NaroS- nina za leto 1957 znaša П00.— dinarjev, za Inozemstvo pa 2500.— dinarjev

(1)

FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE

»URADNI UST FLEJ« izhaja po potre' bi v srbski, hrvatski, slovenski In ma- j kedonski izdaji. — Oglasi po ceniku. — j Zlro račun pri Narodni banki FLRJ I za naroCnino In za posebne izdaje j Ш2ГТ-220, za Oglase 1032-T-221.

Sreda, 1. maja 1957.

BEOGRAD

ŠTEVILKA 18. LETO XIII.

Cena te številke Je 80.— din. — NaroS- nina za leto 1957 znaša П00.— dinarjev, za Inozemstvo pa 2500.— dinarjev. — Uredništvo: Ulica Kraljeviča Marka št.

9. — Telefoni: nredništvo 28-R38, admi- nistracija 26-276, prodajni oddelek 22-619,

telefonska centrala 28-010.

206,

Na podlagi prvega odstavka 4. razdelka XVIIa poglavja zveznega družbenega plana za leto 1957 izdaja Zvezni izvršni svet

UREDBO

O PLAČAH DELAVCEV GOSPODARSKIH ORGA- NIZACIJ

I. Temeljne določbe 1. člen

Plače delavcev gospodarskih organizacij se dolo- čajo po tarifi, ki se predpiše s tarifnim pravilnikom.

Pla^a delavca je odvisna od njegovega uspeha pri delu in od poslovnega uspeha gospodarske orgamza- cije.

2. člen

Tarifni pravilnik sprejme organizacija v sporazumu z ohclnskim ljudskim odborom. in sindikalno organizacijo. '

3. člen

V tarifnem pravilniku se določajo plače delavcev po delovnih mestnih rdelih^ /a enoto delovnega časa (tarifna postavka).

Podlaga za določitev tarifne postavke so predvsem strokovna izobrazba, ki je potrebna za opravljanje dela na delovnem mestu, delovni pogoii na delovnem mestu in odgovornost za vodstvo delal

Zvezni izvršni svet lahko predpiše, da morajo gospodarske organizacije pri določanju tarifnih postavk uporabljati določeno metodo za ocenitev delovnih mest (del).

4. člen

Splošna raven tarifnih postavk v gosipodarskih organizacijah, ki pri delitvi celotnega dohodka ugotavljajo dobiček, se določi z

planom.

Pri teh gospodarskih organizacijah se smejo gibati tarifne postavke samo v mejah tako določene ravni tarifnih postavk.

5. člen

Plača delavca se določi na podlagi časa, ki ga je delavec prebil na delu,(ali,'na podlagi delovnega učinka, ki ga je dosegel v določenem delovnem času.

Za delovna mesta in dela, kjer se da delovni uči- nek meriti, mora gospodarska organizacija predpisati, kolikšen učmeRT mora delavec dosefei v dcSTočenTTa- sovnl enofTlnormaT

Gospodarska organizacija 1ађко določi, da dobiva delavec plačo za določeni delovni učinek ali za dolo- čeno količino proizvodov: pri tem pa mora gledati, da se da ta učinek doseči v času, ki ustreza plači po tarifni postavki (akordna postavka).

Norme in akordne postavke se določajo s pravilniki o normah.

Za gospodarske organizacije s pavšalnim obraču- nom ne velja obveznost Iz drugega odstavka.

6. člen

Za^posebrifi .uspehe pri delu, s katerimi delavec prispeva 6 poslovnemu uspehu gospodarske organizacije, se delavci nagrajujejo a premijami.

Gospodarska organizacija mora vpeljati premije kot eno od oblik delavske plače.

Premije se določajo na podlagi pravilnika o premijah.

Pravilnik o premijah sprejme gospodarska ^organizacija.

7. člen

Za opravljeno delo ima delavec pravico do tolikšne plače, kolifcoršna mu gre za določen učinek oziroma za določen čas dela po tarifnem pravilniku, po pravilniku o normah in pravilniku o premijah.

Ce. doseženi dohodek ne zadošča, da bi se delavcem izplačale" cele plače za opravljeno delo, se jmi jslaJLe

zmanjšajo v sorazmerJiL-7. doseženim dohndfcnm.

8. člen

Gospodarskim organizacijama, ki v obračunski dobi ne dosežejo tolika sredstev.. da bi mogle izplačati delavcem plače v višini, ki je določena .v tej. uredbi, in hlniajć'sredstev niti v rezervnem plačUnem,skladu niti v rezervnem skladu, se zagotovijo ta sredstva v breme občinskega ljudskega odbora.

9. člen

Gospodarska organizacija ima enoten tarifni pravilnik.

Gospodarske organizacije, ki imajo v svojem sestavu obratne in poslovne enote, sprejmejo enoten tarifni pravilnik' za vso gorTpodffišEo organizacijo^ v njern pa morajo biti obratne in poslovne enote posebej

izkazane.

Delavski svet gospodarske organizacije lahko sklene, da ima._a]ir.at-£^amostojnim obračunom, ki Trna svoje organe delavske uprave, poseben tarifni pravilnik.

Občinski.ljudski odbor lahko določi, da posamezne gospodarske organizacije s pavšalnim obračunom niso dolžne imeti tarifnega pravilnika, vendar pa morajo te tudi v tem primeru pismeno določiti notranja razmerja pri delitvi tistega dela dohodka, ki ga izlo- čajo za plače.

10. člen

Gospodarske organizacije, ki pri delitvi celotnega dohodka ugotavljajo dohodek, plačujejo i? nsehnega dahfldfea delavcev ЈгогаСипЉј ^рЈЗтеуВГЈг osebriega dohodka po posebnih'predpisih.

Pri gospodarskih organizacijah iz prejšnjega odstavka so z osebnimi dohodki delavcev mišljene plače-

&.)

(2)

Stran 318. — Številka 18, URADNI LIST FLRJ Sreda, 1. maja 1957, dalavcev s prispevkom za socialno zavarovanje, sta-

novanjskim prispevkom in proračunskim prispevkom Iz osebnega dohodka,

11. člen

Z delavci so v smislu te uredbe mišljene vse osebg, ki so -delovnem razmerju z gospodarsko organizacijo.

II. Sprejemanje tarifnega pravilnika 12. člen

Predlog tarifnega pravilnika sestavi upravni odbor gospodarske organizacije in ga predloži delavskeM- svetu gospodarske organizacije, občinskemu ljudskemu o'đboru in sindikalni organizaciji,'

13, člen

Upravni odbor gospodarske organizacije mora dati osnutek tarifnega pravilnika na pripombe delovnemu kolektivu vsaj 15 dni prej, preden predloži predlog tarifnega pravilnika v obravnavo delavskemu svetu gospodarske organizacije, občinskemu ljudskemu od- boru in sindikalni organizaciji.

Upravni odbor gospodarske organizacije mora predložiti pripombe, ki jih podajo k osnutku tarifnega pravilnika posamezni delavci, delavskemu svetu s svo- jim mnenjem.

14, člet.

K tarifnemu pravilniku mora sestaviti' upravni odbor gospodarske organizacije na direktorjev predlog posebno obrazložitev o ravni tarifnih postavk v tarifnem pravilniku.

Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za delo lahko predpiše navodilo o podatkih, ki jih mora vse- bovati obrazložitev.

(jjj) člen

Tarifni pravilnik začne veljati, ko se glede njega zedinlio delavski svejT— v Imenu gospodarske organi- začiic. obeinšSi ljudski odbor ali komisija, ki jo v ta namen imenuje ljudski offior — v imenu občinskega ljudskega odbora, in organ, ki ie določen na podlagi slavije — v Imenu sindikalne organizacije.

16, člen

Ce se za obrat gospodarske organizacije samostojno obračunava celotni dohodek, lahko zahteva ljudski oabor~ob2ine, v kateri je obrat, od_ljudskoga odbora obSine, v katerii ima gospodarska organizacija's'voj sede®, da..tudi on da ^soglasje k tistemu delu tarifnega wra- vi!nika7Ta""se nanaša na obrat. Če se občinski ljudski odbor, pristojen po sedežu gospodarske organizacije, ne strinja s to zahtevo, odloči o tem, ali bo tudi občinski ljudski odbor, ki je pristojen za sedež obrata, dal soglasje k tistemu delu tarifnega pravilnika, ki se nanaša na obrat, okrajni ljudski odbor — če sta občini v istem okraju, republiški izvršni svet, če sta občini v dveh okrajih, oziroma Zvezni izvršni svet, če sta občini v dveh ljudskih republikah.

Pri dajanju soglasja k tarifnemu pravilniku samo- stojnega obrata kmetijske zadruge mora občinski ljudski odbor zaslišati zadrugo, kateri pripada obrat,

17. člen

Ce se med delavskim svetom gospodarske organizacije, sindikalno organizacijo in občinskim ljudskim odborom ngjiQaeže,.spau£uisiii o predlaganem tarifnem pravilniku, sf- predlog nošlie v ortlnfitpv ^tairvi^arhi- tražni komisiji za tarifne pravilnike.

18. člen

Stalna arbitražna komisija za tarifne pravilnike sa ustanovi nri okrajnem Ijudiskem odboju.

Stalna arbitražna komisija odloča v petčlanskih svetih.

Okrajni ljudski odbor določi listo članov stalna arbitražne komisije, ki jo sestavljajo eden ali več pred1- stavnikov okrajnega ljudskega odbora, predstavnikov- sindikalne organizacije in predstavnikov zbornic.*

Sindikalna organizacija in zbornice predlagajo v začetku leta svoje predstavnike za člane stalne arbi- tražne komisije.

Upravni organ okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo, imenuje v vsakem posameznem.primeru predsednika arbitražnega eveta — izmed predstavnikov okrajnega ljudskega odbora in po dva člana arbitražnega sveta — izmed predstavnikov sindikalne organizacije in zbornic z liste, ki jo je določil okrajni ljudski odbor.

Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za delo pred- piše pravilnik o delu stalnih arbitražnih* komisij za tarifne pravilnike.

19. člen

Odfločba arbitražne komisije ie obvezna in i a sestavni del tarifnega pravilnika.

Tarifni pravilnik začne v tem primeru veljati dnerri7"go~izda octločbo arbitražna komisija!

20. člen

Ce se med^ letom pokaže potreba, lahko uvede upraTOT^dfep?ôspoâr5Ee~oâr-fzaci3e, ki pri delitvi

■celotnega dohodka ugotavlja dobiček, proti poznejši potrditvi delavskega sveta nova delovna mesta—in.

določi zanje tarifne postavke. Tarifne postavke za taka deTovna~rnesta morajo^-BTFi glede višine v pravilnem razmerju s tarifnimi postavkami ustreznih delovnih mest v tarifnem pravilniku,

Ce tarifne postavke za nova delovna mesta niso v pravilnem razmerju is tarifnimi postavkami za ustrezna delovna mesta v tarifnem pravilniku, mora gospodarska organizacija na zahtevo sveta občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo, prilagoditi tarifne postavke za nova delovna mesta tariinim po- stavkam obstoječih delovnih mest.

Zoper odločbo sveta občinskega ljudskega odbora iz prejšnjega odstavka se lahko vloži v 15 dneh od njene vročitve pritožba na svet okrajnegalj udsk&ga jod- bora, ki je prišlo jen za t o~j3elo.""

Zneski tarifnih postavk, določeni do prilagoditvi zahtevi sveta občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo, veljajo od dneva, ko je bila zahtevana prilagoditev.

Kadar zahteva svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo, prilagoditev tarifnih postavk v smislu drugega odstavka tega člena, določi način do- ločanja plač za nova delovna mesta v smislu prvega Oidistavka 36, člena te uredbe,

21. člen

K predlogu tarifnega pravilnika podjetja, ki proizvaja za določene potrebe Jugoslovanske ljudske armade, da soglasje tudi Državni sekretariat za narodno obrambo.

Soglasje k predlogu tarifnega pravilnika podjetja, ki proizvaja za določene potrebe Jugoslovanske ljudske armade bojni material in razstrelivo, da posebna komisija, ki jo imenuje občinski ljudski odbor v soglasju z Državnim sekretariatom za narodino obrambo.

(3)

(Sreda, 1. maja 1957. URADNI LIST FLRJ Številka 18. — Stran 31^

22. člen

Gospodarska organizacija mora poslati prepis tarifnega pravilnika upravnemu organu občinskega Itudskega odbora, ki je pristojen za delo. v 14 dneh od dneva, ko tečne tarifni pravilnik veljati..

23. člen

Ce se dvoje ali več gospodarskih organizacij spoji v eno samo, sprejme gospodarska organizacija, Ei je nastala s spojitvijo, nov tarifni pravilnik, pri katerem vzame za podlago tarffne pravilnike gospodarskih organizacij, iz katerih je nastala.

Ce se ena ali več gospodarskih organizacij pripoji drugi gospodarski organizaciji, izda upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo, odločbo, ali naj se za gospodarsko organizacijo, h kateri so se pripojile druge gospodarske organizacije, tarifni pravilnik samo dopolni, ali pa naj se sprejme nov tarifni pravilnik.

24. člen

Gospodarska organizacija mora imeti tarifni pravilnik na vidnih in dostopnih mestih v vseh oddelkih in obratih in omogočiti vsem delavcem, da se z njim seznanijo.

Ш. Vsebina tarifnega pravilnika 25. člen

Tarifni pravilnik obsega zlasti;

1) tarifne postavke, določene po delovnem mestu, delu ali na kakSnii drugi osnovi, v zneskih na uro, na dan, na teden ali na mesec;

2) določbe o normah;

3) določbe o premijah;

4) določbe o delitvi sredstev za plače nad plače po tarifnih postavkah ali po drugih osnovah iz tarifnega pravilnika:

5) določbe o nadomestilu za plačo med prekinitvijo dela;

6) določbe o obračunavanju in izplačevanju plač in akontacij na plače;

7) določbe o posebnih izdatkih, in sicer:

a) o višini nadomestila za ločeno življenje ob premestitvi ali sprejemu v delovno razmerje in o pogojih za njegovo izplačevanje;

b) o višini dnevnic za službena potovanja in selitve ob premestitvi in o pravici do teh dnevnic;

c) o višini terenskih dodatkov in o pogojih zanje;

đ)r o višini plače med plačanim dopustom;

e) o višini nagrad vajencev;

8) določbe o pravicah organov gospodarske organizacije glede izdajanja odločb, ki se • nanašajo na ureditev plač njenih delavcev.

Gospodarska organizacija lahko vključi v tarifni pravilnik tudi druge določbe, ki so v neposredni zvezi s plačami delavcev.

Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za delo lahko predpiše navodilo o metodi za izkazovanje tarifnih postavk v tarifnih pravilnikih.

26. člen

Tarifne postavke v tarifnem pravilniku se določijo za deIovna"mesta (nplai рпртп samem'znesETf'air pa v razponu med dvema zneskoma. Ce je tarifna postavka določena v razponu, mora tarifni pravilnik obsegati merila, na podlagi katerih se določa tarifna postavka delavcem.

Ce gospodarska organizacija v tarifnem pravil-(

niku ne določi meril za določanje tarifnih postavk v . mejah razpona, ne smejo biti tariifns postavke oseh na takem delovnem mestu večje od zneskov, ki pome- nijo spodnjo mejo razpona.

27. člen

Tarifne postavke v tarifnih pravilnikih novih gospodarskih organizacij se smejo gibati samo v mejah tanfhiii postavk za ustrezna delovna mesta v tarifnih pravilnikih obstoječih gospodarskih organizacij iste gospodarske panoge oziroma istega gcspodarskela področja v окгајиГСв v okraju ni gospodarskih organizacij iste gospodarske panoge ali istega gospodar- skega področja, ss določi višina tarifnih postavk nove gospodarske organizacij:; po višini tarifnih postavk, kakršne so v takih gospodarskih organizacijah drugod, v Jugoslaviji.

Določbe prejšnjiega odstavka ne veljajo za tarifne pravilnike gospodarskih organizacij, ki pri delitvi celotnega dohodka ugotavljajo dohodek.

Predpise o postopku za ugotovitev ravni tarifnih postavk pri novih gospodarskih organizacijah izda Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za delo.

28. člen

Tarifni pravilnik obsega temeljne določbe o ugo- tavljanju delovnega učinka.

V gospodarskih organizacijah, ki pri delitvi celotnega dohodka ugotavljajo dobiček, se sme plača za preseganje delovnih norm določati samo v enakem razmerju s tarifno postavko, ne glede na višino pre- seganja norm.

29. člen

V določbah o premijah v tarifnem pravilniku se določi. laoUkšeh" bdstotek~&redstev gre v sklad za premije, in določijo temeljne postavke za pravilnik o premijah.

30. člen

V določbah tarifnega* pravilnika o delitvi sredstsTT za plače nad plače po tarifnih postavkah oziroma po drugih osnovah iz tarifnega pravilnika se določijo osnove, po katerih se bodo delila ta sredstva; pri tem

■leTfeba vzeti kot nšMn iisr^. dtisezormJklu"- S tarifnim pravilnikom se ne sme dati nobenemu organu gospodarske organizacije pravica, da bi po svojem preudarku mimo tarifnega pravilnika delil plače po prejšnjem odstavku.

31. člen

Gospodarska organizacija lahko v tarifnem pravilniku določi, da gre del sredstev, ki je namenjen za plače nad plačami po tarifnih postavkah oziroma po drugih osnovah iz tarifnega pravilnika, v rezervni plačilni sklad (rezervni sklad osebnih dohodkov).

32. člen

Tarifne postavke pri gospodarskih organizacijah, ki pri delitvi celotnega dohodka ugotavljajo dohodek, obsegajo tudi ustrezne zneske proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, prispevka za socialno zavarovanje in stanovanjiskega prispevka.

IV. Sprememba in revizija tarifnega pravilnika 33. člen

Tarifni pravilnik se snrejmejiajmanj za eno leto.

Sprememba tarifnega pravilnika v celoti je pravi*

- loma dovoljena samo ob koncu leta za naslednje leto,.

(4)

^k-an 320. — Števliika 18. UKADm LIST FLRJ Posamezne določbe tarifnega pravilnika se smejo

gpremeniti tudi po preteku tromesečja.

Za spremembe tarifnega pravilnika velja isti na- tin feot je predpisan za пзе^буо sprejemanje (členi

12^-10).

Zneski tarifnih postavk in določbe o tarifnih postavkah v tarifnih pravilnikih gospodarskih organizacij, ki pri delitvi celotnega dohodka ugotavljajo dobiček, se med letom ne smejo spreminjati.

Spremembe tarifnega pravilnika veljajo od prvega dneva tromesečja, ki sledi tromesečju, v katerem so bile sprejete. S tarifnim pravilnikom se lahko določi, da veljajo spremembe od prvega dneva tromesečja. v katerem sb bile sprejete. Ce so bili s spremembami tarifnega pravilnika zmanjšani zneski tarifnih postavk za nekatera delovna mesta (dela), smejo veljati spremembe za ta delovna mesta samo od prvega dne prihodnjega meseca po mesecu, v katerem je bil tarifni pravilnik spremenjen.

34. čler

Ce tarifni pravilnik nasmrotuie zakonskim in drugim predpisom ali če ni bil sprejet po postopku, ki ga- določS ta uredba, naTozi " upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki ]e pristojen za delo, gospodarski organizaciji, da mora tariTnTpramlnflc PEilafiflditi_V£- liavnim predpisom:-pri tem'določi rgk, do kdaj mora gospodarska organizacija to stdriti.

Finančni inšpektorat, inšpektorat dela in drugi pristojni organi, ki ugotovijo, da tarifni pravilnik ne ustreza zakonskim In drugim predpisom, lahko predlagajo upravnemu organu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo, .naj naloži, da se mora tarifni pravilnik prilagoditi veljavnim predpisom.

Ce gospodarska organizacija ne ravna v določenem roku po nalogu upravnega organa občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo, ustavi ta upo- rabo tistih določb tarifnega pravilnika, ki so v nasprotju z Veljavnimi predpisi.

Ce tarifni pravilnik, ni bjl sprejet po postopku, ki ga določa taliredba, ustavi upravni organ občin-

skega ljudskega odbora,Jki jo pristojen za delo, njegovo izvajanje v celoti.

Zoper odločbe organa občinskega ljudskega odbora iz prejšnjih odstavkov se gospodarska organizacija lahko pritoži na upravni organ okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo. '

35. člen

Med latom lahko, naloži Zvezni izvršni svet za vso Jugoslavijo, republiški izvršni svet pa za ljudsko re- publiko, revizijo ravni tarifnih p o s tavkv tarifnih pra - vilnikih gospodarskih organizacij" posameznih gospo- garških panog, skupin gospodarskih organizacij ali posameznih gospodarskih organizacij, Ce ugotovi, da tarifni pravilniki niso v skladu s splošno ravnijo, ki je določena v zveznem družbenem planu.

Gospodarska organizacija mora • opraviti revizijo tarifnega pravilnika najpozneje v enem mesecu od dneva, ko prejme tak nalog. Revidirani tarifni pravilnik velja od dneva, ko je bila naložena revizija.

Za revizijo tarifnega pravilnika velja postopek, ki je predpisan za njegovo sprejemanje (členi 12—19).

Določbe tega člena ne veljajo za tarifne pravilnike gospodarskih organizacij, ki pri delitvi celotnega dohodka ugotavljajo dohodek.

36. člen

Ce se v smislu 34, in 35. člena te uredbe ustavi izvajanje tarifnega pravilnika ali naloži sprememba oziroma revizija posameznih njegovih določb, določi

svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo, na kakšen način obračunavajo gospodarske organizacije plače od dneva, ko je bil izdan nalog, do dneva,'ko je sprejet nov tarifni pravilnik ali so spre-- menjene oziroma revidirane posamezne njegove do- ločbe.

Plače, določene po pooblastilu iz prejšnjega odstavka, se smejo gibati samo v mejah, v katerih je bila naložena revizija tarifnega pravilnika.

V. Tarifni pravilnik skupnosti gospodarskih organizacij in poslovnih zvez kmetijskih zadnsg

37. člen

O tarifnem pravilniku, s katerim se določajo plače delavcev, zaposlenih v skupnostih gospodarskih organizacij, odločatasporazumno upravni organ slcupnosti in sindikalna organizacija.

Zneski plač v tarifnem pravilniku skupnosti se določijo v skladu s tarifnimi postavkami za ustrezna delovna mesta v tarifnih pravilnikih gospodarskih organizacij, ki so združene v skupnost.

38. člen

Za zadružno poslovno zvezo se sprejme enoten tarifni pravilnik, v katerem so posebej izkazane po- gonske in poslovne enote.

O tarifnem pravilniku poslovne zveze odločajo sporazumno upravni odbor poslovne zveze, komisija občinskega ljudskega odbora in sindikalna organizacija.

Predlog tarifnega pravilnika, ki se predloži orga- nom iz prejšnjega odstavka, sestavi upravni odbor poslovne zveze na podlagi predlogov delavskih svetov vseh obratov s samostojnim obračunom.

S tarifnim pravilnikom poslovne zveze se določijo tudi tarifne postavke za delovna mesta v upravi poslovne zveze, na katerih se opravlja upravno delo.

39. člen

Določbe te uredbe o postopku pri sprejemanju, o spremembi in o vsebini tarifnega pravilnika veljajo smiselno tudi za tarifne pravilnike gospodarskih organizacij iz tega poglavja.

VI. Norme in pravilnik o normah 40. člen

Gospodarske organizacije, ki so vpeljale plače- vanje po učinku, morajo sprejeti pravilnik o normah.

O pravilniku o normah sklepa upravni odbor na predlog direktorja in strokovnega kolegija gospodarske organizacije.

S predlogom pravilnike o nornjah se seznani delovni kolektiv, preden se predloži upravnemu odbora.

Dokler nI sprejet pravilnik o normah, ne more gospodarska organizacija obračunavati plač po normah in akordnih postavkah.

Zbornice in strokovna združenja gospodarskih organizacij pomagajo s strokovne in tehnične strani pri postavljanju in izpopolnjevanju norm.

41. člen

Pravilnik o normah obsega zlasti določbe o postopku za določitev norm, njihovo spremljanje in revizijo, dalje določbe o tem, koliko časa se norme ne smejo, spremeniti, kako se ugotavlja kakovost' izdelave, kako se določajo akordne postavke in kako se izračuna plača za doseženi učinek, ter določbe o

(5)

Sreda, 1. maja 1057. URADNI LIST FLRJ pogojih, ki jih mora delavec izpolniti, da bi se mu

mogla obračunavati plača po delovnem učinku.

V določbah o roku, v katerem se smejo na novo postavljene ali na novo določene norme spremeniti, mora biti rečeno, da se norme ne smejo spremenili ali revidirati pred, pretekom šestih mesecev od dneva, ko so bile postavljene, razen če gre za računsko pomoto, za spremembe v tehnološkem postopku, za uvedbo novih strojev, orodja in pod.

Popis norm in cenik del sta sestavna dela pravilnika b normah.

Cenik del mora biti v skladu s tarifnimi postavkami in normami, na podlagi. katerih je bil izdelan.

42. člen

Gospodarska organizacija mora poslati upravnemu organu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo, pravilnik o normah v 14 dneh od dneva, ko je bil sprejet.

43. člen

Direktor gospodarske organizacije mora skrbeti za toT^a~je predlog pravilnika o normah v skladu s tarifnim pravilnikom.

Ce je pravilnik o normah v nasprotju š tarifnim pravilnikom, mora direktor o tem obvestiti delavski svet gospodarske organizacije. V gospodarskih organizacijah, ki pri delitvi celotnega dohodka ugotavljajo dobiček, mora direktor obvestiti o tem upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo.

Direktor gospodarske organizacije mora uvesti postopek za revizijo norm. če ugotovi, da so razmerja, ki jih določa tarifni pravilnik, omajana zaradi nerealnosti norm.

44. člen

Ce pravilalk—o-normah ni v skladu s tarifnim pravilnikom, odredi svet občinskega ljudskega odbora, ki io pristoien za delo, n.iegovo revizuo.

Svet občinskega ljudskega odbora iz prejšnjega odstavka lahko z odločbo naloži gospodarski organizaciji, da mora revidirati norme, če so se zaradi visokega povprečnega izpolnjevanja norm plače delavcev v primerjavi s proizvodnjo nesorazmerno povečale.

Preden izda svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo, odločbo o reviziji norm, lahko zahteva, naj da strokovno združenje ali zbornica mne- nje 0 stanju norm gospodarske organizacije.

Ce gospodarska organizacija ne revidira norm, lahko svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo, naloži banki, da sme izplačati gospodarski organizaciji plače samo do določenega zneska.

Zoper odločbo o reviziji norm, ki jo izda za delo pjisiojen svet občinskega ljudskega odbora na prvi stopnji, se gospodarska organizacija v osmih dneh od vročitve lahko pritoži na svet okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo.

Odločbo o reviziji norm v podjetjih, ki proizvajajo za določene potrebe Jugoslovanske ljudske armade, lahko izda tudi Državni sekretariat za narodno obrambo.

Revizija norm po tem členu se ne sme naložiti, preden ne preteče 12 mesecev od dne, ko je bila norma postavljena ali revidirana.

Izjemoma se sme naložiti revizija norm tudi pred pretekom roka iz prejšnjega odstavka, če gre za ra- čunsko pomoto, za spremembe v tehnološkem postopku, za uvedbo novih strojev in pod,, gospodarska organizacija pa jih ni sama revidirala.

45. člen

Revizijo norm lakho zahtevata tudi sindikalna organizacija in ustrezna zbornica. Zahteva se vloži pri svetu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo.

_ Ce svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo, ne ugodi zahtevi, vloženi v smislu prvega odstavka, se sindikalna organizacija oziroma zbornica lahko pritoži na svet za delo okrajnega ljudskega odbora.

46. člen

Ce je gospodarski organizaciji izdan nalog za revizijo norm, se prenese znesek plač, ki odpada na sporno prekoračenje norm, na poseben račun pri banki, dokler se o reviziji norm dokončno ne odloči.

Ce se po nalogu za revizijo norme popravijo, se obračunavajo plače po tako popravljenih normah od dneva, ko je bil izdan nalog za njihovo revizijo.

47. člen

Gospodarska organizacija mora voditi evidenco o izpolnjevanju norm in v redu voditi podatke O številu delavcev, gibanju plač, o urah dela in o obsegu proizvodnje ter druge podatke, na podlagi katerih ja mogoče primerjati gibanje plač in produktivnosti dela.

Gospodarske organizacije morafb pošiljati upravnemu organu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo, poročila s podatki iz prejšnjega odstavka po navodilu, ki ga predpiše Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za delo.

48. člen *

Za gospodarske organizacije, ki pri delitvi celotnega dohodka ugotavljajo dohodek, veljajo iz tega poglavja samo določbe členov 40, 41. 43 in 47

VII. Premije 49. člen

Gospodarske organizacije morajo del sredstev za plače nad* plače po tarifnih postavkah in pp drugih osnovah iz tarifnega pravilnika uporabiti za to. da dajejo premije delavcem na tistih delovnih mestih, od katefIH де odvisen splošen poslovni jjspeh, go?po-

darske organizacije, da dajejo premije za uspeh jjri izpolnitvi določenih nalog, ki jim je namen, da se dosežejo boljša ofganiž&cija dela, prihranki pri mate- rialu in drugih stroških ter večja produktivnost dela in boljša kakovost, in za uspehe pri prizadevanju, da posluje gospodarska organizacija z nižjimi stroški.

Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za delo lahko določi, da posamezne skupine gospodarskih organizacij, pri katerih ni pogojev za uvedbo premij, ne uvedejo premijskega sistema.

50. člen

Sredstva, ki so namenjena za premije po prejšnjem členu, se določijo v tarifnem Dmyilmku..^ospodaajke iz dobička oziroma z odstotkom nri ostanka sredstev za,_QS£bne dohodke .po kritju plač na osnovah iz tarifnega pravilnika.

бе dosežejo gospodarske organizacije, ki pri delitvi celotnega dohodka ugotavljajo dobiček, poseben delež pri dobičku po 45. členu uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (»Uradni list FLRJ«

št. 16/57), morajo tudi od teh sredstev en del nameniti za premije. Del teh sredstev za premije se določi z odstotkom od zneska, ki ga je gospodarska organizacija namenila za plače delavcev.

Gospodarske organizacije morajo nameniti za premije tolikšen odstotek sredstev, Jd zadošča, da pome-

(6)

Stran 322, — Številka 18. URADNI LIST FLRJ Sreda, 1. maja 1957, nijo zneski izplačanih premij spodbudo za boljše

uspehe pri delu in za izpolnitev posebnih nalog, ki jim je namen, da se doseže boljši poslovni uspeh gospodarske' organizacije.

51. člen

Pravica do premije in višina premije se določita na_ podlagi vnaorei postavljenih nalog in meril za presojevanje uspeha pri njihovem izpolnjevanju.

Višina premije ne sme biti omejena z višino plače

po tantni [postavKi. -

Svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo, zahteva revizijo premijskih osnov, če ugotovi, da se dajejo v gospodarski organizaciji premije po nerealnih osnovah, če ni vzročne zveze med premijami In premij skimi osnovami ali če se premij ske osnove ne dajo na knjigovodstveni ali na kakšen drug način ugotavljati in evidentireti.

52. člen

Naloge, ki se za njihovo izpolnitev dajejo premije, in osnove та premije se določijo s pravilnikom o premijah.

spodarske organizacije. ' 1

Zbornice in strokovna združenja gospodarskih or- ganiz.acij pomagajo s strokovne strani pri pravilmkih o premijah.

Gospodarska organizacija 'mora poslati pravilnik o premijah upravnemu organu občinskega Ijudiskega odbora, ki je pristojen za delo, v 14 dneh, odkar je bil sprejet.

53. člen

Upravni odbor gospodarske organizacije določi med letom, do katere višine naj se sredstva za premije uporabijo za njihovo izplačilo; pri tem mora pustiti najmanj 200/o teh sredstev kot rezervo za izravnavo na koncu leta na podlagi zaključnega računa.

Ko se dobi odločba o zaključnem računu za preteklo leto, se lahko neporabljena sredstva premijskega sklada iz preteklega leta prenesejo v naslednje leto in uporabijo samo za izplačevanje premij.

VIII. Določitev tarifne postavke delavcem 54. člen

Organ gospodarske organizacije, ki Je določen v tarifnem pravMnflro. mora VšaRemu delavcu '"ЗоГосШ.

In sporočiti tarifno postavko tako, kot Je to določeno v tarttriem nravlJniku. ~

Delavec lahko zahteva pismeno odločbo o višini tarifne postavke.

Tarifna postavka pripada delavcu |l^a.muid.Qyn_a.

niesto, na katerem dela, oziroma glede'TiST'elo, ki ga"' Opravlja.

S tarifnim pravilnikom se lahko predpiše, da se delavcu, ki prvič stopa v delovno razmerje, pa nima potrebne prakse ali ne izpolnjuje pogojev glede strokovne izobrazbe, kd se po določbah tarifnega pravilnika zahteva za tisto delovno mesto (delo), lahko zmanjša po delovnem mestu (delu) določena tarifna postavSa za odstotek, ki je določen v tarifnem pravilniku, in izplačuje zmanjšana vse dotlej, dokler ne izipoini potrebnih pogojev.

55. člen

Zoper odločbo o višini tarifne postavke se de-

* lavec lahko pritoži najvišji upravni organ gospodarske organizacije.

Organ gospodarske organizacije, ki Je pristojen za odločitev o pritožbi, mora izdati odločbo v osmih dneh od prejema pritožbe. Ce ta organ ne izda odločbe v tam roku, ima delavec pravico pritožbe na delavski svet gospodarske organizacije.

Pritožba po tem členu se vloži v osmih dneh od vročitve odločbe oairoma v osmih dneh po preteku roka aa izdajo odločbe po drugem odstavku tega člena.

IX. Obračunavanje in izplačevanje plač 56. člen

Plače delavcev se obračunavajo tako, da se dose- ženi delovni učinek ali čas, ki ga Je delavec prebil na delu, pomnoži s tarižno postavko.

Plače delavcev se lahko obračunavajo tudi na kakšni drugi osnovi, ki Je določena v tarifnem pravilniku gospodarske organizacije (akordne postavke za mersko enoto, za enoto proizvoda, od kosa, od prometa v trgovini in podobno).

57. člen

Zneski plač se izračunajo v_meJah^doseženega d-o- hodka gospodarske organizacije.

Gospodarske organizacije, ki pri delitvi celotnega dohodka ugotavljajo dohodek, zmanjšajo sorazmerno plače, obračunane po prejšnjem členu, kadar izločijo po predpisih o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij za osebne dohodke samo zavarovani pla- čilni sklad,

58. člen

Gospodarske organizacije izplačujejo vajencem in učencem industrijskih šol r>o1.nn nagrado ne elede na višino svojega dohodka. .

Drugi izdatka, ki se po 25. členu uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij priznajo gospodarski organizaciji kot plače, pri gospodarskih or- gamzacdjah, kipri delitvi celotnega dohodka ugotavljajo dohodek, pa tudi izdatki po 67. členu omenjene uredbe, se izplačujejo skupaj s plačami delavcev.

59. člen *

Plače se obračunavajo in ieplačujejo delavcem v rokih, ki ne smejo biti daljži od enega meseca, Ce je obračunska doba .gospodarske organizacije daljša kot mesec dni, mora gospodarska'organizacij a obračunavati in izplačevati akontacije na plače najmanj enkrat me- sečno.

60. člen

Gospodarska organizacija ima pravico jemati med obračunsko dobo s svojega računa pri banki sredistva za izplačilo plač do višine plač, obračunanih po tarifnih postavkah in drugih osnovah iz 25. člena pod a) uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij na podlagi časa, ki so ga delavci prebili na delu, in doseženega delovnega učinka, in izplačilo dragih izdatkov po 58. členu te uredbe.

Ce se iz periodičnega obračuna ugotovi, da gospodarska organizacija ni dosegla tolikšnega dohodka, da bi krila plače, ki jih je izplačala v obračunski dobi, ss poravna nekrdti znesek v breme plač v naslednjih obračunskih dobah. Dokler ni poravnan ta znesek, sme jemati gospodarska organizacija za izplačilo plač v naslednjih obračunskih dobah s svojega računa samo sredstva do višine plač, obračunanih po prejšnjem odstavku in zmanjšanih za odstotek, ki je manjkal pri dohodku za kritje plač, izplačanih v pretekli obračun- ski dobi.

Pri gospodarskih organizacijah, ki pri delitvi celotnega dohodka ugotavljajo dobiček, ne sme zmanjSanfe

(7)

Sreda, 1. maja 1957. URADNI LIST FLRJ iz prejšnjega odstavka presegati 20"/« zneska, obraču-

nanega po prvem odstavku.

Ce se pri periodičnem obračunu v gospodarskih organizacijah, ki pri delitvi celotnega ^dohodka ugotavljajo dohodek, niso mogle kriti izplačane plače niti do višine zavarovanega plačilnega sklada, sme jemati gospodarska organizacija v naslednjih obračunskih dobah s svojega računa samo sredstva do višine zavarovanega plačilnega sklada, zmanjšanega za odstotek, ki je manjkal pri dohodku, da se niso mogle kriti plače, izplačane v prejšnji obračunski dobi, vendar ne več kot za 100/o.

Banka lahko daje tudi v primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena gospodarski organizaciji sredstva za plače v zneskih po prvem odstavku, ne da bi jih zmanjšala, če presodi, da bo gospodarska organizacija do konca leta dosegla toliko dohodka, da bo lahko poravnala dvignjene zneske.

Določbe tega člena ne veljajo V primerih garan- tiranja sredstev za plače po 61. členu te uredbe.

Gospodarske organizacije s pavšalnim obračunom ne morejo pri banki jemati sredstev za izplačilo plač, če nimajo tarifnega pravilnika.

Natančnejše predpice o višini sredstev za izplačilo plač med obračunsko dobo in o načinu njihovega dvi- ganja pri banki izda Zvezni državni sekretariat za finance v soglasju s Sekretariatom Zveznega izvršnega sveta za delo.

X. Zagotovitev sredstev za izplačilo plač 61. člen

Ce BosDodarska organizaciia ne doseže toliko do- hodkaT CT5~t5t~ra6gIa'ТсгИГ izplačane plače, se poravna negHti znesek iz njenega rezervnega"skladi.'

Ce gospodarska organizacija nima zadosti sredstev niti v rezervnem skladu, ji mora banka preskrbeti sred- slvu za izp'atilo plač.

Gospodarskim organizacijam, ki pri delitvi celotnega dohodka ugotavljajo dobiček, mora banka preskrbeti za izplačilo plač sredstva v višini TSVo plač, obra- čunanih po taricfnih postSreaTfTff'po dfillili osnovah iz 25. člena pod a) uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij na podlagi na delu prebitega časa oziroma doseženega delovnega učinka.

Gospodarskim organizacijam, ki pri delitvi celotnega dohodka ugotavljajo dohodek, mora banka preskrbeti za izplačilo plač sredstva v višini VS'/o zavarovanega plačilnega sklada.

Za razliko, kolikor manjka gospodarski organizaciji pri njenem dohodku sredstev za plače do višine 750/o plač po tretjem odstavku oziroma VSVo zavarovanega plačilnega sklada .po prejšnjem odstavku, obremeni banka sredstva r.bčuiskesa liud'skega odbora.

Poleg sredstev za plače po tretjem in četrtem odstavku tega člena mora preskrbeti banka v breme ob- čmskega ljudtekega odbora gospodarski organizaciji tudi toliko sredstev, da lahko izplača poln znesek izdatkov, ki se po 26. členu pod b) uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij priznajo kot plače pred ugotovitvijo dobička, oziroma . drugih izdatkov, ki se po 67. členu omenjene uredbe štejejo med osebne dohodke delavcev.

Določbe tega člena ne veljajo za gospodarske organizacije s pavšalnim obračunom.

62. člen

Banka sme obremeniti za razliko sredstev za plače iz prejšnjega člena sredstva občinskega ljudskega odbora samo za tisto obračunsko dobo, v kateri gospodarska organizacija ni dosegla tolikšnega dohodka, in za

naslednje mesece v tekoči obračunski dobi do obračuna za preteklo obračunsko dobo. Ce občinski Ijtudski odbor ne stori ukrepov za sanacijo gospodarske organizacije ali za njeno prisilno likvidacijo, gospodarska organizacija pa niti v naslEt'r.jih obračunskih dobah ne doseže 75⁰/o plač po tarifnih postavkah, preskrbuje banka gospodarski organizaciji izplačilo plač v višini iz prejšnjega člena v breme sredstev občinskega ljudskega odbora vse dotlej, dokler ta ne stori katerega od teh ukrepov.

Ce je začasna obračunska doba gospodarsko organizacije daljša kot tri mesece, se vzame, da traja ob- računska doba v smislu prejšnjega odstavka tri me-

sece. ^/

Ce je vložena zahteva za prisilno likvidacijo gospodarske organizacije, mora občinski ljudski odbor za- varovati izplačilo plač po 61. členu te uredbe do uvedbe prisilnega likvidacijskega postopka.

63. člen

Gospodarska organizacija mora na zahtevo občin- skega ljudskega odbora v naslednjih obračunskih dobah vrniti iz sredstev za plače zneske, za katere je dal garancijo ljudski odbor.

64. člen

Natančnejše predpise o zagotovitvi sredstev za iz- plačilo plač gospodarskim organizacijam, ki ne dose- žejo niti toliko dohodka, da bi izplačale 75⁰/o obraču- nanih plač, predpiše po potrebi Zvezni državni sekretariat za finance v soglasju s Sekretariatom Zveznega izvršnega sveta za delo.

XI. Obračunavanj« in izplačevanje premij 65. člen

Premije se obračunavajo in izplačujejo v rokih, kf jih določa pravilnik o premijah, in sicer iz sredstev, ki jih je gospodarska organizacija vložila v premijski sklad po 50. člemi te uredbe.

Rok -za izplačilo premij ne sme biti daljši od roka za periodični obračun med letom', ki je določen za gc~

epodarsko organizacijo. Izjemoma so lahko pri_ grad- benih gospodarskih organizacijah roki za obračun in izplačilo premij daljši od rokov za periodične obračune, vendar ne daljši kot eno leto.

6'6. člen

Pravico do premije, obračunane po pravilniku o premijah, ima vsak delavec, tako med letom kakor tudi po preteku leta, ne glede na to, koliko časa je trajalo njegovo delovno razmerje pri gospodarski organizaciji.

XII. Obračunavanje in izplačevanje plač, ki presegajo plače po tarifnem pravilniku gospodarske organizacije

I

67. člen

Sredstva za plače iz dobička oziroma iz ostanka sredstev za osebne dohodke, ki ostanejo po odbitku sredstev za premije, lahko uporabi gosspodarska organizacija za povečanje plg.c na način in po osnovah," )a so določeni v tarifnem pravilniku, v skladu z določ- bami te uredbe.

68. člen

Plače po prejšnjem členu se obračunavajo in iz- plačujejo med letom začasno na podlagi dobička oziroma dohođIča~gO'Spo'd®fšK6 'Organizacije, ki se ugotovi po periodičnih obračunih.

Delavci imajo med letom pravico do tega dela plače, če so ob izplačilu v delovnem razmerju z go-

(8)

Stran 324. — Številka 18. URADNI LIST FLRJ Sreda, 1. maija I&57.

spcdarsko organizacijo in 6e so pri tej gospodarski organizaciji vsaj tri mesece nepretrgano na delu.

Šteje se, da delavci podjetij v sestavu Skupnosti gospodarskih podjetij jugoslovanskih pošt, telegrafov In telefonov in delavci podjetij Skupnosti jugoslovanskih železnic niso imeli presledka v delovnem razmerju v smislu prejšnjega odstavka, če so bili ves čas v delovnem razmerju s podjetji te skupnosti in niso imeli presledka ob prehodu iz enega podjetja v drago v okviru skupnosti.

Šteje se, da niso imeli presledka v delovnem razmerju vkrcani delavci podjetij pomorskega prometa in pomorskega gospodarstva, ki so prehajali iz pod»

jetja v podjetje v okviru teh dejavnosti, da bi dopol- nili posadko na ladjah ali v zvezi s strokovno uspo- sobitvijo v plovbi, in tudi ne delavci gospodarskih organizacij drugih dejavnosti, če so med letom prešli iz ene gosipodarske organizacije v drugo na podlagi pogodbe o kooperaciji.

Vojaške osebe, zaposlene v podjetjih, ki proizvajajo za določene potrebe Jugoslovanske ljudske armade, imajo med letom pravico do plače po prej'Snjem

ćlenu ne glede na trajanje delovne dobe.

68. Hen

Dokončen obračun plač po 67. členu te здесИм s«

naipravi na koncu leta skupaj z dokončno ugotovltvlj®

in razdelitvijo celotnega dohodka gospodarske organizacije.

Pravico do povečanja plače nad plačo po tarifni postavki po preteku leta na podlagi potrjenega za- ključnega računa imajo vsi delavci, ki so bili na koncu leta v delovnem razmerju z gospodarsko organizacijo;

pogoj pa je, da je trajalo njihovo delovno razmerje v tem letu vsaj tri mesece.

Delavci, ki jim deiovno razmerje z gospodarsko organizacijo ni trajalo do konca leta, za katero se dela dokončen obračun plač, imajo pravico do povečanja nad plačo po tarifni postavki ob pogoju;

1) da so bili med letom šest mesecev v delovnem raamerju z gospodarsko organizacijo, če jim je delovno razmerje prenehalo po njihovi odpovedi;

2) da so bili med letom tri mesece v delovnem razmerju, če jim je delovno razmerje prenehalo s pretekom, pogodbe, odpovedjo s strani gospodarske organizacije, po spor '.umu z gospodarsko organizacijo aH zaradi začetka izplačevanja pokojnine, dolgotrajne ne- pretrgane bolezni, zaradi telesne ali dužavne nezmož- nosti za delo, zaradi odhoda k vojakom ali iz podob- nih razlogov.

Šteje se, rte, delavc: podjetij v sestavu Skupnosti gospodarskih podje® jugoslovanskih pošt, telegrafov in telefonov in delavci podjetij v sestavu Skupnosti jugoslovanskih želeanic izpolnjujejo pogoj delovne dobe iz prejšnjih odstavkov, če so bili med letom do- ločen čas v delovnem razmerju s podjetji te skupnosti.

Za vkrcane delavce podjetij pomorskega prometa in pomorskega gospodarstva in za delavce gospodarskih organizacij drugih dejavnosti v zvezi s pogodbo c kooperaciji veljajo glede pogoja delovne dobe iz drugega in tretjega odstavka tsga člena določbe če- trtega odstavka prejšnjega člena.

Določbe o delovni dobi iz tega člena ne veljajo za vojaške osebe, zaposlene v podjetjih, ki proizvajajo za določene potrebe Jugoslovanske ljudske armade.

Sezonski delavci imajo pravico do plače iz do- bička oziroma do povečanja plače iz dohodka ob pogojih:

1) da so v teku leta deleli ves čas, kolikor je tra- jajo sezonsko poslovanje gospodarske ccgani-zacije;

2) da so jim bile plače določene na podlagi tarifnih postavk v tarifnem pravilniku gospodarske orga-

nizacije za dela, ki so jih opravljali, oziroma za delovna mesta, na katerih so delali.

Delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi disciplinske kazni odpusta iz gospodarske organizacije ali po samem zakonu zaradi kazni strogega zapora ali zapora, daljšega od šestih mesecev, zaradi škodljivstva ali zaradi samovoljne zapustitve dela, nimajo pravice do povečanja plače nad plačo po tarifni postavki.

70. člen

Gospodarska organizacija mora takoj, ko ji je po- trjen zaključni račun, najpozneje pa v 15 dneh, poklfr- cati vse delavce, katerim je prenehalo delovno razmerje, imajo pa pravico do povečane plače nad plačo po tarifni postavki, naj se zglasljo pri njej in uvelja- vijo svojo pravico. Ce gospodarska organizacija nima podatkov o prebivališču posameznih delavcev, mora ta poziv javno razglasiti.

Po preteku tromesečnega roka od razglasa iz prvega odstavka izgubijo delavci, ki se niso zglasili pri gospodarski organizaciji, pravico do povečanja plače po 69. členu te uredbe.

71. člen

Neizplačani zneski, ki ostanejo gospodarski organizaciji od delavcev, ki po 69. členu te uredbe nimajo pravice do povečanja plače, in do tistih delavcev, ki se do preteka roka iz prejšnjega člena ne zglasljo zaradi uveljavitve svoje .pravice, gredo v rezervni sklad ali v sklad za samostojno razpolaganje, kakor sklene delavski svet gosipodarske organizacije.

XIII. Obračun plač za nadurno delo, za delo na dan tedenskega počitka in za nočno delo

72. člen

Za nadurno delo in za delo na dan tedenskega po- čitkaT ko se je delalo po nalogu pristojnega organa gospodarske organizacije, se obračunava plača po tarifni postavki, povečani za 50%.

Gospodarska"" organizacija lahko obračunava delavcem na delovnih mestih, na katerih narava dela zahteva nadurno delo vsak mesec in ki so določena v tarifnem pravilniku, plačo za nadurno delo v pavšal- nem znesku. Pavšalni znesek plače za nadurno delo na sme presegati zneska, ki bi ga delavec dobival, če bi se mu plača obračunavala po prejšnjem odstavku. Pav- šalni znesek plače za nadurno delo gre delavcu le tedaj, če ima toliko nadur, kolikor jih določa tarifni pravilnik. Ce ima delavec manj nadur, kot je dolo- čeno, mu gre le sorazmeren del pavšalnega zneska.

Delavci na delovnih mestih z vodilnimi funkcijami nimaio pravice do' plače za nadurno delo, razen kadar delajo nadurno ali na dan tedenskega počitka vsi delavci gospodarske organizacije ali kadar oprav- ITaJb delavci na' delovnih mestih z vodilnimi funkcijami v nadurah delo, ki ne spada v njihovo redno dr,- lovno -podrožje. Ta izjema velja tudi za delavce na delovnih mestih z vodilnimi funkcijami v posameznem obratu, na posameznem delovišču ali v drugi organi- zacijski enoti, če vsi delavci takega obrata, delovišča oziroma organizacijske enote delajo nadurno ali na dan tedenskega počitka.

Delavci z vodilnimi funkcijama imajo pravico do plače za nadurno delo, kadar opravljajo delo, ki ne spada v njihovo redno delovno področje, le tedaj, če je delavski svet gospodarske organizacije naprej do-, ločil, katera so ta dela, in če je direktor gospodarske organizacije izdal odločbo, s katero jim je naloži!, da.

opravljajo ta dela v nadurah.

(9)

Sreda, 1. maja 1957. URADNI LIST FLRJ Številka 18. — Stran 325.

Mrektor gospodarske organizacije in njegovi na- mestniki nimajo pravice do plače za nadurno delo niti V izjemnih primerih iz tretjega in četrtega odstavka.

Katera delovna mesta se štejejo za mesta z vodilnimi funkcijami v smislu prejšnjega odstavka, se do- loči s tarifnim pravilnikom gospodarske orgamizaciije.

73. člen

Za ure nočnega dela se obračunava plača po tarifni postavki/povečani za 12,5%.

Za nočno delo se šteje delo" med 22. in 5. uro.

XIV. Obračun plač za delo ob državnih In narodnih praznikih

74. Men

Za delo ob državnih in narodnih praznikih, ki se ne ujemajo z dnevi tedenskega počitka, ko se v go-

! spodarski organizaciji sicer ne dela, pripada delavcu 1 poleg nadomestila plače za te dneve po posebnih pred- I pisih tudi plača, obračunana kot za redno delo.

XV. Obračun nadomestila plače za letni dopust 75. člen

Za letni dopust, izvzemši za tiste dni dopusta, ko Je dan tedenskega počitka, imajo delavci pravico do nadomestila, izračunanega na podlagi povprečne dnev- ne plače za reden delovni čas v zadnjih treh mesecih pred letnim dopustom. Nadomestilo se izplača v vi- šini, v kateri se Izplačajo plače drugim delavcem v mesecu, v katerem je bil delavec na letnem dopustu.

Povprečna dnevna plača iz prejšnjega odstavka se izračuna na podlagi plač, obračunanih za posamezne mesece, ne glede na to, v kolikšni višini je bil dose- žen dohodek in v kolikšni višini so bile izplačane plače v tistem tromesečju. V osnovo za povprečno dnevno plačo se ne upoštevajo izplačila na račun plač iz do- bička in ne premije.

Za letni dopust ima delavec pravico do povečanja plače po 68, in G9. členu te uredbe.

XVI. Pismeni obračun plače 76. člen

Gospodarska organizacija mora ob izplačilu plač In drugih nrpipmknv izročiti vsalTeinii Hplnvrn n';mgni obračun z naslednjimi miiatki: D skupen znesek prejemkov brez odbitkov in odtegljajev (osebni dohodek oziroma kosmati prejemki); 2) znesek prejemkov iz posameznih virov (plača po tarifni postavki za reden delovni čas, za nadure, za nočno delo, po učinku, premije, plače iz dobička, povečanje plače iz ostanka dohodka, terenski dodatek in podobno); 3) skupen znesek odbitkov in odtegljajev; 4) znesek zakonitih odbitkov iz vsakega posameznega naslova (znesek prora- čunskega prispevka iz osebnega dohodka, znesek prispevka -za socialno zavarovanje, znesek stanovanjskega prispevka); 5) znesek drugih odtegljajev (izplačane akontacije, odplačila kreditov, sodne prepovedi in pod.); 6) znesek za izplačilo (čisti prejemki).

Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za delo lahko po potrebi predmše obliko in vsebino, s katero se bo dajal pismeni obračun plače iz prejšnjega odstavka.

Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za delo lahko predpiše, katere podatke mora obsegati plačilni se- znam gospodarskih organizacij.

XVII. Pritožba zoper napačen obračun plače 77. člen

^ Ce delavec misli, da mu je napačno^obračunana

jd, ima pravico zahtevati od organa, ki je delal obra- čun, da mu znova obračuna plačo. Ce delavec niti po ponovnem obračunu ni z njim zadovoljen, ima pravico vložiti pritožbo na upravni odbor gospodarske organizadije. 7'

XVIII. Sodna tožba zaradi kršitve t&lavoeve pravice do plače

78. člen

Delavec, ki ni zadovoljen z dokončno odločbo gospodarske organizacije, lahko tivc-iikivlia svojo pravico do plače v sporu pred rednim sodiščem!

XIX. Kazni 79. člen

Gospodarska organizacija se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo do trojne, v posebno hudih primerih pa tudi do šestkratne višine nezakoni- to obračunanega in izplačanega zneska:

1) če uporabi pri obračunu plač oziroma pri obra- čunu zavarovanega plačilnega sklada nepravilne podatke ali ne obračuna plač po tarifnih postavkah, ki jih določa tarifni pravilnik;

2) če no opravi revizije tarifnih postavk po nalogu zveznega ali republiškega izvršnega sveta;

3) če ne opravi revizije norm po nalogu pristojnega sveta občinskega ljudskega odbora;

4) če njen cenik del ni v skladu s tarifnimi postavkami in normami.

Določbi 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ne ve- ljata za gospodarske organizacije, ki pri delitvi celotnega dohodka ugotavljajo dohodek.

BO. člen

Gospodarska organizacija se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo od 20.000 do 500.000 dinarjev;

1) če ne uvede delovnih norm ali drugih meril delovnega učinka na delovnih mestih (delih), kjer se da meriti delovni učinek;

2) če njene norme niso v skladu s tarifnimi postavkami;

3) če ne vodi evidence o izpolnjevanju norm;

4) če nima v redu podatkov o številu delavcev, gibanju plač, urah dela in obsegu proizvodnje;

5) če nima tarifnega pravilnika oziroma če ne določi pismeno notranjih razmerij glede delitve tistega dela dohodka, ki se nameni za plače:

6) če nima pravilnika o normah;

7) če ne določi v tarifnem pravilniku odstotka, koliko sredstev gre za premije, ali če ne odvaja teh sredstev;

8) če -.ima pravilnika o premijah;

9) če ne izkazuje izpolnitve norm na podlagi de- jansko porabljenega delovnega časa;

10) če ne opravi revizije premijskih osnov po nalogu sveta občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo.

Določbe 2., 3. in 9. točke prejšnjega odstavka ne veljajo za gospodarske organizacije, ki pri delitvi celotnega dohodka ugotavljajo dohodek.

81. člen

Gospodarska organizacija se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo od 10.000 do 200.000 dinarjev:

1) če v tarifnem pravilniku ni določb, ki so pred- pisane kot obvezne;

(10)

gtran Ш. — Številka 18. URADNI LIST FLRJ Sreda, 1. maja 1957.

2) če ne pošlje upravnemu organu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo, poročila e podatki o gibanju plač In norm, če ga ne pošlje v pred- pisanem roku ali če so podatki v njem nepravilni ali nepopolni;

3) če ne pošlje upravnemu organu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo, tarifnega pravilnika;

4) če ne pošlje upravnemu organu občinskega, ljudskega odbora, ki je pristojen za delo, pravilnika o normah;

5) če ne pošlje upravnem organu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo, pravilnika o premijah.

Za gospodarske organizacije, ki pri delitvi celotnega dohodka ugotavljajo dohodek, ne velja določba 4. točke prejšnjega odstavka.

82. člen

Za gospodarski prestopek iz členov 79, 80 ali 81 te uredbe, se kaznuje tudi odgovorna oseba gospodarske organizacije z denarno, kaznijo do 50.000 dinarjev.

Odgovorna oseba se ne kaznuje za gospodarski prestopek, če je dobila nalog od svojega predstojnika ali pooblaščenega organa gospodarske organizacije, naj stori ali opusti tako dejanje, pa ga je pismeno opozorila ne njegovo nezakonitost in dejanje storila , oziroma opustila šele, ko je dobila zanj nov, pismen nalog.

83. člen

Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek direktor, šef računovodstva ali druga odgovorna oseba gospodarske organizacije, in sicer:

a) direktor:

1) če tarifnega pravilnika nima na vidnem in dostopnem mestu;

2) če na. zahtevo delavca ne izda odločbe o, višini tarifne postavke;

3) če ne uvede postopka za revizijo norm, kadar so s tarifnim pravilnikom vzpostavljena razmerja zaradi nerealnosti norm omajana;

b) šef računovodstva ali druga oseba, ki je odgovorna za finančno službo:

1) če izplačuje plače v rokih, ki so daljši kot mesec dni;

.2) če ne pokliče delavcev, ki imajo pravico do po- večanja plače po 70. členu te uredbe;

3) če plače za nadurno delo, za delo na dan tedenskega počitka ali za nočno delo ne obračuna s pred- pisanim povečanjem tarifnih postavk;

4) če delavcu ne izroči pismenega obračuna plače.

84. člen

Za kršitve določb te uredbe in za postopek za upćrabo v njej določenih kazni po členih 79—82 te uredbe veljajo smiselno določbe členov 75—81 in člena 83 uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sred- stvi, gospodarskih organizacij.

Za prekrške iz 83. člena te uredb« vodi postopek pristojni sodnik za prekrške po določbah temeljnega zakona o prekrških.

XX. Prehodne in končne določbe 85. člen

Zadeve, ki spadajo po tej uredbi v pristojnost sveta in upravnega organa občinskega ljudskega odbora, pristojnih ze delo, bosta opravljala v letu 19S7 svet in upravni organ okrajnega ljudskega odbora, ki sta pristojna za delo, o pritožbah zoper njune odločbe pa bo odločal sekretariat za delo republiškega izvršnega¹ sveta.

Ce občinski ljudski odbor po preudarku svfe;a okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo,, poskrbi za pravilno opravljanje teh zadev, jih po od- ločbi tega sveta prevzame že v letu 1957.

86. člen

Stalne arbitražne komisije iz 17. in 18. člena te uredbe, ki so bile ustanovljene z odlokom republiškega Izvršnega sveta, bodo opravljale' svoje funkcije tudi v letu 1957.

Ce okrajni ljudski odbor ustanovi stalno arbitraž- no komisijo po 18. členu te uredbe, preneha funkcija arbitražne komisije iz prejšnjega odstavka glede go- spodairskih organizacij na območju tega okraje.

87. člen

Zadeve, ki spadajo po tej uredbi v pristojnost sveta in upravnega organa občinskega ljudskega odbora, pristojnih za delo, bo opravljal glede podjetij, ki proizvajajo za določene potrebe Jugoslovanske ljudske armado, sekretariat za delo republiškega izvršnega sveta.

b8. člen

Komisije za plače v gospodarstvu (okrajne, oblast- ne, pokrajinske in republiške ter zvezna komisija) pre- nehajo, ko začne veljati ta uredba. Njihove zadeve prevzamejo pristojni organi, ki jih določa ta uredba.

89. člen

V gospodarskih organizacijah, ki pri delitvi celotnega dohodka ugotavljajo dohodek, se bo ugotavljal v letu 1957 zavarovani plačilni sklad po predpisih o delitvi celotnega dohodka na podlagi tarifnih postavk, določenih v tarifnem pravilniku v mejah povečane ravni v smislu določb 1. razdelka XIX. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1957.

Za tarifni pravilnik iz prejšnjega odstavka veljajo vse določbe te uredbe o tarifnem pravilniku gospodarskih organizacij, ki pri delitvi celotnega dohodka ugotavljajo dobiček. -

Tarifne postavke iz prvega odstavka tega člena povečajo gospodarske organizacije za ustrezne zneske prispevka za socialno zavarovanje, stanovanjskega prispevka in proračunskega prispevka iz osebnih dohodkov po navodilu, ki ga predpiše Sekretariat zveznega izvršnega sveta za delo.

Pri povečanju tarifnih postavk po prejšnjem odstavku zaokrožijo gospodarske organizacije mesečne

«

(11)

Sreda, 1. maja 1957, URADNI LIST FLRJ Številka 18, — Stran 327, zneska navzgor na 100 dinarjev, urne zneske pa na-

vzgor na 1 dinar.

Zneski tarifnih postavk, povečani po tretjem in četrtem odstavku tega člena, se izkažejo v tabeli tarifnih postavk v tarifnem pravilniku poleg njihovih zneskov pred povečanjem za prispevke^

90. člen

Zavarovani plačilni skled iz prejšnjega člena sa izračuna tako, da se tarifne postavke in druge osnove iz 25. člena pod a) uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij pomnožijo s časom, kolikor so delavci gospodarske organizacije prebili na delu v rednem delovnem času v teku meseca.

V zavarovani plačilni sklad se priznajo tudi drugi izdatki, ki se po 25, členu pod b) uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij priznaijo kot plače, oziroma izdatki, ki se po 67. ćienu omenjene uredbe vštejejo v osebni dohodek delavcev.

Izdatki za terenske dodatke po prejšnjem odstavku se priznajo v zavarovani plačilni sklad največ do pov- prečnih zneskov, predpisanih za gospodarske organizacije, ki pri delitvi delotnega dohodka ugotavljajo dobiček, povečanih za ustrezni znesek proračunskega prispevka iz osebnega dohodka,

91. člen

Ce za gospodarsko organizacijo, ki pri delitvi celotnega dohodka ugotavlja dohodek, ne bo sprejet v letu 1957 nov-tarifni pravilnik polšg tarifnega pravilnika iz 88. člena te uredbe, bo obračunavala in delila gospodarska organizacija plače svojih delavcev po tarifnem pravilniku iz 89. člena te uredbe.

92. člen

Gospodarske organizacije morajo sprejeti pravilnik o premijah v roku, ki ga določi Sekretariat Zvez- nega izvršnega sveta' za delo na predlog zvezne zbornice, zveze zbornic ali strokovnega združenja.

Po preteku roka, določenega po prejšnjem odstavku, ne sme uporabiti gospodarska organizacija sredstev, namenjenih za premije, za izplačilo premij in ne za povečanje plač, temveč jih mora vložiti med sred- .-stva za samostojno razpolaganje.

93. člen

Natančnejše predpise za izvajanje te uredbe izda .Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za delo.

94. člen

Ko začne veljati ta uredba, nehajo veljati; uredba o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (»Uradni list FLRJ« št. 11/56), navodilo o ko- misijah za plače v gospodarstvu (»Uradni list FLRJ«

št. 6/55), navodilo o obrazložitvi ravni tarifnih postavk v tarifnih pravilnikih za leto 1955 (»Uradni Ust FLRJ« št. 6/55), odlok o obrazložitvi, ki jo morajo sestaviti gospodarske organizacije o višini tarifnih postavk za nova delovna mesta (»Uradni list FLRJ« št.

19/56), in navodilo o podatkih v obrazložitvi o višini tarifnih postavk za nova delovna mesta v gospodarskih organizacijah in o postopku za predložitev obrazlo- :žltve (»Uradni list FLRJ« St, 22/5«),

Dokler ne bodo izdani predpisi na podlagi poobla- stil iz členov 14, 18, 25, 27, 47, 68 in 64 te uredbe, ostanejo v veljavi v delih, ki ne nasprotujejo določbam te uredbe:

1) pravilnik o delu arbitražnih komisij v postopku v zvezi s tarifnimi pravilniki gospodarskih organizacij (»Uradni Ust FLRJ« št. 13/55);

2) navodilo o metodi za izkazovanje tarifnih postavk v tarifnih pravilnikih gospodarskih organizacij (»Uradni list FLRJ« št. 6/55);

3) navodilo o podatkih, ki jih morajo gospodarska organizacije pošiljati komisijam za plače v gospodarstvu (»Uradni Ust FLRJ« št. 21/55);

4) odlok o določitvi ravni tarifnih postavk v tarifnih pravilnikih na novo ustanovljenih gospodarskih organizacij (»Uradni list FLRJ« št. 19/56) in navodilo k odloku o določitvi ravni tarifnih postavk v tarifnih pravilnikih na novo ustanovljenih gospodarskih organizacij (»Uradni list FLRJ« št. 22/56);

5) navodilo o izplačevanju akontacij na plače gospodarskim organizacijam (»Uradni list FLRJ« št. 21/55 in 57/55);

6) odlok o zagotovitvi sredstev za izplačilo plač delavcem in uslužbencem gospodarskih organizacij, v višini 60% plač, obračunanih po tarifnem pravilniku (»Uradni list FLRJ« št. 33/56 in 8/57);

7) uredba o plačah delavcev in uslužbencev želez-.

niškiih prevoznih podjetij (»Uradni list FLRJ« št- 36/55);

8) uredba o plačah delavcev in uslužbencev podjetij v sestavu Skupnosti gospodarskih podjetij jugoslovanskih pošt, telegrafov in telefonov (»Uradni list FLRJ« št. 36/55).

Pristojnost komisij za plače v gospodarstvu, ki je določena v predpisih iz prejšnjega odstavka, preide od uveljavitve te uredbe na upravni organ okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo.

95. člen

Ta uredba se uporablja od 1. januarja 1957, iz- vzemši določbe o kaznih (čl. 79—83), ki se uporabljajo od dneva, ko začne ta uredba veljati.

Delavci, pri katerih znaša plača, obračunana po novem tarifnem pravilniku, manj kot znaša plača, ki so jo prejeli od 1. januarja 1957 do obračuna na podlagi določb zveznega družbenega plana za leto 1957, uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij in te uredbe, obdržijo za to dobo pravico do plače, ki so jo prejeli.

Določbe prejšnjega odstavka se ne nanašajo na plače iz dobička oziroma ha plače, ki presegajo plače po tarifni postavki,

96, člen

Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v

»Uradnem listu FLRJ«.

Zvezni izvršni svet R, p. št. 113.

Beograd, 27. aprila 1957.

Predsednik republike:

Josip Brez Tito s. r.

(12)

Stran 328. — Številke 18. URADNI LIST FLRJ Sreda, 1. maj« 1957.

207.

Na podlagi drugega odstavka 4. razdelka XVI.

poglavja zveznega družbenega plana za leto 1057 v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena in IS. členom uredbe o kratkoročnih kreditih (»Uradni list FLRJ« št. 31/56) izdaja Zvezni izvršni svet

UREDBO

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH UREDBE Q DOVOLJEVANJU POTROŠNIŠKIH KREDITOV DE- LAVCEM, USLUŽBENCEM IN DRUGIM DOLOČE-

NIM KATEGORIJAM UPRAVIČENČEV 1. člen

V uredbi o dovoljevanju potrošniških kreditov delavcem,, uslužbencem in drugim določenim kategorijam upravičencev (»Uradni list FLRJ« št. 36/55) se drugi odstavek 2. člena spremeni in glasi;

»Kredite za nakup industrijskega blaga lahko dovoljujejo tudi trgovska podjetja na drobno, trgovine, prodajalne industrijskih podjetij, obrtna podjetja, obrtne proizvajalne zadruge in nabavno-prodajne zadruge (v nadaljnjem besedilu: »podjetja«), če vodijo samostojno knjigovodstvo in imajo strokovni kader, ki je potreben za poslovanje v zvfezi z dovoljevanjem, evidentiranjem in vračanjem potrošniških kreditov.«

2. člen

1. točka prvega odstavka 5. člena se spremeni in glasi:

>1) šest let za kredite za nakup industrijskega blaga.«'

Drugi odstavek 5. člena se črta.

3. člen Člen 11 se spremeni in glasi:

»Podjetja iz drugega odstavka 2.- člena te uredbe smejo za stroške v zvezi z dovoljevanjem potrošniških kreditov zaračunati v ceno blaga, ki ga prodajajo na kredit, obresti, ki jih plačujejo banki za kredite, ki so jih vzela v ta namen.«

4. člen

Zvezni izvršni svet R. p. št. 11J.

Beograd, 27. aprila 1957

Josip Broz Tito s. r.

208.

Na podlagi II. razdelka odloka o potrditvi uredb Zveznega izvršnega sveta in o nadaljnjem priprav- ljanju zakonov o gospodarskem sistemu (»Uradni list FLRJ« št. 8/54) izdaja Zvezni izvršni svet

UREDBO

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH UREDBE O PROMETU Z ŽITI

1. člen

V uredbi o prometu z žiti (»Uradni list FLRJ«

št. 31/55 in 46/56) se tretji odstavek la člena spremeni in glasi:

»Kupljeno pšenico, rž in soržico smejo prodajati kmetijske zadruge v zrnu ali predelano. To velja tudi za organizacije iz prejšnjega odstavka, ki prodajajo pšenico, rž in soržico, kupljeno od kmetijskih zadrug,«

2. člen Člen Ib se. spremeni in glasi:

»Pšenico, rž in soržico, ki Jo kupijo naravnost od pridelovalcev ha trgu na debelo, smejo pooblaščena podjetja za promet z žiti prodajati v zrnu ali predelano.

To velja tudi za organizacije, ki kupujejo ta žita od podjetij za promet z žiti in Jih potem dalje prodajajo.«

3. člen Drugi odstavek 7. člena se črta.

Dosedanji tretji, četrti, peti in šesti odstavek po- stanejo drugi, tretji, četrti in peti odstavek.

4. člen

»Uradnem listu FLRJ.

Zvezni izvršni svet R. p. št. 117.

Josip Broz Tito s. r.

209.

Na podlagi II. razdelka odloka o potrditvi uredb Zveznega izvršnega sveta in o nadaljnjem pripravlja- nju zakonov o gospodarskem sistemu (»Uradni list FLRJ« št. 8/54) v zvezi s 3. členom uredbe o pro- metnem davku (»Uradni list FLRJ« št. 55/53 in 55/54) izdaja Zvezni izvršni svet

UREDBO

O SPREMEMBAH TARIFE PROMETNEGA DAVKA 1. člen

Tarifa prometnega davka (»Uradni list FLRJ«

■St. 16/56) se v razdelku A) spremefti v naslednjem:

1) tar. številka 6 se črta;

2) v tar.. številki 7 se namesto davčne stopnje

"220/o" postavi "9%";

3) v tar. številki 8 se namesto davčne stopnje

"250/o" postavi "9%";

"45%' postavi "35%";

5) v tar. številki 66 se v 2. točki namesto davčne stopnje "43%" postavi "38%";

6) tar. številka 67 se črta;

7) v 2. točki tar. številke 68 se namesto davčne stopnje "20%° postavi "10%"; -

"20%" postavi "10%".

2. člen

Zvezni izvršni svet R. p. št. 114.

Predsednik republike.';

Josip Broz Tito s. r4