PEDAGOŠKA FAKULTETA
TJAŠA MEDIŽEVEC
OBRAVNAVA MOTIVA SPOLNOSTI V IZBRANIH SLIKANICAH
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2020
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
PREDŠOLSKA VZGOJA
TJAŠA MEDIŽEVEC
Mentorica: prof. dr. MILENA MILEVA BLAŽIĆ
OBRAVNAVA MOTIVA SPOLNOSTI V IZBRANIH SLIKANICAH
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2020
ZAHVALA
Najprej bi se rada zahvalila mentorici prof. dr. Mileni Milevi Blažić za strokovne napotke, usmerjanje, spodbujanje in pomoč pri nastajanju diplomskega dela.
Gospe Vlasti Nussdorfer se zahvaljujem za sodelovanje, strokovno pomoč, izkazano zaupanje in čas, ki ga je namenila za intervju.
Zahvaljujem se kolektivu Vrtca Škofja Loka za sodelovanje in čas pri izvedbi ankete ter ravnateljici vrtca Janji Bogataj za odobritev izvedbe ankete.
Zahvala gre tudi očetu in materi. Med šolanjem sta mi vedno nudila oporo, me spodbujala in podpirala.
Zahvaljujem se tudi Ajdi, Davidu, Mateju in Martini. Hvala vam, ker me vedno podpirate, spodbujate, motivirate in mi stojite ob strani.
Hvala vsem!
POVZETEK
Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu so predstavljeni zakoni, ki pravno urejajo otrokove pravice, nasilje nad otroki in spolno izkoriščanje v Sloveniji in Evropi. Opisano je spoznavanje otrok s telesom in z deli telesa, v tem poglavju je predstavljena tudi slikanica Bojane Urbančič Jaz vem, kako sem se rodil (1999).
V naslednjem poglavju so predstavljena teoretična izhodišča za analiziranje pravljic, in sicer teorija Marjane Kobe in Vladimirja Proppa. Predstavljena je knjiga Alojzije Zupan Sosič V tebi se razraščam: antologija erotične poezije (2008), kjer so predstavljene razlike med ljubezensko, erotično in pornografsko poezijo.
Predstavljene so slikanice in dva članka, prvi je članek Marie Nikolajeve Verbalno in vizualno – slikanica kot medij (2003) ter članek Jo Lampert Sh-h-h-h: Representation of perpetrators of sexual child abuse in picture books (2011).
V empiričnem delu so analizirane tri slikanice, in sicer slikanica Andreja Šavlija O povodnem možu (1972), slikanica Neli Kodrič Filipić Punčka in velikan (2009) ter slikanica, ki jo je izdal Council of Europe Kiko and the hand (2011). Slikanica Andreja Šavlija je primerjana z dvema različicama, in sicer s pravljico Jelene Žoekševe O povodnem možu (1979) in pravljico Ivana Majcigerja O povodnem možu (2004).
Zapisan je intervju z gospo Vlasto Nussdorfer na temo spolnih zlorab.
Predstavljeni so rezultati ankete, izvedene med pedagoškimi delavci Vrtca Škofja Loka.
Ključne besede: spolna zloraba, slikanica, prikrita spolnost, otrok.
ABSTRACT
The thesis consists of two parts, theoretical and empirical. The theoretical part presents the laws that regulate children's rights, violence against children and sexual exploitation in Slovenia and Europe. Familiarizing children with the body and body parts is described, as well as the picture book by Bojana Urbančič, I Know How I Was Born (1999).
The following section presents theoretical starting points for the analysis of fairy tales, namely the theory of Marjana Koba and Vladimir Propp. The book by Alojzija Zupan Sosič I am growing up in you: an anthology of erotic poetry (2008) is presented, where the
differences between love, erotic and pornographic poetry are described.
The picture book and two articles are presented, the first article Verbal and Visual - The Picture book as a Medium (2003) is written by Maria Nikolajeva and the second one is from Jo Lampert Sh-h-h-h: Representing Child Sex Offenders in picture books (2011).
In the empirical part, three picture books were analyzed, namely the picture book by Andrej Šavli About the Water Man (1972), the picture book by Neli Kodrič Filipić Little Girl and the Giant (2009) and the picture book published by the Council of Europe Kiko and the Hand (2011). Andrej Šavli’s picture book is compared to two versions, namely the fairy tale by Jelena Žoekševa About the Water Man (1979) and the fairy tale by Ivan Majciger About the Water Man (2004).
An interview with Ms. Vlasta Nussdorfer on sexual abuse was recorded.
The results of a survey conducted among the teaching staff of the Škofja Loka Kindergarten are presented.
Key words: sexual abuse, picture book, covert sexuality, child.
Kazalo vsebine:
1 UVOD ... 1
2 ZAKONI ... 2
2.1 Pravna ureditev otrokovih pravic ... 2
2.2 Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode ... 3
2.3 Konvencija Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo……….4
3 TELO ... 5
3.1 Bojana Urbančič: Jaz vem, kako sem se rodil (1999) ... 6
4 PRAVLJICE ... 8
4.1 Alojzija Zupan Sosič: V tebi se razraščam: antologija slovenske erotične poezije (2008) ……….8
4.2 Marjana Kobe: Sodobna pravljica (1999) ... 10
4.3 Vladimir Propp: Morfologija pravljic (2005) ... 11
5 SLIKANICE ... 14
5.1 Maria Nikolajeva: Verbalno in vizualno – slikanica kot medij (2003) ... 14
5.2 Jo Lampert: Sh-h-h-h: Representation of perpetrators of sexual child abuse in picture books (18. 10. 2011) ... 15
6 ANALIZA SLIKANIC ... 16
6.1 Primerjava pravljic O povodnem možu... 16
6.2 Andrej Šavli: O povodnem možu (1972) ... 21
6.3 Neli Kodrič Filipić: Punčka in velikan (2009) ... 30
6.4 Council of Europe: Kiko and the hand (2011) ... 44
7 SPOLNE ZLORABE ... 55
7.1 Vlasta Nussdorfer(1954-) ... 56
7.2 Prikrita spolnost v javnosti ... 60
8 ANKETA ... 62
8.1 Anketa ... 62
8.2 Rezultati ankete ... 64
9 ZAKLJUČEK ... 67
10 LITERATURA ... 68
Kazalo slik:
Slika 3.1: Prva ilustracija v slikanici Jaz vem, kako sem se rodil (1999) ... 7
Slika 3.2: Druga ilustracija v slikanici Jaz vem, kako sem se rodil (1999) ... 7
Slika 3.3: Otroka sta motiv za nastanek slikanice ... 7
Slika 6.1: Naslovnica v pravljici O povodnem možu (1972) ... 21
Slika 6.2: Prva ilustracija v pravljici O povodnem možu (1972) ... 22
Slika 6.3: Druga ilustracija v pravljici O povodnem možu (1972) ... 23
Slika 6.4: Tretja ilustracija v pravljici O povodnem možu (1972) ... 24
Slika 6.5: Četrta ilustracija v pravljici O povodnem možu (1972) ... 25
Slika 6.6: Peta ilustracija v pravljici O povodnem možu (1972) ... 26
Slika 6.7: Šesta ilustracija v pravljici O povodnem možu (1972) ... 27
Slika 6.8: Sedma ilustracija v pravljici O povodnem možu (1972) ... 28
Slika 6.9: Osma ilustracija v pravljici O povodnem možu (1972) ... 28
Slika 6.10: Naslovnica v slikanici Punčka in velikan (2009) ... 31
Slika 6.11: Prva ilustracija v slikanici Punčka in velikan (2009) ... 32
Slika 6.12: Druga ilustracija v slikanici Punčka in velikan (2009) ... 33
Slika 6.13: Tretja ilustracija v slikanici Punčka in velikan (2009) ... 34
Slika 6.14: Četrta ilustracija v slikanici Punčka in velikan (2009) ... 35
Slika 6.15: Peta ilustracija v slikanici Punčka in velikan (2009) ... 36
Slika 6.16: Šesta ilustracija v slikanici Punčka in velikan (2009) ... 37
Slika 6.17: Sedma ilustracija v slikanici Punčka in velikan (2009) ... 38
Slika 6.18: Osma ilustracija v slikanici Punčka in velikan (2009) ... 39
Slika 6.19: Deveta ilustracija v slikanici Punčka in velikan (2009) ... 40
Slika 6.20: Deseta ilustracija v slikanici Punčka in velikan (2009) ... 41
Slika 6.21: Enajsta ilustracija v slikanici Punčka in velikan (2009) ... 42
Slika 6.22: Naslovnica v slikanici Kiko and the hand (2011) ... 45
Slika 6.23: Prva ilustracija v slikanici Kiko and the hand (2011) ... 46
Slika 6.24: Druga ilustracija v slikanci Kiko and the hand (2011) ... 47
Slika 6.25: Tretja ilustracija v slikanici Kiko and the hand (2011) ... 47
Slika 6.26: Četrta ilustracija v slikananici Kiko and the hand (2011) ... 48
Slika 6.27: Peta ilustracija v slikanici Kiko and the hand (2011) ... 49
Slika 6.28: Šesta ilustracija v slikanici Kiko and the hand (2011) ... 49
Slika 6.29: Sedma ilustracija v slikanici Kiko and the hand (2011) ... 50
Slika 6.30: Osma ilustracija v slikanici Kiko and the hand (2011) ... 51
Slika 6.31: Deveta ilustracija v slikanici Kiko and the hand (2011) ... 52
Slika 6.32: Deseta ilustracija v slikanici Kiko and the hand (2011) ... 52
Slika 6.33: Enajsta ilustracija v slikanici Kiko and the hand (2011) ... 53
Kazalo tabel:
Tabela 4.1: Ljubezenska, erotična in pornografska poezija ... 9Tabela 6.1: Primerjava pravljic O povodnem možu ... 16
Tabela 6.2: Andrej Šavli: O povodnem možu (1972) ... 21
Tabela 6.3: Neli Kodrič Filipić: Punčka in velikan (2009) ... 31
Tabela 6.4: Council of Europe v slikanici Kiko and the hand (2011) ... 45
- 1 -
1 UVOD
Za temo obravnava motiva spolnosti v izbranih slikanicah sem se odločila na podlagi tega, da je sama tematika spolnosti v družbi še vedno precej tabu tema, predvsem kadar so v obravnavo spolne nedotakljivosti vključeni otroci in mladostniki. Odrasli to temo iz otroškega sveta izključujejo, češ da so otroci še premajhni, da se to njih ne tiče. Toda kako bomo otroke zaščitili pred zlorabami, kako bodo ločili med dovoljenimi in nedovoljenimi dotiki, če teme ne poznajo.
Osredotočila se bom predvsem na spolno zlorabo otrok, kako jo prepoznamo, kakšen je postopek pri sumu na zlorabo in kakšen je pri sami zlorabi, kako otroku pomagamo ter kako kot pedagogi otroku glede na njegovo starost prikažemo temo spolnosti, s katero si bo pomagal, da lažje razume, kako nastane otrok, od kod pride in kateri dotiki so dovoljeni in kateri ne. Prav tako bom vključila tudi dojemanje telesa skozi otrokove oči, kdaj in kako se začne otrokovo raziskovanje telesa in kako se pri otroku razvija spolnost. Pri slednjem si bom pomagala s knjigo Bojane Urbančič Jaz vem, kako sem se rodil (1999). Preučila bom zakonodajo na področju zlorabe otrok. Pri tem mi bo v pomoč intervju s svetovalko predsednika države na področju človekovih pravic, gospo Vlasto Nussdorfer.
Predstavila bom tri različice pravljice O povodnem možu (1972, 1979 in 2004), z zlato hruško nagrajeno slikanico Punčka in velikan (2009) ter informativno-poučno slikanico Council of Europe z naslovom Kiko and the Hand (2011). Poskušala bom zajeti čim širši pogled na pravljice in simboliko v njih. Tu je prisoten tako vizualni kot verbalni pristop, ki ju bom primerjala ter ugotovila, če sporočata isto. Pri interpretaciji si bom pomagala s člankom Marije Nikolajeve Verbalno in vizualno – slikanica kot medij (2003).
Preko tega diplomskega dela želim povezati tematiko spolnosti v slikanicah z interpretiranjem spolnosti otrokom in s tematiko zlorabe otrok. Želim pridobiti vso potrebno znanje in informacije glede spolnih zlorab otrok, spoznati postopke obravnav in zakonov. Želim izvedeti različne načine predstavitve podane teme otrokom, da jih pred tem lahko zaščitimo. Želim imeti zbrane vse potrebne informacije na enem mestu, da si lahko vsak posameznik, ki odpre to diplomsko delo, z njim pomaga in mu služi kot pomoč pri delu.
- 2 -
2 ZAKONI
Otrokove pravice so kot globalen pojem zelo široke in tako geografsko kot družbeno različno interpretirane in obravnavane. Z našega vidika težko razumemo pravice na bližnjem vzhodu, kjer so vojna področja in so tudi mladoletniki vključeni v vojno dogajanje, v Afriki, kjer je pomanjkanje hrane, pitne vode in možnosti izobraževanja, ali v nekaterih azijskih državah, kjer zaradi prehitre rasti prebivalstva družine omejujejo na enega otroka.
Zagotavljanje otrokovih pravic v zahodnem svetu je sicer pravno urejeno, vendar je v prvi vrsti to naloga vseh, ki so z otrokom dnevno v stiku. Tu največjo in najpomembnejšo vlogo odigrajo starši, katerih dolžnost je zagotavljanje okolja, kjer te pravice niso kršene. Šele ko zaradi osebnih okoliščin ali zunanjih vplivov starši tega ne morejo zagotoviti, je naloga skupnosti, da prevzame to odgovornost.
2.1 Pravna ureditev otrokovih pravic
Človekove pravice so mednarodno priznane pravice, ki z rojstvom pripadajo vsakemu človeku ne glede na raso, spol, versko usmerjenost, nacionalnost ali katero koli drugo osebno okoliščino.
Same pravice vključujejo svobodo mišljenja in izražanja, pravico do življenja, dela in izobraževanja (Varuh človekovih pravic RS, 2020).
Ena izmed nosilk zaščite in spodbujanja človekovih pravic je Organizacija združenih narodov, ki je zaslužna za sprejetje temeljnih listin s področja človekovih pravic.
V Sloveniji so človekove pravice pravno zaščitene tudi na najvišji ravni z Ustavo Republike Slovenije.
Človekove pravice zajemajo pravice prav vseh ljudi, pa vendar je potrebno za otroke same pravice prilagoditi. Mlajši otroci še niso dovolj zreli, da bi lahko imeli enake pravice kot odrasli.
Na nekaterih področjih jih je več kot potrebno dodatno zaščititi, na drugih pa omejiti, saj do določene starosti še niso zmožni uveljavljati nekaterih pravic in se svobodno odločati.
Temeljni mednarodni dokument, ki ureja področje otrokovih pravic, je Konvencija o otrokovih pravicah, ki jo je sprejela Generalna skupščina o otrokovih pravicah 20. novembra 1989.
Konvencija o otrokovih pravicah vsebuje pravice, ki bi jih morali uživati vsi otroci, in postavlja osnovne standarde za otrokov razvoj v različnih starostnih obdobjih (Varuh človekovih pravic, 2020).
- 3 -
2.2 Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode
Pravilnik določa ravnanje zaposlenih v javnih ter zasebnih vzgojno-izobraževalnih zavodih ob zaznavi nasilja nad otrokom v družini in sodelovanje z državnimi organi v primeru nasilja nad otrokom v družini (Pravno-informacijski sistem, 2020).
Drugi člen pravilnika določa ravnanje učitelja/vzgojitelja, če pri otroku opazi spremembe, ki bi bile lahko posledica nasilja.
⹁⹁3. člen:
Učitelj ali drug delavec VIZ, ki je pri otroku opazil spremembe, ki bi bile lahko posledice nasilja, ali mu je otrok zaupal, da je žrtev nasilja, ali ima učitelj ali drug delavec VIZ informacijo o nasilju od tretje osebe ali pa je bil sam priča nasilju, takoj:
obvesti o tem svetovalnega delavca VIZ ali v njegovi odsotnosti ravnatelja ali pomočnika ravnatelja,
sam ali s svetovalnim delavcem VIZ v primeru poškodbe pri fizičnem ali spolnem nasilju ali hudi psihični stiski otroka zaradi nasilja v družini obvesti pristojni center za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: CSD), izven poslovnega časa CSD
njegovo interventno službo ali, če meni, da je to primerno, policijo; če so navedene posledice opažene pri polnoletnem udeležencu izobraževanja po javno veljavnih programih, se mu svetuje, naj obišče zdravnika, ter se ga seznani z možnostmi ustrezne pomoči in z organi, ki mu lahko nudijo ustrezno pomoč,
sam ali s svetovalnim delavcem naredi zapis dogodka, opažanj, pridobljenih informacij ali pogovora z otrokom” (prav tam).
Naprej pravilnik določa in opredeljuje nudenje pomoči žrtvi nasilja. Vzgojno-izobraževalni zavod mora ustanoviti interni tim, ki je sestavljen iz svetovalne službe – vodje tima,
otrokovega vzgojitelja in še tretjega vzgojitelja ali ravnatelja vrtca. Glavne naloge tima so določene v 7. členu pravilnika:
⹂Naloge internega tima pri obravnavi vseh primerov nasilja so:
dogovor o načinu podpore in pomoči otroku, ki je žrtev nasilja, v VIZ,
določitev nalog posameznih članov internega tima in drugih strokovnih delavcev z namenom pomagati otroku, ki je žrtev nasilja, pri soočanju s posledicami nasilja in
- 4 -
pri njegovem aktivnem sodelovanju v postopkih drugih organov z namenom zagotavljanja njegove dolgoročne varnosti in določitev rokov za njihovo izvedbo,
izmenjava informacij o dinamiki nasilja nad otrokom, ki je žrtev nasilja, in posledicah nasilja, sodelovanje s CSD, policijo in sodiščem, sprejetje odločitve o zaključku dela internega tima na podlagi evalvacije dela in uspešnosti internega tima ter svetovalnega dela z otrokom, ki je žrtev nasilja” (prav tam).
V zadnjem delu pravilnik še natanko opisuje sodelovanje tega tima z zunanjimi zavodi, kot so socialni zavodi in policija ter tožilstvo.
Pravilnik dokaj natančno opisuje postopke in smernice, ki se jih moramo držati, ko naletimo na možnost nasilja nad enim izmed otrok. Mislim, da je ključno, da pravilnik dobro poznamo in lahko odreagiramo hitro in strokovno ter s tem čim bolj zaščitimo otroka.
2.3 Konvencija Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo
Odbor ministrov je 12. julija 2007 sprejel Konvencijo Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo z namenom:
preprečevanja in boja proti spolnemu izkoriščanju in spolnim zlorabam,
varstva pravic otrok, ki so žrtve spolnega izkoriščanja in spolnih zlorab,
spodbujanja sodelovanja na državni in mednarodni ravni proti spolnemu izkoriščanju in spolni zlorabi otrok (Pravno-informacijski sistem, 2020).
S to konvencijo je določeno, da vsaka stranka prejme vse preventivne ukrepe za preprečitev kakršne koli oblike spolnega izkoriščanja in spolne zlorabe otrok, zagotavljanje koordinacije na nacionalni ali lokalni ravni med različnimi pristojnimi službami, potrebne zakonodajne in druge ukrepe za opredelitev oblik vedenja kot kaznivega dejanja, potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se preiskave in kazenski postopki odvijejo v najvišjo korist in ob spoštovanju otrokovih pravic. Vsaka stranka uvede učinkovite socialne in učinkovite intervencijske programe (prav tam).
- 5 -
3 TELO
V človeškem telesu se odvija toliko različnih funkcij, ki v večini potekajo avtomatsko, da se jih ne zavedamo. Raziskovanje telesa se začne že med nosečnostjo, ko otrok v maternici raziskuje svoje prstke, brca, posluša bitje materinega srca, pretakanje tekočin v drugih organih, posluša zunanje dražljaje in se v maternici obrača ter premika. Ob rojstvu novorojenček vidi, ampak je njegov vid precej zamegljen, prav tako pa pogleda ne more osredotočiti v določen predmet ali obraz. Nato otrok počasi začne raziskovati svet okoli sebe, opazuje močno svetlobo, s pogledom sledi zvokom iz okolice, največkrat glasu matere, ki mu je že iz obdobja pred rojstvom blizu, prav tako opazuje obraze in predmete, ki so v njegovi bližini. V to bližino sodi tudi otrokovo telo in v tem času otrok raziskuje svoje dlani, kasneje noge. V oralni fazi po Freudu otrok (prvo leto otrokovega življenja) raziskuje, tako da vse, kar vidi in otipa, nese v usta. Na tak način otrok raziskuje in kadar ta potreba ni zadovoljena, lahko otrok kasneje razvije navade, kot so sesanje prsta, grizenje nohtov in kajenje v odrasli dobi (Batistič Zorec, 2000).
Z otroki lahko na različne načine raziskujemo človeško telo in njegovo delovanje. Pomembno je, da otroku na pozitiven način prikažemo telo, da se bo zavedal, kdo je, da je njegovo telo pomembno, da se počuti sprejetega, da je to telo njegovo in da mu pripada. Na začetku zelo pozitivno vpliva masaža. Pomaga tudi poimenovanje delov telesa, pri čemer se otroci zelo zabavajo in na tak način pozitivno sprejemajo svoje telo. Način, kako sprejemamo svoje telo v odrasli dobi in kako se v njem počutimo, izvira iz tega, kako smo svoje telo dojemali in doživeli v otroštvu. S tem je povezana tudi spolna vzgoja oziroma dojemanje spolnosti. Nekateri starši o tem molčijo, nekateri se otroku zlažejo z različnimi že znanimi frazami, kot so ⹁⹁štorklja te je prinesla”, ⹁⹁ati je dal mami poljub in je iskrica prišla v mamin trebušček” ali pa ⹁⹁čebelice in metuljčki”. Redkokateri starši pa otroku povejo resnico. Sama menim, da je prav, da otroku povemo realno sliko, ki bo primerna njegovemu razvoju. S tem prispevamo k pozitivnemu sprejemanju telesa in k temu, da otrok kasneje, ko izve resnico o spolnosti, ni šokiran. V času, ko se otrok odvaja od plenic, začne raziskovati svoje telo in dele telesa. V tem času zato, ker je bil do takrat ta del ⹁⹁skrit” v plenici. Otrokovo igranje s telesom in z deli telesa je popolnoma naravno in na tak način odkriva svoja občutja in svoje telo, ob tem uživa in se sprošča. Tega mu ne smemo braniti ali prepovedovati, saj s tem naredimo ogromno škode. Če ga zaradi takega početja kaznujemo, lahko to privede do občutka strahu in stiske v otroku. Ob tem ga ne smemo grdo gledati ali izpostavljati pred drugimi. Povedati mu moramo, da to vedenje ni socialno sprejemljivo, ampak naj ga drugič izvaja nekje, kjer je sam, lahko v svoji postelji. S tem ga
- 6 -
učimo razumevati razliko med javnim in zasebnim. V javnosti pa njegovo vedenje preusmerimo v neko drugo dejavnost, najlažje v tako, ki mu je blizu oziroma všeč (prav tam).
3.1 Bojana Urbančič: Jaz vem, kako sem se rodil (1999)
Bojana Urbančič je vzgojiteljica, ki je izdala knjigo Jaz vem, kako sem se rodil. Pri tem so sodelovali tudi otroci v njeni vrtčevski skupini. Otroci so bili predšolski. V spremni besedi je zapisano, kako je prišlo do obravnavanja teme spolnosti. Vzgojiteljica se je za to temo odločila na podlagi pobude otrok, saj so nekega dne v škatlo položili dve lutki, ležeči druga na drugi, in rekli, da se lutki ljubita in bosta naredili otroka. Vzgojiteljica je poiskala slike in knjige, ki prikazujejo človeško telo, nastanek in rojstvo otroka. Otroci so njenim pojasnilom o razliki med spoloma, o nastanku otroka in njegovem rojstvu z zanimanjem prisluhnili ter ji postavljali različna vprašanja, na katere je odgovorila mirno in odkrito. Pri tem so jo otroci tudi dopolnjevali z informacijami, s katerimi so bili že seznanjeni. Narisali so risbe, vsaki risbi so dodali besedilo in vprašanja. Slednja služijo kot pomoč staršem in vzgojiteljem pri pogovoru z otroki o spolni vzgoji (Urbančič, 1999).
Ob prebiranju slikanice sem opazila, da je vsebina predstavljena na zelo konkreten in otroku sprejemljiv način. Na levi strani slikanice so risbe otrok, pod njimi je besedilo, ki so ga napisali otroci. Besedilo je odgovor na vprašanja, ki so na desni strani slikanice. Slednja so kot pomoč odraslim. Prav tako so izrazi za spolne organe napisani s poimenovanjem, kot ga poznajo otroci, in sicer ⹂lulek” in ⹂lulica”. Potek dogodkov je zapisan v kronološkem zaporedju. Predstavljeno je, kaj se zgodi z dečkom in deklico, ko odrasteta, da se mladenič in mladenka srečata na sprehodu, se zaljubita in poročita, da gresta skupaj v posteljo, da očka leže na mamico in vtakne
⹂lulčka” v mamino ⹂lulico”, v katero spusti ⹂semenčeca”, ki se združijo z maminim jajcem, da je plod v maternici, da preko popkovine dobi hrano in kisik, da se otrok, ko se hoče roditi, obrne z glavo proti ⹂lulici”, očka mamico nato odpelje v porodnišnico, kjer se otrok skozi ⹂lulico”
rodi, da mu ob rojstvu prerežejo popkovino, da mamica objame svojega otroka in da ga obiščejo domači, nato pa očka mamico in dojenčka odpelje domov. Na koncu je risba vzgojiteljice in otrok, ki sedijo na blazinah v igralnici. Menim, da je knjiga odličen pripomoček za predstavitev spolne vzgoje otrokom, saj je narisana skozi njihove oči, prav tako je v njej vsakdanji jezik, ki ga otroci uporabljajo ob temi spolna vzgoja. Pri tem je dobro, da je poudarjeno, da spolna vzgoja
- 7 -
ni smešna, saj brez nje nas ne bi bilo, kar je tudi del zaključne ugotovitve otrok pri tem projektu (Urbančič, 1999).1
Slika 3.1: Prva ilustracija v slikanici Jaz vem, kako sem se rodil (1999)
Slika 3.2: Druga ilustracija v slikanici Jaz vem, kako sem se rodil (1999)
Slika 3.3: Otroka sta motiv za nastanek slikanice
1 Izrazi v narekovajih so citirani iz slikanice Bojane Urbančič Jaz vem, kako sem se rodil (1999).
- 8 -
4 PRAVLJICE
Pravljice so velikokrat svet otrok, saj v njih spoznajo kralje in kraljice, čudežna bitja, viteze, zmaje in govoreče živali. Spodbujajo domišljijo otrok in jim predstavljajo drugi dom in življenje, v katerem je vse mogoče. Naloga odraslih je, da otroke spodbujamo k branju pravljic in razvijanju domišljije ter besednega zaklada, hkrati pa jim moramo zagotoviti vsebine, primerne njihovi starosti. Pod to vsebino sodijo tudi razne pesmi, video vsebine in slike. V slovenski pop glasbi je kar nekaj besedil pesmi erotičnih. Prav tako so videospoti večine pesmi že skoraj pornografski, saj razkrivajo velik del moškega in ženskega telesa, mimika obraza napeljuje na seksualno zapeljevanje, nekatera besedila pesmi pa so precej zavajajoča. Na primer pri pesmi Bicikel skupine Leteči potepuhi refren zveni tako:
⹂Vsed se gor na štango, bova tko hitrej pršla, dej noge bl u luft, da bom lahk prtisnu kar se da, se cela zemlja trese, ker tolk hitra sva, bo treba počasnej, da nav guma počila” (Leteči potepuhi, 1995).
Celotno besedilo je napisano, kot da govori o spolnem aktu med žensko in moškim, ampak je besedilo ambivalentno vožnji s kolesom po Ljubljani in sodi v ⹂estetiko zavajanja” (Zupan Sosič, 2008).
4.1 Alojzija Zupan Sosič: V tebi se razraščam: antologija slovenske erotične poezije (2008)
Tematiki spolnosti v književnosti filozofi niso posvečali veliko pozornosti in je tudi niso obravnavali. Obravnavala sta jo samo Platon in Kant. Bataille pa jo je postavil v središče svojega zanimanja.
⹂Človek je erotična žival, sam sebi veliko vprašanje, njegove zmožnosti niso kos erotičnemu vprašanju” (Zupan Sosič, 2008, str. 135).
Prav tako tematiki spolnosti pozornosti niso namenili literarnovedni strokovnjaki, čeprav je erotična literatura stara več kot dva tisoč let. Z erotično literaturo se začnejo bolj ukvarjati šele v drugi polovici 20. stoletja. S to knjigo je avtorica želela nadoknaditi primanjkljaj erotične poezije, in sicer z izborom slovenskih erotičnih pesmi od začetka do danes ter s spremljajočim razmišljanjem o njenem položaju v slovenski literaturi (Zupan Sosič, 2008).
V spodnji tabeli so predstavljene razlike med ljubezensko, erotično in pornografsko poezijo.
- 9 -
Tabela 4.1: Ljubezenska, erotična in pornografska poezija
LJUBEZENSKA POEZIJA EROTIČNA POEZIJA PORNOGRAFKSA
POEZIJA To je največja in najširša
skupina. Odnosi med moškim in žensko ali med istospolnimi osebami se obravnavajo z dveh vidikov, z duhovnega in intelektualnega. Intimni odnosi so največkrat predlagani ali samo omenjeni.
To je ožja skupina, ki je najpomembnejši aspekt ljubezni, opisana z metaforami. V ospredju so seksualni motivi, ki so podrejeni glavnemu toku. Ima agresivnejšo notranjo dinamiko.
⹂Erotika je oblika človekovega notranjega življenja, ki išče svoj predmet zmeraj zunaj sebe.
Razodeva se v sugestiji in skritih namigih napetosti, ki se lahko stopnjujejo vse do napetosti.”
Spada v trivialno literaturo. V njej so spolni detajli glavna, osrednja in v večini primerov edina tema. Namen teh del je razumeti ali vzbuditi poželenje/spolno slo. Za pornografsko poezijo je idealno, da se spolno dejanje začne brez povoda, traja neskončno dolgo brez motiviranega razpleta in konca.
Zajema različne vrste ljubezni, in sicer ljubezen med partnerjema, prijateljska ljubezen, starševska ljubezen, ljubezen do svojega kraja/domovine, soljudi, neke skupnosti.
Erotično pesem prepoznamo po dveh značilnostih:
erotična atributivnost:
celotna pesem ni erotična, ampak so prisotni samo nekateri pridevniki z erotično vsebino, ki prinašajo erotično energijo;
erotična aditivnost:
neerotični pesmi na začetku ali koncu dodamo erotični verz/ali besedno zvezo (Kleč, M.: Na obali spi ciganka: ⹂… ne da bi se ozrla na prepletena gola telesa”).
Erotika ima tu dražilno vlogo in s pomočjo različnih sredstev fizično vpliva na bralca, npr.
dogajanje je postavljeno v neko okrašeno okolje, kljub temu pa je glavni namen realistično opisati spolni stik.
Je poenostavljena pesem, ki igra na identifikacijo bralca in mu prepreči domišljijsko vživljanje zaradi:
natančnega opisa, omejenega zgolj na dele telesa, največkrat na spolne organe;
klišeizacije, saj uporablja poenostavljene in izrabljene sheme, kar privede do enoplastnega besedila, pri tem se mora čimprej pokazati spolni stik.
Vse to pripelje do tega, da je pornografska pesem dolgočasna in monotona.
Erotični pesmi lahko rečemo tudi ljubezenska pesem, ne moremo pa reči, da je ljubezenska pesem tudi erotična. Vezni člen med
Pornografska pesem v večini primerov ni estetska, čeprav se
- 10 -
ljubezensko in erotično pesmijo je erotizirana pesem, ki nima določenih točnih meja in ni izpeljana do konca, saj zajema samo nekaj ravni pesmi. Izhaja iz ugodja zvočnih in semantičnih učinkov, zelo malo iz negotovosti motivno-tematske zasnove spolne privlačnosti.
meje skozi čas zelo spreminjajo, npr. včasih je nekaj veljalo za pornografsko, danes pa je družbeno sprejemljivo. Danes je pomembneje to, da se stvari prodajo, kot pa to, kaj je pornografsko in kaj ne.
S spoznavanjem razlik med ljubezensko, erotično in pornografsko poezijo lahko lažje določimo, katera poezija je primerna za otroke in katera za odrasle.
4.2 Marjana Kobe: Sodobna pravljica (1999)
Termin ⹂sodobna umetna pravljica” označuje predvsem obdobje nastanka pravljice. Klasične umetne pravljice označujejo pravljice, ki so nastale v 19. stoletju in sledijo vzorcu H. C.
Andersena, medtem ko so v drugi polovici v ospredje stopili novi vzorci pravljic. Sam izraz
⹂umetna” ponazarja, da pravljica ni ljudska, temveč avtorska (Kobe, 1999).
Sama sodobna pravljica se deli na fantazijsko pripoved, ki lahko obsega tudi več sto strani, in na kratko sodobno pravljico, ki v povprečju obsega le nekaj strani. Najbolj pogosta je z otroškim glavnim literarnim likom, ki je pravzaprav naslednica nekaterih Andersenovih pravljic, na primer Cvetlice male Ide (prav tam).
Glavne motivno-tematske in morfološko-strukturne značilnosti kratke sodobne pravljice z otroškim glavnim likom po Marjani Kobe so:
Temeljna tema: otroški doživljajski svet in igra.
Sintetična dogajalna linija: dogajanje je skrčeno na droben izsek iz otrokovega vsakdanjika.
Glavni literarni lik: sodoben mestni otrok do zgodnjega obdobja šolanja.
Liki odraslih ljudi: pogosto so navzoči, vendar le v stranski vlogi.
Dogajanje poteka na dveh ravneh: realna in irealna raven, pogosto se irealni deli vrivajo v realni svet.
Razlika med bivanjskimi sposobnostnimi: razlika med bivanjskimi sposobnostnimi glavnega otroškega lika in odraslimi je stalnica, samo otroški liki se lahko selijo iz realnega v irealni svet.
- 11 -
Vzrok ali povod za vdor irealnega v realen svet je velikokrat otrokova stiska ali problem.
Pripovedovalec je vsevedni in na različne načine vzpostavlja komunikacijo z otroškimi sprejemniki.
Dogajalni prostor in čas sta na realni ravni navadno sodobna, mestna in urbana z vsemi dosežki sodobne civilizacije in tehnologije.
Praviloma taka pravljica ne moralizira in nima nekega moralnega nauka.
Slikanica Neli Kodrič Filipič Punčka in velikan (2009) sodi med kratke sodobne pravljice z otroškim glavnim likom. Zgodba v tej slikanici ne moralizira in nima nekega moralnega nauka.
4.3 Vladimir Propp: Morfologija pravljic (2005)
Morfologija sicer pomeni nauk o oblikah. V botaniki to predstavlja nauk o zgradbi rastline. Pri pravljicah pa z morfologijo preučujemo oblike pravljic. Ruski formalist Vladimir Propp je v svojem delu Morfologija pravljic (2005) predstavil način, kako preučiti, analizirati obliko pravljice in njeno povezovanje kot celoto. Analiziral je predvsem ⹂čudežne” pravljice, to so pravljice, v katerih nastopajo čarobni pripomočki in nenavadne moči.
V svojem raziskovalnem delu se je Propp osredotočil na 31 funkcij nastopajočih oseb, ki naj bi bile stalnica v ljudskih pravljicah, spreminjajo pa se nosilci, ki te funkcije uresničujejo, teh pa je sedem (Propp, 2005).
Propp v svojem delu ugotavlja, da se po navadi pravljica začne z neko izhodiščno situacijo.
Naštejejo se člani družine ali pa se uvede prihodnji junak. Temu izhodiščnemu stanju sledijo funkcije v spodaj naštetem vrstnem redu:
1. ⹂Eden od članov družine odide od doma.
2. Junaku nekaj prepovejo.
3. Kršitev prepovedi.
4. Škodljivec poizveduje.
5. Škodljivcu izdajo podatke o njegovi žrtvi.
6. Škodljivec poskuša prevarati svojo žrtev, da bi zagospodoval nad njo in njenim premoženjem.
7. Žrtev nasede prevari in s tem nehote pomaga sovražniku.
- 12 -
8. Škodljivec prizadene ali škoduje enemu od družinskih članov.
9. Junak izve za nesrečo ali manko, nekdo se obrne nanj s prošnjo ali ukazom, ga nekam pošlje.
10. Iskalec privoli ali se odloči za upor.
11. Junak zapusti dom.
12. Junaka preizkušajo, izprašujejo, napadajo idr. ter ga tako pripravljajo na čudežno sredstvo ali pomočnika.
13. Junak se odzove na dejanja prihodnjega darovalca.
14. Junak prejme čudežno sredstvo.
15. Junaka nekdo prenese, dostavi ali privede na kraj, kjer je objekt iskanja.
16. Junak in škodljivec se neposredno spopadeta.
17. Junaka zaznamujejo.
18. Škodljivec je premagan.
19. Premostitev prvotne nesreče, zapolnitev manka.
20. Junak se vrne.
21. Junaka zasledujejo.
22. Junak se reši zasledovanja.
23. Junak prispe domov ali v drugo deželo, ne da bi ga prepoznali.
24. Lažni junak postavi neutemeljene zahteve.
25. Junaku naložijo težko nalogo.
26. Naloga je rešena.
27. Junaka prepoznajo.
28. Lažnega junaka ali škodljivca razkrinkajo.
29. Junak dobi novo podobo.
30. Škodljivca kaznujejo.
- 13 -
31. Junak se poroči in zasede cesarski prestol” (Propp, 2005).
V pravljici Andreja Šavlija O povodnem možu (1972) lahko zasledimo več teh funkcij, na primer: eden od članov odide od doma, junak se vrne in škodljivec hoče prevarati svojo žrtev, da bi zagospodoval nad njo in njenim premoženjem.
- 14 -
5 SLIKANICE
Na predavanjih profesorice Blažić smo obravnavali različne slikanice in pravljice ter ravno na teh predavanjih sem začela na otroško literaturo gledati bolj poglobljeno. Do takrat sem poznala vsebino pravljic znanih avtorjev, kot sta Wilhelm in Jacob Grimm ter Hans Christian Andersen, nikoli pa se nisem bolj poglobila v samo zgodbo ali povezala slik z besedilom. Pri analizi pravljic smo si ponavadi pomagali z Morfologijo pravljic Vladimirja Proppa iz leta 2005, v kateri so zapisani različni pristopi. Slednje bom uporabila tudi pri analizi.
5.1 Maria Nikolajeva: Verbalno in vizualno – slikanica kot medij (2003)
Pogosto se slikanice obravnavajo skupaj s pravljicami, domišljijskimi, pustolovskimi in živalskimi zgodbami. Ponavadi so slikanice kombinacija med vsemi temi zgodbami. S stališča otroka je slikanica zanimiva zaradi prirojenega načina hermenevtičnega analiziranja. To pomeni, da najprej začnemo s splošnim analiziranjem, nato bolj detajlnim, nakar se zopet vrnemo z novim znanjem na začetek na splošnejši del. Podobno v slikanicah najprej pogledamo sliko, kar dopolnimo z besedilom, in se po koncu spet vrnemo na začetek in beremo ponovno, tokrat bolj detajlno. Zaradi takega načina sprejemanja lahko otroci večkrat berejo isto slikanico in jim je še vedno zanimiva, saj vsakič poglobijo svoje znanje o zgodbi (Nikolajeva, 2003).
Slikanica kot umetnostna zvrst je pravzaprav kombinacija dveh ravni komunikacije, verbalne in vizualne, podobno kot gledališče ali film, kjer prejemnik celotno zgodbo doživi šele skozi različna komunikacijska sredstva. Obstaja več vrst komunikacije med bralcem in slikanico.
Lahko besede in slike pripovedujejo isto zgodbo – simetrična interakcija, lahko se besede in slike dopolnjujejo, tu gre za komplementarno interakcijo, v stopnjevalni interakciji pa slike presegajo pomen besed. Če je razlika med besedilom in sliko velika, pride do kontrapunkta oziroma protislovne interakcije. Pri vse večji razliki se lahko to razvije v kontradiktorno interakcijo, kjer skupno sporočilo besedila in slike lahko razvije dvoumno sporočilo, ki bralca prisili k razmišljanju (prav tam).
Tukaj se lahko vprašamo, kakšen je vpliv odnosa med sliko in besedilom ne različne vidike zgodbe v slikanici. Avtorica članka se je osredotočila predvsem na analizo prizorišča, karakterizacije, perspektive, časa in gibanja ter modalnosti (prav tam).
- 15 -
5.2 Jo Lampert: Sh-h-h-h: Representation of perpetrators of sexual child abuse in picture books (18. 10. 2011)
Slikanice, ki obravnavajo spolno zlorabo, so se pojavile v zgodnjih osemdesetih letih z namenom preprečevanja zlorab pri otrocih. V sklopu članka je avtor preučil 60 različnih slikanic s to tematiko, posebej se je osredotočil na osem izbranih slikanic in skušal raziskati, kako otroškim bralcem razlagajo potencialno nevarnost (Lampert, 2011).
Predstavitev in vizualizacija povzročiteljev nasilja igra veliko vlogo in ima velik vpliv na bralca. Pogosto je povzročitelj predstavljen brez imena, kot zastrašujoča odrasla oseba, včasih celo pošast. Čeprav je veliko bolj zastrašujoče, da je povzročitelj prijazen stric ali sosed, kot je to pogosto v realnem svetu, pa se to v slikanicah pojavlja zelo redko (prav tam).
Telesni vpliv na žrtev nasilja je zelo redko obravnavan, veliko več se slikanice posvečajo psihološkemu počutju žrtve, kot so strah, jeza, bolečina, jok. Očitno je avtorjem teh knjig težko govoriti o temi fizičnih posledic spolnega nasilja, prav tako v večini slikanic žrtev nekako pobegne, še preden pride do zlorabe (prav tam).
Čeprav je jasno, da se spolne zlorabe dogajajo v vseh rasnih, socialnih in etničnih skupinah in so prisotne pri obeh spolih, je v slikanicah opaziti veliko prevladovanje otrok moškega spola v vlogi žrtev. Le ena izmed zajetih knjig v raziskavi je sploh obravnavala temnopoltega otroka (prav tam).
Povezava med vizualnim in verbalnim delom: večina knjig na naslovnici prikazuje nasmejanega otroka, čeprav tega glede na tematiko ne bi pričakovali, vendar so vsebinsko potem drugačne in načeloma prikazujejo cel spekter otrokovih čustev od jeze, veselja, žalosti do bolečine in osamljenosti (prav tam).
Čeprav naj bi bile načeloma slikanice ⹂preproste”, je tema spolnih zlorab zelo kompleksna.
Težko je oceniti, koliko je preveč, kako čim bolje pristopiti k tako občutljivi temi, kdo bodo bralci teh slikanic in kako zadostiti kriterijem uspešnega preprečevanja zlorab. Večino takih slikanic so napisali pediatri, socialni in medicinski delavci, tako da se knjige bolj posvečajo sporočilu kot sami literarni vsebini.
- 16 -
6 ANALIZA SLIKANIC
Slikanice kot medij lahko podajo več različnih sporočil. Ker se zgodba ne pripoveduje samo verbalno, ampak tudi vizualno, je pri obravnavi slikanice kot celote prav tako pomemben njen ilustrator. Pri ljudskih pravljicah se v podobni tematiki pravljic pojavljajo različne verzije le- teh. Pri analizi bom poskušala poiskati, v čem so si podobne in v čem različne. Upoštevala bom tudi vpliv ilustracij na bralca.
Najprej bom analizira pravljice o povodnem možu. Njegovo domovanje je voda, ki je izvor življenja, kar najdemo tudi v ljudskem izročilu. Dober primer tega je tudi štorklja, ki je vodna ptica in jo ljudje povezujejo z rojstvom otroka in začetkom življenja. Voda predstavlja tudi naravno mejo s kopnim. Po ljudskem izročilu v njej prebiva povodni mož, ki ga prestop te meje vznemirja in je pravzaprav njen varuh.
Povodni mož se pojavlja v več pripovedih, zgodbah in pesmih. V svoji prvi baladi Povodni mož njegov lik uporabi tudi France Prešeren, ki je motiv zanjo dobil v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske. V naslednjem poglavju bom analizirala in primerjala tri različice povodnega moža, in sicer Pravljico o povodnem možu Andreja Šavlija, Ivana Majcigerja in Jelene Žoekševe.
Pravljice bom analizirala na podlagi teorije Marjane Kobe.
6.1 Primerjava pravljic O povodnem možu
V spodnji tabeli so predstavljene tri različice pravljice O povodnem možu različnih avtorjev.
Opisane so razlike in podobnosti med njimi.
Tabela 6.1: Primerjava pravljic O povodnem možu I. Majciger, O
povodnem možu (1952)
A. Šavli, O povodnem možu (1972)
J. Žoekševa, O povodnem možu (1979)
INTERPRETA- CIJA
Osebe Mama.
Povodni mož.
Sestra.
Trije bratje.
⹂Neka mati je imela dva sinova in hčerko”
(Majciger, 1952, str. 164).
Deček.
Povodni mož.
Deček.
Povodni mož.
Nastopata samo dve osebi, in sicer deček in povodni mož (Šavli in Žoekševa).
Več oseb (Majciger).
- 17 -
⹂Zato si neprenehoma želi, da bi dobila še enega sina. To se zgodi”
(Majciger, 1952, str. 165).
Kraj dogajanja Domačija.
Ob velikem kolesu ob vodi.
Podvodno kraljestvo.
Prekrasni grad na dnu vode.
Prekrasni grad na dnu vode.
Dogajalni prostor je grad na dnu vode (Šavli in Žoekševa).
Večji del zgodbe se odvija ob kolesu ob vodi (Majciger).
Časovni okvir Ni točno določen. Ni točno določen. Ni točno določen. Časovni okvir je kratek (Šavli in Žoekševa).
Časovni okvir traja več let, saj je mati čez čas dobila sina, ki je nato še odrasel, da je rešil ostale (Majciger).
Okrasni pridevki Mali (kosci).
Neka (mati).
Stekleni (grad).
Velik, kosmat (mož).
Dobri moj (deček).
Drobni (deček).
Lepi (deček).
Prekrasni (grad).
Prostrano (kraljestvo).
Steklena (soba).
Drobni (deček).
Drobni moj (deček).
Lepi (deček).
Prostrano (kraljestvo),
Steklena (postelja).
V vseh treh pravljicah je precej
pridevnikov, ki pojasnjujejo ozadje in predmete.
Način ugrabitve ⹂Na obrežju te vode pa se je vrtelo veliko kolo. Naenkrat pa se kolo ustavi in velik, kosmat
⹂Ta drobni deček pa mu je bil neznansko všeč.
Žal bi mu bilo, če bi utonil, zato je sklenil, da ga reši.
⹂Ta drobni deček pa mu je bil neznansko všeč.
Žal bi mu bilo, če bi utonil, zato je sklenil, da ga reši.
Povodni mož
⹂reši” dečka iz vode in ga odpelje v svoj prekrasni grad, saj mu je bil
- 18 - mož se prikaže.
Prime jo okoli pasu in jo zavleče v svoj podvodni grad” (Majciger, 1952, str. 164).
Saj se je tudi sam počutil osamelega v svojem
prostranem kraljestvu, zato se je razveselil tega lepega dečka, ki mu bo delal druščino. Odnesel ga je v naročju v svoj prekrasni grad na dnu vode” (Šavli, 1972, str. 2).
Saj se je tudi počutil osamljenega v svojem prostranem kraljestvu. Zato se je razveselil tega lepega dečka, ki mu bo delal druščino.
Odnesel ga je v naročju v svoj prekrasni grad na dnu vode”
(Žoekševa, 1979, str. 111).
všeč, prav tako se je počutil osamljeno (Šavli in Žoekševa).
Povodni mož ugrabi sestro pri velikem kamnu in jo odpelje v podvodno kraljestvo (Majciger).
Način zadrževanja
⹂Če to poješ in popiješ, dobiš sestro nazaj; če pa ne – te vržem, da se v proso razletiš”
(Majciger, 1952, str. 165).
⹂Ob postelji je stala mizica, na mizici igračka pri igrački – vse iz kristalnega stekla” (Šavli, 1972, str. 4).
⹂Ob postelji je stala mizica, na mizici igračka pri igrački – vse iz kristalnega stekla”
(Žoekševa, 1979, str. 112).
Podkupovanje dečka z darili, in sicer s kristali, srebrom, z zlatom in biseri (Šavli in Žoekševa).
Nasilje, grožnje in izsiljevanje (bratje imajo na izbiro popiti žveplo in pojesti bronec v zameno za sestro ali jih spremeni prah oziroma v proso (Majciger).
Način rešitve ⹂Tam mu pokaže tri kolače bronca in dva bokala žvepla, kar mladenič mahoma poje in popije. Zdaj se gresta metat, a povodni mož je bil slabši in najmlajši brat ga stisne v kot tako trdo, da mu dá v
⹂Čakal je, da je zaspal, nato ga je odnesel previdno v naročju iz vode in ga položil spečega na breg”
(Šavli, 1972, str.
12).
⹂Čakal je, da je zaspal, nato ga je odnesel previdno v naročju iz vode in ga položil spečega na breg”
(Žoekševa, 1979, str. 116).
Povodni mož dečka v spanju odpelje na vodni breg, kjer ga položi na breg, saj je v kraljestvu jokal po starših in sorojencih (Šavli in Žoekševa).
Najmlajši brat poje tri kolče
- 19 - hipu brata in
sestro nazaj”
(Majciger, 1952, str. 165).
bronc in spije dva bokala žvepla ter premaga
povodnega moža v metanju (Majciger).
Konec pravljice ⹂Ker pa ga najmlajši brat še ni hotel izpustiti, mu še obljubi, da odslej ne stori nikdar več kaj takega. Zato tudi ni več slišati o povodnem možu, da bi koga ugrabil ali da bi kje razsajal”
(Majciger, 1952, str. 166).
⹂Povodni mož je poiskal žepe na njej, jih napolnil s samim suhim zlatom in z biseri ter odšel” (Šavli, 1972, str. 12).
⹂Ker jim ni manjkalo zlata in biserov, je odslej tudi revščina pobegnila od njih in se je mednje naselila sreča.
Postavili so si lepo novo hišo in srečno živeli v njej” (Šavli, 1972, str. 14).
⹂Povodni mož se je vrnil v svoje vodno kraljestvo in bil sila žalosten” (Šavli, 1972, str. 14).
⹂Povodni mož je poiskal žepe na nji, jih napolnil s samim suhim zlatom in biseri ter odšel”
(Žoekševa, 1979, str. 116).
⹂Zagotovo pa vem, da je takrat, ko sem bila jaz otrok, še lomastil okoli” (Žoekševa, 1979, str. 117).
Deček se vrne domov z biseri.
Družina ni več revna ter si postavi novo hiše.
Povodni mož se vrne v podvodno kraljestvo ter je nesrečen, ker nima družine (Šavli in Žoekševa).
*Žoekševa doda še osebno izkušnjo, da ne ve, če je našel družino, ampak je v njeni mladosti še vedno
⹂lomastil” okrog.
Povodni mož zaradi strahu izpusti oba brata in sestro ter obljubi, da nikoli več ne stori kaj takega. O povodnem možu ni nič več slišati (Majciger).
Nadnaravne sposobnosti
Povodni mož – pravljično bitje, ki zna čarati.
⹂Povodni mož ga res vrže tako, da se v proso razleti
Povodni mož. Povodni mož. Pravljično bitje (Šavli in Žoekševa).
Povodni mož zna čarati, saj
- 20 -
…” (Majciger, 1952, str. 165).
Nadnaravna moč najmlajšega brata – dvigne vogal hiše, zdrobi veliko kolo.
⹂Tja pelje mater, privzdigne vogal in reče materi …”
(Majciger, 1952, str. 165).
spremeni oba brata v proso in prah. Najmlajši brat je
nadnaravno močan, saj privzdigne vogal hiše (Majciger).
Lastnosti
povodnega moža
Velik in kosmat mož.
⹂Naenkrat se kolo ustavi in velik, kosmat mož se ji prikaže”
(Majciger, 1952, str. 164).
Algasti lasje.
Dolga stopala, ki spominjajo na krake.
Luske.
Plavalna kožica med prsti.
Rožnat nos.
Zeleno telo.
Algasti lasje.
Dolga stopala, ki spominjajo na krake.
Luske.
Plavalna kožica med prsti.
Rožnat nos.
Zeleno telo.
Povodni mož je predstavljen samo vizualno, preko ilustracije (Šavli in Žoekševa).
Povodni mož je predstavljen verbalno kot velik in kosmat mož (Majciger).
Med analiziranjem sem ugotovila, da sta Šavlijeva in Žoekšina pravljica zapisani skoraj identično, z razliko v tem, da je v eni in drugi dodanih ali odvzetih nekaj besed. Vsem trem je enako to, da nadnaravno bitje ugrabi otroka in ga zadržuje proti njegovi volji. Razlika je, da v Majcigerjevi pravljici povodni mož zahteva, da da bratom možnost, da rešijo sestro, tako da spijejo bokal žvepla in pojejo kolač bronca, če jim ne uspe, se razletijo v pepel in proso. V drugih dveh se trudi otroka zadržati s podkupovanjem. V Majcigerjevi verziji je povodni mož bolj nasilen, saj otroka ugrabi na poti, neuspešne rešitelje spreminja v prah in proso, ugrabljeno deklico pa prisili, da ta prah in proso pobere ter ga obdrži kot spomin. Z zadnjim rešiteljem tudi fizično obračuna. V drugih dveh verzijah je nežnejši, otroka nežno nagovarja, ga reši pred smrtjo, nosi mu igrače, želi ga potolažiti in želi, da ostane. Ugrabitelj ima v različicah različne lastnosti in odnos do ugrabljenega. V Majcigerjevi verziji mnogo let po ugrabitvi otroka s pomočjo sile/moči reši najmlajši brat in prisili povodnega moža, da kaj takega ne ponovi več.
V drugih dveh pa povodni mož otroka med spanjem odnese na breg reke in mu da še nekaj dragocenosti, ki jih je prej zavračal. Povodni mož pa se žalosten vrne v svoje kraljestvo, kjer se
- 21 -
zjoka in odide iskat družino. V Žoekševi pravljici avtorica na koncu doda oseben zapis iz mladosti, kjer zapiše, da je takrat povodni mož še vedno hodil naokoli in delal hude stvari. Ob nalivih in močnem deževju, ko je voda nosila kamenje, je povodni mož hodil na dnu vode s košem.
6.2 Andrej Šavli: O povodnem možu (1972)
Tabela 6.2: Andrej Šavli: O povodnem možu (1972) Slika 6.1: Naslovnica v pravljici O povodnem možu (1972)
NASLOVNICA Na platnici vidimo dečka, ki teče mimo reke
proti manjši hiši, predvidevam, da domov. V roki ima ogrlico iz biserov.
- 22 -
Slika 6.2: Prva ilustracija v pravljici O povodnem možu (1972)
⹂Živel je deček, ki se je rad kopal. Tudi ko je nekega dne zaradi naliva in povodnji voda narasla, ni strpel doma. Šel je k vodi, čeravno sta mu oče in mati branila. Ko je prišel do vode, se je slekel in skočil vanjo. Toda voda je bila prevelika. Odnesla ga je. Deček je grabil z rokami, mahal in krilil na vse strani.
Kričal in jokal je na ves glas, da ga je začul sam povodni mož na dnu vode. In dobro, da ga je čul, ker še tisti hip je deček zajel vodo v nos in usta ter se izgubil kakor v snu. Ko je prihitel povodni mož, ga je našel že spečega.
Le še valovi so ga nesli dalje. Povodni mož sicer ni trpel, da bi prišel kdo živ v njegovo vodno kraljestvo, zato je vsakogar, ki je padel v vodo, utopil. Ta drobni deček pa mu je bil neznansko všeč. Žal bi mu bilo, če bi utonil, zato je sklenil, da ga reši. Saj se je tudi počutil osamelega v svojem prostranem kraljestvu, zato se” (Šavli, 1972, str. 2)
Na sliki je prikazano prizorišče dogajanja, voda. Slednja deluje skrivnostno, gladina je svetla, bolj kot gre v globino, temnejša je.
Deček deluje, kot da spi oziroma je v nezavesti, prav tako je polnag. V rokah ga nosi povodni mož z značilnim videzom, oblečen je v rumene kratke hlače. Nos je poudarjen, žive rožnate barve.
- 23 -
Slika 6.3: Druga ilustracija v pravljici O povodnem možu (1972)
⹂je razveselil tega lepega dečka, ki mu bo delal druščino. Odnesel ga je v naročju v svoj prekrasni grad na dnu vode. Živ človek še ni prestopil praga tega gradu. Sedaj se je to prvikrat zgodilo. Položil je dečka v posteljo, ki je bila vsa iz stekla in je stala sredi steklene sobe. Nato je odšel in čakal skrit, da se deček zbudi. Deček se je prebudil. Pogledal je okrog sebe in spoznal, da leži v stekleni postelji sredi steklene sobe. Ob postelji je stala mizica, na mizici igračka pri igrački — vse iz kristalnega stekla. Dečka sta prevzela lepota in blesk, segel je po steklenih igračkah in se igral. Tisti hip se je domislil doma in zajokal. Prihitel je povodni mož in ga vprašal: ⹂Po kom jočeš, drobni moj deček”
⹂Po domu” je odgovoril deček in jokal neutolažno” (Šavli, 1972, str. 4).
Podvodno kraljestvo je grad na dnu vode.
Narisan je temačno.
- 24 -
Slika 6.4: Tretja ilustracija v pravljici O povodnem možu (1972)
⹂Povodni mož ga je vprašal: ⹂Ali je dom lepši od tega bogastva, ki je pred teboj?” ⹂Lepši,” je odgovoril deček in jokal še huje. Povodni mož je videl, da je vsaka beseda odveč, zato je odšel. Ko se je deček izjokal, je zaspal. Tedaj je prišel povodni mož po prstih in ga odnesel v drugo sobo. Ko se je deček prebudil, je pogledal okrog sebe in spoznal, da leži v postelji, ki je vsa iz srebra in stoji sredi sobe s srebrnim stropom in podom. Ob postelji je stala mizica, na njej igrače — vse iz svetlega srebra. Zavzet je gledal deček to bogastvo, nato je segel z roko po igračah in se igral. Že tisti hip pa mu je postala igra dolgočasna. Spomnil se je bratca in sestrice, s katerima se je igral doma, in hudo zajokal” (Šavli, 1972, str. 6)
Deček polnag leži v rožnati sobi, polni igrač.
Povodni mož ga skrivoma opazuje, deček ga ne opazi, deluje žalostno.
- 25 -
Slika 6.5: Četrta ilustracija v pravljici O povodnem možu (1972)
⹂Prihitel je povodni mož in ga vprašal: ⹂Po kom jočeš, drobni moj deček?” ⹂Po bratcu in sestrici,” je odgovoril deček in jokal še huje.
Ker se ni dal utolažiti, je povodni mož odšel.
Deček je nato zaspal. Takrat je prišel zopet povodni mož po prstih in ga odnesel v tretjo sobo. Ko se je deček prebudil, je spoznal, da ga je bil povodni mož prenesel v posteljico iz suhega zlata, ki je stala sredi sobe, tudi zidane iz samega zlata. Vse, kar je bilo v njej, je bilo iz najčistejšega zlata: mizica, stoli in igračke.
Deček je slišal že mnogo o čarobnih zlatih zakladih, nikdar pa si ni mogel predstavljati tolikega bleska, ki ga je sedaj slepil v oči.
Očaran je segel po zlatih igračkah in se igral.
A ne dolgo. Spomnil se je očeta in matere ter zopet glasno zajokal” (Šavli, 1972, str. 8).
Deček je še vedno polnag, druga soba je drugačna od prve. Deček spi v postelji, ob njem stoji povodni mož z nasmehom na obrazu, ga pokriva in skrivoma opazuje.
- 26 -
Slika 6.6: Peta ilustracija v pravljici O povodnem možu (1972)
⹂Prihitel je povodni mož in ga vprašal: ⹂Po kom jokaš, drobni moj deček?” ⹂Po očetu in materi,” mu je odgovoril deček in jokal glasno, preglasno. ⹂Ah sta oče in mati dražja ko čisto zlato?” se je čudil povodni mož, ki ni poznal niti očeta niti matere, pa tudi ne bratov in sester. ⹂Dražja,” je rekel deček. Povodni mož je šel in nabral vse bisere, ki so jih skrivale globočine njegovega vodnega kraljestva. Vsul jih je pred dečka, da je segel kup do stropa, in vprašal: ⹂Ali sta ti oče in mati dražja tudi od teh biserov?” Deček je moral zatisniti oči, da ga toliki sij ni oslepil.
Iskrilo in svetilo se je, kakor bi vse naokrog gorelo. Odgovoril je povodnemu možu: ⹂Zaman si prizadevaš, da bi našel ceno mojemu očetu in materi.”” (Šavli , 1972, str.
10).
Ilustratorka je narisala dečka, ki je še vedno v postelji ter joka.
- 27 -
Slika 6.7: Šesta ilustracija v pravljici O povodnem možu (1972)
⹂⹂Dražja sta mi od zlata in biserov, dražja ko ves svet.” Povodni mož je spoznal, da ne bo mogel dečka z ničimer utolažiti. Čakal je, da je zaspal, nato ga je odnesel previdno v naročju iz vode in ga položil spečega na breg.
Tu ga je še čakala njegova revna obleka, ki jo je bil slekel, preden je šel v vodo. Povodni mož je poiskal žepe na njej, jih napolnil s samim suhim zlatom in z biseri ter odšel.
Deček se je prebudil iz sna in spoznal, da leži na bregu ob vodi. Vstal je in se oblekel. V resnici ni vedel, ali se mu je vse to, česar se je spominjal o povodnem možu in njegovem kraljestvu, samo sanjalo ali je resnično doživel. Ko pa je segel v žepe ter otipal zlato in bisere, je spoznal, da se mu ni sanjalo, marveč da je vse gola resnica. Stekel je domov k očetu in materi, bratcu in sestrici.
Našel jih je vse jokajoče, ker so vsi mislili, da je utonil. Veselja ni bilo” (Šavli, 1972, str.
12).
Deček polnag sedi v postelji, hudo joče, povodni mož ga zasipava z biseri. Povodni mož je vidno jezen.
- 28 -
Slika 6.8: Sedma ilustracija v pravljici O povodnem možu (1972)
Slika 6.9: Osma ilustracija v pravljici O povodnem možu (1972)
⹂zato ne konca ne kraja. Ker jim ni manjkalo zlata in biserov, je odslej tudi revščina pobegnila od njih in se je mednje naselila sreča. Postavili so si lepo novo hišo in srečno živeli v njej. Deček se je še hodil kopat, toda samo takrat, ko ni bilo naliva. Še takrat le v plitvino, kamor povodni mož ni zahajal.
Povodni mož se je vrnil v svoje vodno kraljestvo in bil sila žalosten. Mislil je, da
Prva slika je enaka kot na platnici. Deček je oblečen, teče stran od vode proti domu, žepe in roke ima polne. Dečkov obraz je brezizrazen.
Druga slika prikazuje povodnega moža na rečnem dnu, obdanega z igračami. Povodni mož joče in si briše solze.
- 29 - hrani v svojem gradu najdražje zaklade sveta.
Sedaj pa je spoznal, da poznajo ljudje še večje dragocenosti, imajo očeta, mater, brate in sestre, katerih povodni mož ni imel. To ga je tako razžalostilo, da je jokal tri dni neprenehoma, da so se stresali bregovi in so vode glasno šumele kakor ob povodnji. Nato se je napotil, da preišče vse skrite kotičke svojega kraljestva, če se morda ne skrivajo v njih dragocenosti, katerih do tedaj ni našel”
(Šavli, 1972, str. 16).
Povodni mož je zgodba o ugrabitvi otroka v njegovem okolju, v tem primeru ob vodi, kjer se je deček rad kopal. Kljub nalivu je deček še vedno odšel k vodi in se kopal, ampak zaradi narasle vode je skoraj utonil. Takrat nastopi povodni mož, ki ga ⹂herojsko reši”. Ampak zakaj ga potem odpelje k sebi oziroma ga ugrabi? Zakaj ga ne pusti ob vodi oziroma pokliče staršev? Avtor navaja, da je bil ta drobni deček povodnemu možu neznansko všeč in da ga je rešil, saj se je počutil osamljeno in se je lepega dečka, ki mu bo delal druščino, razveselil. Odpeljal ga je v svoj grad. To spominja na ugrabitelja, ki je izkoristil priložnost, da ugrabi otroka in ga odpelje v ujetništvo, saj je bil deček v nezavesti, torej ranljivejši, kot je otrok ponavadi. Verbalno besedilo je poudarjeno z vizualnim, saj dečka ves čas bivanja ilustrira polnagega. Povodni mož spečega dečka polnagega prestavlja iz ene sobe v drugo in ga potem med igro skrivoma opazuje.
Osrednji del dogajanja je v postelji. Povodi mož torej v ozadju in skrivoma opazuje polnagega dečka, kako se igra z igračami, s katerimi ga je želel podkupiti, da ostane pri njem, češ da je tu tako lepo. Vendar dečka muči domotožje, saj pogreša dom in družino, povodni mož pa ga kljub temu še vedno prepričuje in podkupuje z igračami, namesto da bi ga potolažil ali odnesel domov. Prvič ga podkupi z igračami iz kristalnega stekla, drugič z igračami iz svetlega srebra in tretjič z igračami iz najčistejšega zlata, dokler ne obupa in ga vrne na breg, kjer so dečkova oblačila, in slednja napolni s suhim zlatom in z biseri. Deček se po ugrabitvi vrne domov, kjer družina zaživi s pomočjo zlata in biserov, ki jih je njihov otrok dobil od ugrabitelja. To si lahko predstavljamo kot finančno odškodnino za povzročene tegobe dečku in dečkovi družini. Na koncu, ko bi lahko avtor zaključil svojo zgodbo s tem, da je deček rešen, avtor piše o povodnem možu, kako je žalosten, saj je spoznal, da obstajajo še večje dragocenosti od največjih zakladov
