.

nižje za 5,7 %. Po začasnih podatkih IMF decembra ni prišlo do večjih sprememb cen neenergetskih surovin.

Gospodarska gibanja v Sloveniji

Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji oktobra kažejo na nadaljevanje rasti izvoza in opravljenih del v gradbeništvu, drugi kazalniki pa so ostali na podobni ravni kot v preteklih mesecih. Po rasti v tretjem četrtletju sta se realni izvoz in uvoz blaga po naši oceni oktobra nadalje povečala (desez.). Podobno se je povečala tudi vrednost opravljenih del v gradbeništvu, ki je bila znatno višja kot v začetku leta, a še vedno najbolj zaostaja za ravnmi pred začetkom krize. Obseg Slika 6: Dolarske cene neenergetskih surovin

60 80 100 120 140 160 180 200 220 240 260

Indeks 2005=100

Vir: IMF.

Neenergetske surovine Hrana Kmetijske surovine Kovine

0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8

20 40 60 80 100 120 140

jan.08 jul.08 jan.09 jul.09 jan.10 jul.10 jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 USD za 1 EUR

USD/EUR za sod

Vir: ECB, EIA, preračun UMAR.

Cena v EUR (leva os) Cena v USD (leva os)

Menjalni tečaj USD za EUR (desna os)

Slika 5: Cene soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/

EUR

(12)

proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in prihodek v trgovini na drobno sta oktobra ostala na podobni ravni kot v tretjem četrtletju, ko se je aktivnost nekoliko zmanjšala. Skoraj nespremenjena ostaja tudi vrednost kazalnika gospodarske klime, kjer pa se je konec leta nekoliko izboljšalo razpoloženje le v predelovalnih in storitvenih dejavnostih.

Po rasti v tretjem četrtletju sta se realni izvoz in uvoz blaga po naši oceni oktobra nadalje povečala.⁴ Realni izvoz blaga (1,5 %) se je povečal zaradi nadaljevanja rasti izvoza v države EU ob upočasnjenem zmanjševanju izvoza izven Tabela 3: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2012 X 13/IX 13 X 13/

X 12 I-X 13/

I-X 12

Izvoz¹ 1,9 2,7 1,9 2,5

-blago 0,8 5,2 3,5 2,0

-storitve 6,7 -7,6 -4,7 4,4

Uvoz¹ -2,6 4,3 2,1 -2,1

-blago -3,0 6,2 1,8 -2,4

-storitve -0,1 -6,7 4,0 0,1

Industrijska proizvodnja -1,1 -0,1² -0,7³ -1,4³ -v predelovalnih dejavnostih -2,3 -0,1² -1,4³ -2,1³ Gradbeništvo-vrednost opravljenih

gradbenih del -16,8 7,6² 27,3³ -7,3³

Trgovina na drobno – realni prihodek -2,3 1,8² -1,2³ -3,7³ Storitvene dejavnosti (brez trgovine)

– nominalni prihodek -2,8 -1,4² 1,8³ -0,5³ Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹plačilnobilančna statistika, ²desezonirani podatki, ³delovnim dnem prilagojeni podatki.

Slika 7: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

30 40 50 60 70 80 90 100 110

Desezoniran realni indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Izvoz blaga

Ind. proiz. predelovalnih dej.

Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trgovini na drobno

EU. V prvih desetih mesecih je bil realni izvoz blaga 2,6 % (orig.) večji kot v enakem obdobju predhodnega leta. Ob tem je bila izmed šestnajstih najpomembnejših proizvodov, ki predstavljajo tri četrtine celotnega izvoza blaga, medletna realizacija pri desetih boljša kot v letu 2012. Med najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami je k temu največ prispevala medletna rast izvoza v Rusijo, ki se je v zadnjih mesecih sicer upočasnila, v Avstrijo in v Italijo, medtem ko je bil izvoz v Nemčijo, ob siceršnjem izboljšanju v zadnjih mesecih, v tem obdobju medletno manjši. Realni uvoz blaga se je tudi oktobra povečal (1,8 %), prekinitev padanja v zadnjih mesecih pa je po naši oceni predvsem posledica večjega uvoza proizvodov za široko porabo, zlasti osebnih avtomobilov. V desetih mesecih je bil realni uvoz na podobni ravni kot v enakem obdobju predhodnega leta (-0,2 %, orig.).

Oktobra se je nadaljevalo zmanjševanje nominalnega izvoza storitev, po rasti v tretjem četrtletju se je zmanjšal tudi uvoz (desez.).⁵ Nominalni izvoz storitev⁶ se zmanjšuje od aprila, sprva predvsem zaradi padanja izvoza ostalih poslovnih storitev, v zadnjih mesecih pa se je najbolj zmanjšal izvoz drugih storitev.⁷ V prvih desetih mesecih je bil skupni izvoz 4,4 % (orig.) večji kot v enakem obdobju predhodnega leta, k rasti pa je največ prispeval izvoz posredovanj in gradbenih storitev. Nominalni uvoz storitev se je po povečanju v tretjem četrtletju oktobra nekoliko

4 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza blaga pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen.

Slika 8: Blagovna menjava − realno

70 75 80 85 90 95 100 105 110

Desezoniran realni indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Izvoz Uvoz

5 Po plačilnobilančni statistiki.

6 Ob objavi septembrskih podatkov o plačilni bilanci je izvoz ostalih poslovnih storitev septembra dosegel najvišjo mesečno vrednost doslej (134,6 mio EUR), ob tem se je skupni izvoz storitev v tretjem četrtletju povečal glede na predhodno četrtletje (desezonirano). Ob objavi oktobrskih podatkov pa je bila septembrska vrednost izvoza ostalih storitev občutno popravljena navzdol (76,9 mio EUR), posledično se je skupni izvoz storitev v tretjem četrtletju zmanjšal.

7 V skupino druge storitve pri desezoniranju vključimo komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo dobro desetino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev.

(13)

zmanjšal (-3,0 %), podobno kot izvoz zaradi zmanjšanja uvoza drugih storitev. V desetih mesecih 2013 je ostal na podobni ravni kot v enakem obdobju predhodnega leta (0,1 %, orig.).

Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, ki se je v tretjem četrtletju nekoliko zmanjšal, je oktobra ostal na septembrski ravni. Proizvodnja v nizko tehnološko zahtevnih panogah, ki stagnira od začetka leta, je tudi oktobra ostala nespremenjena. V srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, kjer se je proizvodnja od začetka leta povečala, pa se je aktivnost v zadnjih dveh mesecih nekoliko zmanjšala. V tehnološko zahtevnejših panogah pa se je drugi mesec zapored nekoliko povečala, s čimer se je prekinilo zmanjševanje proizvodnje (desez.).

Slika 9: Storitvena menjava − nominalno

200 250 300 350 400 450 500

V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Uvoz storitev

65 70 75 80 85 90 95 100 105 110

Desezoniran indeks 2008=100

Vir: SURS, preračuni UMAR Nizko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zaht. panoge Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge Predelovalne dejavnosti, skupaj

Slika 10: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog

V prvih desetih mesecih je bil obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih za 2,1 % (del. dnem prilagojeno) manjši kot v enakem obdobju leta 2012. Proizvodnja v vseh nizko tehnološko zahtevnih panogah je bila manjša, vendar so padci v zadnjih mesecih (predvsem zaradi zmanjševanja učinka osnove) manjši kot ob začetku leta.

Tudi padci v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah so manjši kot v prvi polovici leta (ob nadaljnjem povečanju proizvodnje v tretjem četrtletju), po desetih mesecih pa je proizvodnja teh panog v povprečju na medletno podobni ravni. Manjša kot v enakem obdobju leta 2012 pa je po desetih mesecih proizvodnja v tehnološko zahtevnejših panogah (zaradi zmanjšanja proizvodnje od začetka leta), kjer so se medletni padci v večini panog v zadnjih mesecih poglobili.

Vrednost opravljenih gradbenih del se je oktobra povečala (7,6 %, desez.), in bila tudi medletno znatno višja (27,3 %).

Ob znatnih mesečnih nihanjih se je aktivnost v zadnjih mesecih okrepila tako v gradnji inženirskih stavb kot v gradnji nestanovanjskih stavb, v gradnji stanovanjskih stavb pa znižala. Oktobra je bila aktivnost v gradbeništvu znatno višja kot v enakem mesecu predhodnega leta; na to je močno vplivala tudi nizka osnova v oktobru 2012 (tedaj se je vrednost gradbenih del znižala za 21,1 % in dosegla najnižjo raven v letu 2012).

Tudi oktobra je bila vrednost zaloge pogodb v gradbeništvu precej višje kot pred letom. Vrednost zaloge pogodb v gradbeništvu je bila oktobra za 35,3 % višja kot oktobra leta 2012, od tega v gradnji inženirskih objektov kar za 78,4 %, kar povezujemo z intenzivno gradnjo komunalne infrastrukture, spodbujene z evropskimi sredstvi.

Slika 11: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po panogah

-15 -10 -5 0 5 10

Papirna ind., tiskarstvo Prehrambena ind. Usnjarska ind. Tekstilna ind. Pohištv. ind., dr. raznovr. Lesna ind. Popr., montaža stroj.,napr. Kovinska ind. Prz.dr.nekov.mineral.izd. Prz.izd.iz gume, plast. mas Kemična in farmac. ind. Prz. IKT opreme, el. naprav Prz.dr.strojev in naprav Prz. vozil in plovil

Nizko teh. zahtevne Srednje nizko teh.

zahtevne Sr. visoko in visoko teh. zaht.

jan-okt 2013/jan-okt 2012, v %

(14)

Slika 12: Vrednost opravljenih gradbenih del

0 20 40 60 80 100 120

Skupaj

Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti

Prihodek v trgovini na drobno je tudi oktobra ostal na nizki ravni, ob ponovni krepitvi pa je bil v trgovini z motornimi vozili in v trgovini na debelo višji kot v mesecih pred dvigom stopnje DDV (desez.). Po zmanjšanju v tretjem četrtletju se je realni prihodek v trgovini na drobno oktobra nekoliko povečal, a ostal na zelo nizki ravni. Najbolj (skoraj za desetino) se je povečal v trgovini z motornimi gorivi, na kar je po naši oceni vplivalo večje trgovanje z ostalimi proizvodi in storitvami, ki jih gospodarske družbe, registrirane v tej dejavnosti, tudi prodajajo⁸, saj je količina prodanih motornih goriv zaostajala za ravnjo iz leta 2012.

Po velikem zmanjšanju julija se je prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili v naslednjih mesecih krepil in bil oktobra že višji kot pred nihanji ob povišanju stopenj DDV. Oktobra se je zvišal tudi nominalni prihodek

8 Npr. električna energija, zemeljski plin, trgovsko blago in nekatere storitve.

65 70 75 80 85 90 95 100 105

Trgovina na drobno, real.

od tega motorna goriva, real.

Mot. vozila in popravila, real.

Trgovina na debelo, nom.

Slika 13: Prihodek v trgovinskih panogah

v trgovini na debelo, ki je bil tako ob nihanjih v sredini leta nekoliko višji kot pred dvigom stopenj DDV.

Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)⁹ je kljub oktobrskemu zmanjšanju (1,4 % desez.) ohranil trend skromne rasti od konca leta 2012. Oktobra se je od glavnih storitev prihodek povečal le v prometu in gostinstvu, kjer se je ob povečanju števila prenočitev povečal že drugi mesec zapored, medletno pa je bil višji v vseh dejavnostih. Najbolj se je zmanjšal v strokovno-tehničnih storitvah, še zlasti v pravno-računovodskih storitvah, ki so se oktobra zmanjšale tudi v primerjavi z ravnjo v tretjem četrtletju. Podobno kot v gradbeništvu na nizki ravni ostaja prihodek v arhitekturno-projektanskih storitvah.

Prihodek v informacijsko-komunikacijskih storitvah se je drugi mesec zapored nekoliko zmanjšal. Pri drugih raznovrstnih poslovnih storitvah se je še nadalje zmanjšal prihodek potovalnih agencij, medtem ko se je pri zaposlovalnih ponovno okrepil.V primerjavi z letom 2008 je prihodek v prometnih storitvah edini, ki presega raven tega leta, medtem ko za manj kot 5 % zaostaja prihodek v gostinstvu, informacijsko-komunikacijskih storitvah in drugih raznovrstnih poslovnih storitvah.

Dohodek gospodinjstev tudi na začetku zadnjega četrtletja 2013 ostaja medletno nižji. Po manjših nihanjih v preteklih mesecih se je masa neto plač novembra ohranila na ravni prejšnjega meseca (desez.) in bila v prvih enajstih mesecih medletno realno nižja za 3,6 % (v enakem obdobju leta 2012 za 2,8 %). Nižji so bili tudi transferji posameznikom in gospodinjstvom¹⁰, ki so bili v prvih desetih mesecih medletno realno nižji za 2,9 % (v enakem obdobju leta 2012 za 4,4 %). Med njimi so bili višji transferji upokojencem, ki

9 Gre za dejavnosti H−N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št.

1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalnikih.

10 Po konsolidirani bilanci javnega financiranja MF. Od maja 2013 se sredstva za štipendije izplačujejo iz sredstev za namenske odhodke oz.

rezerv, kar zato pomeni nekoliko nižjo maso vseh transferjev skupaj.

Slika 14: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)

75 80 85 90 95 100 105 110

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes.drseča sredina

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Skupaj Promet in skladiščenje (H)

Komunikacijske (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

(15)

predstavljajo dve tretjini vseh transferjev, medtem ko so bili vsi ostali transferji nižji. Obseg potrošniških posojil je bil novembra medletno nižji za 11,2 %. Kljub novembrskem povečanju obsega stanovanjskih posojil so gospodinjstva v prvih enajstih mesecih predvsem odplačevala posojila.

Konec novembra je bil medletno nižji tudi obseg vlog gospodinjstev v bankah (-2,2 %). V prvih enajstih mesecih so tako gospodinjstva zmanjšala vloge kar za 465 mio EUR, kar je kar za 275 mio evrov več kot v enakem obdobju leta 2012. Po zadnjih podatkih SURS je bil razpoložljivi dohodek gospodinjstev v prvih devetih mesecih medletno realno nižji za 3,6 %¹¹.

Kratkoročni kazalniki potrošnje gospodinjstev še naprej kažejo na upad trošenja. Prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv se je, ob manjših nihanjih v preteklih mesecih, oktobra zmanjšal za -0,6 % (desez.). Nadalje se je zmanjšalo tudi trošenje za trajne dobrine¹², in sicer za 1,8 %, predvsem na račun zmanjšanja nakupov gospodinjskih aparatov ter avdio in video zapisov v specializiranih prodajalnih, kjer se je prihodek zmanjšal že četrti mesec zapored, medtem ko je prihodek v segmentu pohištva in gradbenega materiala stagniral.

Po nekoliko večjih nihanjih v preteklih mesecih so se novembra nekoliko okrepili nakupi vozil fizičnih oseb (3,1 % desez.). Pričakovanja potrošnikov so se decembra nekoliko izboljšala, vendar so potrošniki še naprej zelo pesimistični glede večjih nakupov.

Po izboljševanju v prvi polovici leta je razpoloženje v gospodarstvu v drugi polovici leta ostalo na doseženi ravni. V predelovalnih in storitvenih dejavnostih se je razpoloženje konec leta še nekoliko izboljšalo. Po izboljševanju v prvih treh četrtletjih pa se je v zadnjem četrtletju nekoliko

11 Četrtletni nefinančni sektorski računi, Slovenija, 3. četrtletje 2013, 30.12.2013.

12 Prihodek v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami, gradbenim materialom, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah.

Slika 15: Kazalniki potrošnje gospodinjstev

-70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10

30 40 50 60 70 80 90 100 110

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 Ravnotežje, v %, desezonirano, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS, MZIP in preračuni UMAR.

Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) Masa izplačanih neto plač (leva os)

Prihodek v trgovini s trajnimi dobrinami (leva os) Kazalnik zaupanja potrošnikov, desez. (desna os)

poslabšalo razpoloženje v gradbeništvu. Po izboljšanju ob dvigu DDV sredi letošnjega leta se je nadalje poslabšalo razpoloženje v trgovini na drobno. Poslabšalo pa se je tudi razpoloženje potrošnikov, kjer je bil kazalnik zaupanja v drugi polovici leta nižji kot v prvih šestih mesecih.

Trg dela

Razmere na trgu dela tudi ob koncu leta ostajajo zaostrene.

Število delovno aktivnih¹³ stagnira vse od spomladi (desez.), k čemur največ prispeva naraščanje njihovega števila v gradbeništvu ter v manjši meri tudi v drugih Slika 16: Poslovne tendence

-70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

13 Po SRDAP; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov.

40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240

660 680 700 720 740 760 780 800 820 840 860

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano

Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

Slika 17: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni

(16)

Tabela 4: Delovno aktivni po področjih dejavnosti

Število v 1.000 Sprememba števila

2012 X 12 IX 13 X 13 2012/

2011 X 13/

IX 13 X 13/

X 12 I-X 13/

I-X 12

Predelovalne dejavnosti 182,9 181,8 177,6 178,1 -1.919 497 -3672 -5.860

Gradbeništvo 59,8 59,0 56,0 56,1 -8.047 99 -2.900 -6.270

Tržne storitve 338,4 337,2 333,3 334,3 -3.805 975 -2.926 -6.097

-od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 107,8 107,3 103,4 103,8 -1.848 396 -3.487 -3.809

Javne storitve 171,6 171,3 170,1 170,4 1.438 301 -884 -1.717

Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 50,7 50,2 48,9 48,8 -650 -29 -1.367 -1.680

Izobraževanje 65,5 65,4 65,4 65,7 778 281 247 -150

Zdravstvo in socialno varstvo 55,4 55,6 55,8 55,9 1.311 49 236 113

Drugo 57,3 57,9 58,5 59,1 -1.632 569 1.205 1.098

Tabela 5: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2012 X 13/

IX 13 X 13/

X 12 I-X 13/

I-X 12

Aktivno prebivalstvo -1,5 0,7 -0,1 -0,9

Formalno delovno aktivni -1,7 0,1¹ -1,1 -2,3

Zaposlene osebe -1,6 0,2 -1,7 -2,8

Registrirani brezposelni -0,5 -0,2¹ 7,1 9,3 Povprečna nominalna bruto

plača 0,1 0,2¹ 0,7 -0,3

-zasebni sektor 0,5 0,1¹ 0,8 0,4

-javni sektor -0,9 0,7¹ 0,6 -1,3

-v tem sektor država -2,2 0,1¹ -1,1 -2,8 2012 X 12 IX 13 X 13 Stopnja registrirane

brezposelnosti (v %),

desezonirano 12,0 12,1 13,1 13,0

Povprečna nominalna bruto

plača (v EUR) 1.525,47 1.515,95 1.495,28 1.526,11 -zasebni sektor (v EUR) 1.395,84 1.397,17 1.375,60 1.408,28 -javni sektor (v EUR) 1.762,88 1.733,23 1.715,40 1.742,91 -v tem sektor država (v EUR) 1.761,15 1.728,58 1.705,40 1.709,96 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Opomba: ¹ desezonirani podatki.

Tabela 6: Tokovi v brezposelnost in iz brezposelnosti I-XII 11 I-XII 12 I-XII 13

PRILIV 99.674 106.858 108.344

Iskalci prve zaposlitve 14.391 16.272 19.071 Iskalci ponovne zaposlitve (izgubili

delo) 82.150 90.330 88.710

Stečaj podjetja 7.812 4.609 3.732

Poslovni razlog oz. prisilna poravnava 16.096 20.130 17.896 Prenehanje pogodbe za določen čas 45.154 50.911 54.004

Ostalo 13.088 14.680 13.078

Ostalo (prehodi med evidencami) 3.133 256 563

ODLIV 96.941 101.551 102.390

Brezposelni dobili delo 61.019 58.324 65.054

Javna dela 1.341 3.724 5.423

Samozaposlitev 5.520 4.195 5.789

Prehod v neaktivnost 14.858 15.015 13.295

Upokojitev 9.718 10.523 8.511

Kršitev obveznosti 13.576 19.495 14.772 Ostalo (prijava v druge evidence,

ostalo) 7.488 8.717 9.269

Vir: ZRSZ.

dejavnostih, medtem ko se je v predelovalnih dejavnosti njihovo število od začetka leta še nekoliko zmanjšalo. V prvih desetih mesecih število delovno aktivnih še vedno ostaja za 2,6 % nižje kot v enakem obdobju leta 2012.

Število registriranih brezposelnih se je ob koncu leta povečalo. Po izrazitem povečanju na začetku leta se je povečevanje njihovega števila sredi leta nekoliko umirilo, v decembru pa znova povečalo. Konec decembra je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 124.015 oseb oz. 4.702 oseb (orig.) več kot mesec prej, predvsem kot posledica povečanega priliva v evidenco zaradi izteka pogodb za določen čas in majhnega števila oseb, ki so dobile zaposlitev. Po desezoniranih podatkih se je njihovo število decembra povečalo za 0,5 %. V povprečju leta je bilo 119.827 brezposelnih oz. 8,8 % več kot leta 2012. Priliv v evidenco je bil za 1,4 % večji, zlasti zaradi večjega števila iskalcev prve zaposlitve (17,2 %). Odliv je bil tudi nekoliko

večji (0,8 %) zaradi večjega števila oseb, ki so dobile zaposlitev (11,5 %) kot posledica aktivnejše politike države pri izvajanju programov APZ, ki pomenijo zaposlitev (javna dela, subvencioniranje samozaposlitev).

Povprečna bruto plača na zaposlenega se je oktobra nekoliko zvišala (0,2 % desez.) in bila nekoliko višja tudi v primerjavi z enakim mesecem leta 2012. Zvišanje glede na pretekli mesec je predvsem posledica rasti plač v javnem sektorju,¹⁴ ki je bila spodbujena s precejšnjo rastjo povprečne bruto plače v javnih družbah¹⁵ (2,3 % desez.). V sektorju država,

14 Od junija 2012 komentiramo podatke o plačah v zasebnem in javnem sektorju (v tem zlasti sektor država), v dejavnostih zasebnega sektorja in dejavnostih javnih storitev pa le izjemoma; za več glej EO 06/12, Izbrane teme – Spremljanje plač in prejemnikov plač v javnem in zasebnem sektorju.

15 Javne družbe so družbe, nad katerimi ima država nadzor, osnovno merilo nadzora pa je večinski lastniški delež. Mednje sodijo javne gospodarske družbe, banke, zavarovalnice, domovi za ostarele, lekarne, ipd.