UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študijski program prve stopnje Trajnostni vidiki problematike zavrženega tekstila
Lea Merše
Ljubljana, 2021
DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študijski program prve stopnje Trajnostni vidiki problematike zavrženega tekstila
Mentorica: doc. Lidija Pritržnik
Somentorica: izr. prof. mag. Barbara Prinčič
Ime in priimek avtorice: Lea Merše
Študentka rednega študija Vpisna številka: 42170016
Študijski program in smer: Industrijsko in unikatno oblikovanje, Industrijsko oblikovanje
Ljubljana, julij 2021
Naslov diplomskega dela: Trajnostni vidiki problematike zavrženega tekstila The title of the thesis: Sustainable Aspects of the Discarded Textile Issues
Industrijsko oblikovanje Zavržen tekstil
Zavržena oblačila Ponovna uporaba Predelava
Darilna embalaža Diplomska naloga
Industrial design Discarded textile Discarded clothes Remanufacturing Processing Gift packaging BA thesis
745/749(043.2)
IZVLEČEK
Diplomsko delo se poglobi v problematiko zavrženega tekstila, ki je eden najhitreje rastočih odpadkov na svetu. Predstavljena je priložnost za večjo uveljavitev
trajnostnega oblikovanja. Delo želi priti do možne uporabne produktne rešitve, kaj storiti z zavrženim tekstilom. Raziskuje možna področja, kjer se tekstilni material z nekaj predelave lahko ponovno uporabi, ter poudarja pomembnost ponovne uporabe in predelave. V načrtovalnem delu se osredotoči na oblikovanje darilne embalaže za steklenice. Tekstil nudi možnost zaščite steklenice pred morebitnimi udarci in trki, je fleksibilen in se tako prilega različnim velikostim steklenic. Z različnimi barvami in potiski odgovarja zahtevam darilne embalaže, ki mora zagotoviti element presenečenja ob odpiranju in svečano vzdušje. Rešitev je darilni ovoj, ki s pomočjo tehnike šivanja z naborki in posledičnim strukturiranjem tekstila nudi dodatno zaščito vsebine. Prednost rešitve je tudi večkratna in
večnamenska uporaba.
ABSTRACT
The Bachelor thesis examines the issue of discarded textile, which is one of the fastest-growing waste materials in the world. A possible solution for implementing a more sustainable design is presented in the thesis. The thesis aims to develop an effective product solution to the discarded textile problematics. It researches different ways of reusing or remanufacturing textile materials, emphasising the importance of remanufacturing and reuse. In the practical part, the thesis focuses on designing a gift package for bottles made from discarded textile. Besides providing protection from possible hits and clinks, textile is flexible, therefore, it fits many different bottle sizes. Its various colours and prints fulfil the expectations for the gift package to create a formal atmosphere and the element of surprise in the gift opening process. The solution was achieved by the pleat technique, which structured the textile to provide additional protection of the content. Moreover, the solution offers the possibility of multiple and multifunctional use.
KAZALO
1 UVOD ... 8
2 RAZISKOVALNO ANALITIČNA FAZA ... 9
2.1 Porast tekstilnih odpadkov in ravnanje z njimi ... 9
2.2 Zbiranje, ločevanje in ravnanje s tekstilnimi odpadki v Sloveniji ... 11
2.3 Zakaj sta pomembni ponovna uporaba in predelava ... 13
2.4 Primeri dobrih praks ... 14
2.5 Raziskovanje uporabnosti materiala ... 16
3 SINTEZA ... 19
4 RAZISKOVANJE PRILOŽNOSTI ZA KREATIVNO PREDELAVO OBLAČIL .... 20
4.1 Zbiranje idej za ponovno uporabo oblačil ... 20
4.2 Raziskovanje darilne embalaže ... 21
4.3 Nadaljnje osredotočenje ... 24
4.4 Kreativne tehnike šivanja ... 24
4.5 Različne lastnosti tekstila ... 26
4.6 Dimenzije steklenic ... 26
4.7 Analiza obstoječih darilnih embalaž za steklenice ... 27
5 OBLIKOVALSKA RAZVOJNA IZHODIŠČA ... 30
5.1 Uporabniška izhodišča ... 30
5.2 Vizualna izhodišča ... 30
5.3 Tržna izhodišča ... 31
5.4 Tehnična izhodišča ... 31
5.5 Dimenzijska izhodišča steklenic ... 32
6 NAČRTOVANJE ... 33
6.1 Zbiranje idej ... 33
6.2 Razvoj modelov ... 36
7 EVALVACIJA PRVIH IDEJNIH REŠITEV ... 40
8 NADGRADNJA KONCEPTA ... 42
8.1 Ponovno zbiranje idej ... 42
8.2 Razvoj nadgradnje embalaže ... 43
9 REŠITEV ... 45
9.1 Detajli ... 46
9.2 Uporaba ... 48
9.3 Večnamenska uporabnost ... 49
10 PONOVNA EVALVACIJA ... 50
11 ZAKLJUČEK ... 51
LITERATURA ... 52
SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA ... 55 PRILOGE...
1 UVOD
Trajnostni vidik v tekstilni industriji je ključnega pomena v današnjem potrošniško naravnanem svetu hitre mode, v katerem bi morali odgovoren odnos do okolja in družbeno odgovornost postaviti na višje mesto. Količine tekstilnih odpadkov se večajo, tekstilna industrija pa destruktivno vpliva na okolje v vseh procesnih fazah, v katerih se izvaja izkoriščanje narave, tako njenih virov kot tudi prostora za
odlagališče odpadkov. Vzrok za naraščanje tekstilnih odpadkov v zadnjih desetletjih so nizkocenovna oblačila za vsakdanjo rabo, ki so zaradi hitre mode postala dostopna širokemu spektru potrošnikov na vsakem koraku. Trendi in kolekcije se menjajo na štirinajst dni in tako spodbujajo k novim nakupom.
Življenjski stil razvitega sveta je kljub zaznanim spremembam še vedno velikokrat usmerjen v pogosto in poceni menjavanje dobrin, ki je osnovano na namišljenih potrebah, željah in komodnosti, ki so mogoče zaradi poceni delovne sile in
napredovanja tehnologij. Zaradi vedno večje ozaveščenosti o problemu so začela podjetja, države in posamezniki iskati rešitve, s katerimi želijo narediti spremembo.
Diplomska naloga se osredotoča na iskanje ene od možnih kurativ za obstoječo situacijo naraščanja tekstilnih izdelkov in posledično odpadkov. Življenjski cikel še uporabnega tekstila, v katerem je potencial za predelavo in ponovno uporabo, je mnogokrat prekinjen. Poleg tega, da sta predelava in ponovna uporaba
pomembna procesa zaradi porabe manj ali nič energije v primerjavi z reciklažo ali proizvodnjo izdelka iz novih materialov, sta vedno bolj pomembna v svetu, kjer surovinam narašča vrednost in so količinsko omejene.
Tekstil je zaradi svojih raznolikosti uporaben na raznoraznih področjih v različnih oblikah. Izziv je zavržen tekstil, predvsem poškodovan in umazan, z nič ali malo predelave vrniti v stanje uporabnosti.
2 RAZISKOVALNO ANALITIČNA FAZA
V raziskovalno analitični fazi je pregledana problematika naraščanja tekstilnih izdelkov in posledično odpadkov ter kako se s situacijo soočamo v Sloveniji. Cilj je pridobiti vpogled v to, kateri tekstilni odpadki so najpogostejši in kako jih lahko ponovno uporabimo, da se izognemo zavrženju tekstila. Namen izvedbe intervjuja z go. Marinko Vovk, direktorico Centra ponovne uporabe v Sloveniji, je pridobiti informacije iz prve roke in njeno osebno mnenje o problematiki. Za tem se naloga ukvarja s pomenom ponovne uporabe ter predelave, podanih je nekaj primerov, kako se podjetja in oblikovalci soočajo z reševanjem problema, kar je lahko odskočna referenca pri razvoju lastne ideje in vpogled v uspešnost določenih pristopov. Sledi pregled lastnosti in možnih področij uporabe zavrženega tekstilnega materiala.
2.1 Porast tekstilnih odpadkov in ravnanje z njimi
Tekstilni odpadki so eni izmed najhitreje rastočih odpadkov na svetu, tekstilna industrija je po naftni največji onesnaževalec našega planeta. Na račun tekstila nastane 10 % izpustov toplogrednih plinov in 20 % odpadnih voda,1 pridelava bombaža pa je odgovorna za uporabo 24 % insekticidov in 11 % pesticidov, čeprav zaseda samo 3 % obdelovalnih površin.2 Tekstilna industrija letno
proizvede 150 milijard kosov oblačil ter ustvari 93 milijonov ton odpadkov. V nekaj desetletjih je količina kupljenih oblačil narasla za 40 %, od vseh dnevno nošenih pa se jih reciklira samo 1 %.3
1 Snežana ILIJAŠ, Recikliranja oblačil skorajda ni, zabojnikov za odlaganje vse manj, MMC RTV SLO, 2. 11.
2019, dostopno na <https://www.rtvslo.si/okolje/novice/recikliranja-oblacil-skorajda-ni-zabojnikov-za- odlaganje-vse-manj/503813> (23. 4. 2021).
2 Fashion industry waste statistics, EDGE fashion intelligence, dostopno na <https://edgexpo.com/fashion- industry-waste-statistics/> (2. 5. 2021).
3 Helena NIEBOER, Katja SREŠ, Barbara ZORKO in Jaka KRANJC, Rezultati vseslovenske raziskave o (odvrženih) oblačilih, Obleka naredi človeka, Ljubljana: Založba Zavod za pravično trgovino, 3MUHE, 2021, str. 6, dostopno na <https://www.oblekanaredicloveka.si/wp-content/uploads/2021/03/ONC-
raziskava_small.pdf> (20. 5. 2021).
Eden izmed pomembnih razlogov za povečanje tekstilnih odpadkov je vpliv hitre mode, ki temelji na nizkocenovni masovni proizvodnji in je dostopna širšemu krogu potrošnikov. Zanjo je značilno pogosto menjavanje modnih smernic, s čimer se krajša življenjska doba oblačil, v glavnem pa se njena proizvodnja odvija v državah, kjer strogi okoljevarstveni ukrepi še niso uvedeni. Po predvidevanjih Evropske agencije za okolje (EEA) je med leti 1996 in 2012 količina kupljenih oblačil na osebo v Evropski uniji narasla za 40 %, po oceni pa naj bi povprečen evropski potrošnik 30 % oblačil, ki si jih lasti, ne nosil oz. jih ni oblekel vsaj eno leto. Več kot polovica oblačil, ki jih je potrošnik zavrgel, je pristalo v zabojnikih za mešane odpadke in posledično na odlagališčih ali v sežigalnicah.4
V Združenih državah Amerike je bila leta 1970 ustanovljena organizacija Ameriška agencija za varstvo okolja (EPA), ki naj bi skrbela za zaščito človekovega zdravja in okolja ter postavljala smernice za ravnanje z odpadki v ZDA. Standard
Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) je bil leta 1947 ustanovljen z namenom uveljavitve globalno priznanih kriterijev, ki naj bi jih podjetja upoštevala pri proizvodnji izdelkov in s katerimi naj bi spodbujala okolju prijaznejše
gospodarstvo.5
Načrt za Evropo določa, da se odpadki obravnavajo kot vir in da se jih primarno ne odlaga na smetišča, ki se uporabljajo samo za ostanke ostankov. Načrt je do leta 2020 predvideval, da se količina odpadkov na osebo zmanjša in da se količina materialov, pripravljenih za ponovno uporabo in reciklažo vsaj za papir, kovino, plastiko in steklo iz gospodinjstev poveča na najmanj 50 % skupne teže.6 Sprememba direktive iz leta 2018 pa ukrepe še zvišuje in sicer do leta 2025 se priprava za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov povečata na najmanj 55 % mase, do leta 2030 na minimalno 60 % in do leta 2035 na 65 % mase. Poleg tega naj bi vse države članice do 1. januarja 2025 vzpostavile ločeno
4 Prav tam, str. 26.
5 Janet HETHORN, Connie ULASEWICZ, Sustainable fashion: Why now?: A conversation about issues, practices, and possibilities, New York 2008, str. 313–318.
6 Direktiva 2008/98/es evropskega parlamenta in sveta, Uradni list Evropske unije, 22. 11. 2008, dostopno na
<https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32008L0098&from=SL> (12. 4. 2021).
zbiranje za tekstil.7 Uvedba povečanja zbiranja in ponovne uporabe blaga je določena tudi z zakonsko obvezujočo hierarhijo, kjer sta ponovna uporaba in recikliranje na drugem in tretjem mestu za preprečevanjem nastajanja odpadka, šele na petem mestu, za drugo predelavo (npr. energetsko), pa je odlaganje.8
2.2 Zbiranje, ločevanje in ravnanje s tekstilnimi odpadki v Sloveniji
Po podatkih podjetja Surovina d.o.o. poleg papirja, lesa, plastike in stekla največji del nekovinskega odpada predstavlja tekstil.9 Vsak Slovenec zavrže 18 kg oblačil na leto.10 V Sloveniji se s problemom zavrženega tekstila soočamo počasneje kot del zahodne Evrope. Smo v procesu razvijanja učinkovitih sistemov, ki že dlje časa delujejo v drugih državah, npr. v Nemčiji in na Finskem. Zbiranje tekstilnih odpadkov zaenkrat še ne poteka gladko, saj se konkretnejše alternative zanj šele temeljiteje uveljavljajo, poleg tega pa se ozaveščenost prebivalcev o problematiki šele prebuja, zato se velik del tekstilnih odpadkov iz gospodinjstev še vedno odlaga v mešane komunalne odpadke. Ena od alternativ za odlaganje so zabojniki za star tekstil, ki so last različnih zbiralcev. V te pa velikokrat sodi le relativno dobro ohranjen tekstil in izdelki, ne pa tudi poškodovan, raztrgan ali umazan tekstil, tekstilni polizdelki ali krojaški odpadki.11
V Sloveniji stara oblačila sprejemajo različni zbiralci oblačil, npr. Rdeči križ, Karitas, Zveza prijateljev mladine, Anina zvezdica, Materinski domovi, s katerimi pomagajo materam, ki jim nudijo začasen dom, sprejema jih tudi Zadruga dobrote na Koroškem, kjer v tekstilni predelavi zaposlujejo težko zaposljive. Imamo aktivne Centre ponovne uporabe ter razne priložnostne izmenjevalnice in izposojevalnice oblačil. Vedno bolj so tudi v Sloveniji razširjene trgovine z oblačili iz druge roke, kot so Moje Tvoje, Feniks Second Hand, Dična, Prodajni atelje, Moja tvoja omara,
7 Direktiva (EU) 2018/851 evropskega parlamenta in sveta, Uradni list Evropske unije, 14. 6. 2018, str. 21, dostopno na <https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32018L0851&from=EN> (12.
4. 2021).
8 Direktiva 2008/98/es evropskega parlamenta in sveta, op. 6, str. 8.
9 Nekovinski odpad, Surovina, dostopno na <https://www.surovina.si/materiali/nekovine> (30. 4. 2021).
10 ILIJAŠ 2019, op. 1.
11 Rabljena oblačila in obutev, Komunalna dejavnost, dostopno na <https://www.infrastruktura- bled.si/sl/Dejavnosti/Odpadki/Rabljena-oblacila-in-obutev-> (12. 2. 2021).
Garderoba idr., ki jih najdemo v različnih, zaenkrat predvsem večjih krajih Slovenije.12
Marinka Vovk, ustanoviteljica Centra ponovne uporabe v Sloveniji, ki deluje od leta 2013, se je odzvala na povabilo k sodelovanju v pogovoru o Centru, njegovem delovanju ter o problematiki naraščanja tekstilnih odpadkov. Približno 15 % tekstila, ki se odloži v njihove rumene zabojnike, se ponovno uporabi v nespremenjeni obliki, ostalo pa je potrebno predelati in obdelati. V tej fazi
sodelujejo tudi z drugimi podjetji, ki tehnično obdelajo materiale. Določen tekstil je uporaben le še za izolacijo, ponjave proti cunamijem, najbolj dotrajan pa je
namenjen za gorivo. Največ med odloženim tekstilom je dnevnih oblačil, kar 4-krat več kot ostalega. Marinka Vovk trdi, da je možno iz vsakega materiala nekaj narediti, vedno pa so pozorni na optimalno izkoriščenje vseh lastnosti in
upoštevanje ekonomije. Center ponovne uporabe ima pridobljen evropski certifikat za izdelavo izdelkov, ki jamči, da v podjetju delajo po principu zaprte zanke, kar pomeni, da ničesar ne izdelujejo iz novega materiala, ampak iz obstoječih izdelkov. Njihov glavni izziv je iskanje možnosti, kako izdelek ponovno vrniti v uporabo.13
Zavod za pravično trgovino, 3MUHE, Društvo Ekologi brez meja in Focus, društvo za sonaraven razvoj, so izpeljali projekt, znotraj katerega so izvedli vseslovensko raziskavo o odvrženih oblačilih za leto 2019. Iz nje izvemo, da si 73,2 %
anketiranih Slovencev odslužena dnevna oblačila menja v krogu sorodnikov in znancev, aktivnejše pri tej dejavnosti so ženske, prav tako so one tiste, ki se večkrat udeležujejo izmenjav, kupujejo v komisijskih trgovinah ali trgovinah z oblačili iz druge roke. Moški oblačila pogosteje odložijo med ostanek odpadkov.
Približno tretjina Slovencev ocenjuje življenjsko dobo svojih oblačil na več kot 7 let,
12 Maja NAGODE, Seznam trgovin z oblačili iz druge roke za odrasle, Facebook, 16. 1. 2017, dostopno na
<https://www.facebook.com/notes/dom-brez-odpadkov-nakupovalne-navade-recepti-koristne-
informacije/seznam-trgovin-z-obla%C4%8Dili-iz-druge-roke-za-odrasle/907733809363949> (5. 4. 2021).
13 Lea MERŠE, pogovor z dr. Marinko Vovk, 31. 3. 2020.
30 % od 5 do 7 let, 28,5 % jih ocenjuje, da svoja oblačila zavržejo v roku od 3 do 5 let, najhitreje zavržen kos oblačila pa so nogavice in spodnje perilo.14
2.3 Zakaj sta pomembni ponovna uporaba in predelava
Energija, ki jo potrebujemo za zbiranje, sortiranje in ponovno prodajo, je 10 do 20-krat manjša kot energija, ki jo porabimo za proizvodnjo novega izdelka.15 Največji viden pozitivni učinek ima ponovna uporaba pri tistih tekstilnih izdelkih, ki skozi svojo življenjsko dobo pustijo največji vtis na okolje med proizvodnjo in fazo, ko izdelek postane odpadek. To so npr. pohištveno tekstilije, ki med uporabo pustijo najmanjši vtis. Obratno je z oblačili, delovnimi oblekami in gospodinjskim tekstilom, ki zaradi velike porabe energije, vode, praškov ipd. za pranje puščajo največji vtis na okolje v fazi uporabe, manjšega pa med samo pridelavo pred tem in fazo, ko postanejo odpadek.16
Prav tako energijo prihranijo popravilo in obnova oz. prenova dobrin, reciklaža pa prihrani najmanj energije. Reciklažni postopek zahteva veliko faz obdelave in predelave tekstila, ki so za okolje izjemno obremenjujoče, ponovna uporaba pa teh faz ne vključuje ali pa jih vključuje bistveno manj, saj je to primarna strategija recikliranja poleg treh drugih: sekundarne, kjer je predelava mehanska, terciarne oz. kemičnega recikliranja in kvartarne strategije, kjer govorimo o termični obdelavi oz. sežigu.17V zbiranju, predelavi in sortiranju odpadnega tekstila se poleg
odličnega načina zmanjševanja količine odpadkov prepoznava tudi uspešno socialno podjetništvo in način reševanja položaja socialno šibkih.18
14 NIEBOER, SREŠ, ZORKO, KRANJC 2021, op. 3, str. 20.
15 Kate FLETCHER, Sustainable fashion & textiles: design journeys, London in Sterling, VA 2008, str. 100.
16Prav tam, str. 77.
17 NIEBOER, SREŠ, ZORKO in KRANJC 2021, op. 3, str. 27.
18 Pija KAPITANOVIČ, Odpadni tekstil je lahko nova surovina, Delo.si, 30. 10. 2012, dostopno na
<https://old.delo.si/novice/okolje/odpadni-tekstil-je-lahko-nova-surovina.html> (10. 3. 2021).
2.4 Primeri dobrih praks
Mnogo podjetij in držav se zaveda problematike naraščanja tekstilnih odpadkov in se ukvarja z reševanjem tega problema. Eno izmed njih je podjetje Freitag, ki je bilo ustanovljeno leta 1993. Ustanovila sta ga brata in grafična oblikovalca Markus in Daniel Freitag. Podjetje se je razvilo iz njune lastne potrebe po robustni
vodoodporni torbi, za katero sta uporabila ponjave s tovornjakov, zavržene
kolesarske pnevmatike in varnostne pasove ter iz njih naredila prvo torbo, ki je še danes v prodaji.
Slika 1, 2, 3, 4 Primeri izdelkov podjetja Freitag
Angleška modna oblikovalka Stella McCartney se ukvarja z reševanjem problema pri njegovem izvoru. Svojih oblačil ne izdeluje iz materialov živalskega porekla, ampak vanje vključuje alternativne materiale, raziskuje različne biomateriale in se posveča bolj ekološkemu načinu proizvodnje surovin, npr. svile, usnja, kašmirja in bombaža, s čimer se izogne velikemu onesnaževanju med njihovo proizvodnjo.
Kitty Moore, vplivna in uspešna avtorica več umetnostno-obrtnih del, v svoji knjigi Upcycling crafts: 100 upcycling projects that reuse old clothes to create modern fashion accessories, trendy new clothes, & home décor! izpostavlja, da nam velikokrat le pomanjkanje ali omejenost domišljije preprečujeta delovanje v prid podaljševanja življenjske dobe izdelkov in ustvarjanje nepričakovanega.19 V svoji uspešnici navaja 100 različnih idej in postopkov, skozi katere natančno vodi, kako na prvi pogled odsluženemu kosu oblačila vdahniti novo življenje.
Kabine Šerinjon je bila prva slovenska e-knjižnica modnih in vintage oblačil, katere namen je bil spodbuditi boljši odnos do dobrin in razkriti izkoriščevalsko plat hitre mode. Delovala je po principu brezplačne izposoje oblačil za dva tedna. Sedem študentov treh različnih ljubljanskih fakultet, ki so se lotili projekta, se je zavedalo problematike hitre mode, izkoriščanja za njo in njenih negativnih posledic na okolje.20
Slika 5 E-knjižnica oblačil Kabiné Šerinjon
Slovensko podjetje Co. Andraž d.o.o. nudi vpogled v celoten cikel svoje proizvodnje športnih oblačil in oblačil za prosti čas. Vpliv na okolje poskuša
zmanjšati tako, da strankam nudi popravilo svojih oblačil, s čimer zagotovi njihovo
19Kitty MOORE, Upcycling crafts: 100 upcycling projects that reuse old clothes to create modern fashion accessories, trendy new clothes, & home décor!, ZDA 2017, str. 12.
20Kabine Šerinjon – prva slovenska e-knjižnica modnih in vintidž oblačil, Voka-Snaga, dostopno na
<https://www.vokasnaga.si/sites/www.jhl.si/files/snaga_si/aktualno/datoteke/gradivo_za_medije_kabine_serinj on.pdf> (28. 4. 2021).
daljšo življenjsko dobo in posledično manj odpadkov, ostanke blaga in polnila, ki nastanejo med proizvodnjo, pa ponudi različnim ustanovam kot material za nadaljnje ustvarjanje.21
Patagonia je podjetje, ki je vzpostavilo različne programe, po katerih delujejo in izražajo odgovornost do okolja na vseh področjih. Ti programi zajemajo področja od optimizacije svojih proizvodov glede uporabe kemikalij, vode, proizvedenih odpadkov, porabe energije, izpusta toplogrednih plinov, do uporabe in izdelovanja recikliranih materialov, kot so recikliran bombaž, volna, poliester, kašmir, najlon, material NetPlus iz recikliranih ribiških mrež, do uporabe naravnih materialov namesto umetnih, npr. naravne gume namesto neoprena, do tega, da s spoštovanjem osnovnih delavskih pravic in zagotavljanjem primernih pogojev svojim delavcem dvigujejo čut za družbeno odgovornost.
2.5 Raziskovanje uporabnosti materiala
Bombaž in poliester sta leta 2005 skupaj predstavljala več kot 80 % tekstila na trgu. Z večinskim proizvajanjem predvsem določenega materiala se poveča vpliv določenega kmetijskega učinka in proizvodnje na okolje, povečajo se ekološka tveganja, tveganje za manjšo prilagodljivost na spremembe v proizvodnji, zmanjša pa se tudi uporabnikova izbira.22
Tekstil se uporablja na različnih področjih, kjer so zaželene njegove lastnosti zložljivost, fleksibilnost, mehkoba, lahkost, zmožnost pranja in dobra izolativnost, obstojnost na drgnjenje, vpojnost, raztegljivost in prožnost, toplota itd. Potreba po tekstilu narašča zaradi širjenja modne industrije in rasti svetovne populacije.
Obstaja mnogo različnih vrst tekstilij, ki se uporabljajo glede na ustreznost oz.
potrebo pri proizvodu. Poznamo kmetijske oz. agrotekstilije, ki se uporabljajo za pokrivanje poljščin, gradbeniške pa za ojačitve, interier, izolacijo idr. Za to vrsto tekstila so značilne elastičnost, trdnost ter odpornost na UV svetlobo. Oblačilne tekstilije so lahko odporne na visoke temperature, kemijsko, mehansko in
21 NIEBOER, SREŠ, ZORKO in KRANJC 2021, op. 3, str. 24.
22 FLETCHER 2008, op. 15, str. 4.
vodoodporne, uporabljajo pa se v čevljarski in oblačilni industriji ter za membrane.
Poznamo tudi tekstilije za zemeljska dela, katerih funkcija je podpora, zaščita proti plazenju ipd. in se uporabljajo pri gradnji mostov, cest, železnic ... Gospodinjske tekstilije pokrivajo pohištvene tekstilije, talne obloge, posteljnino, zavese,
vzmetnice, krpe ipd., industrijske pa se uporabljajo za filtracijo, jermene, ognje varnost, premaze itd. Medicinske in higienske tekstilije se uporabljajo za izdelke kot so kirurška oblačila, plenice, sanitarne serviete, povoji, gaze, vsadki, tkiva, umetni deli telesa idr. Prometne tekstilije se uporabljajo za varnostne pasove, zračne blazine, prevleke za avtomobilske sedeže, okoljske tekstilije se uporabljajo za zaščito tal, preprečevanje erozije tal, zvočno izolacijo, embalažo, kjer se
uporabljajo gosto tkani materiali, ki so uporabni za težje pakiranje, npr. za vreče, ovijanje bal, kontejnerji za transport materialov, torbe ali pa lažji materiali, ki se uporabljajo v prehrambni industriji za čajne ali kavne filtre, mreže za pakiranje itd.
Zaščitne tekstilije so izdelane iz visokotrpežnih vlaken, saj se uporabljajo v
ekstremnih situacijah. Športne tekstilije, katerih lastnosti sta večinoma nizka masa ter visoka absorpcija vlage, se uporabljajo za jadra, šotore, spalne vreče, padala, drese, smuči, loke, loparje, vrvi ipd.
Tabela 1 Delež različnih tekstilij kmetijske
tekstilije
gradbeniške tekstilije
oblačilne tekstilije
tekstilije za zemeljska dela
gospodinjske tekstilije
industrijske tekstilije medicinske in
higienske tekstilije embalažne
tekstilije zaščitne tekstilije
prometne tekstilije
športne tekstilije
Kar 45 % vsega tekstila se proizvede v Aziji, sledi ji Amerika z 29 % in Evropa s 23 %, preostale 3 % pa se proizvede v ostalem delu sveta. Absolutna količina proizvedenega tekstila iz naravnih vlaken, kamor spadajo npr. bombaž, svila in volna, narašča, a njegova relativna vrednost se je od leta 1995 do 2010
zmanjšala. 36 let nazaj je predstavljala 22,4 % vsega tekstila, 11 let nazaj pa le še slabih 19 %. Poleg tega se je v istih letih celotna proizvodnja tekstila povečala za 9,803 t, kar pomeni za več kot 70 %.23
23 Dunja ŠAJN GORJANC, Tehnične tekstilije, Ntf, str. 4–55, dostopno na <https://www.ntf.uni-lj.si/toi/wp- content/uploads/sites/7/2017/09/1.Tehni%C4%8Dne-tekstilije_uvodna-predstavitev.pdf> (30. 4. 2021).
3 SINTEZA
Preventivno ukrepanje in izdelovanje tekstilnih izdelkov iz kvalitetnega in reciklabilnega materiala sta ključnega pomena, saj podaljšata življenjsko dobo izdelkov in s tem zmanjšata odpadke ter pogostost menjave dobrin. Ko pa je to potrebno, se material spet uporabi kot surovina. Pomembno je tudi ukvarjanje z že nastalimi odsluženimi tekstilnimi izdelki, saj so lahko po odsluženem prvotnem namenu ponovno uporabni nekje drugje oz. na drugačen način. Hitra moda in razvoj potrošniške družbe sta med glavnimi krivci za nastali problem rastočih gora odpadkov iz tekstila, za katere ni sorazmerno urejenega načina upravljanja s prvotno odsluženimi izdelki. Poleg tega cena surovin narašča, zato sta večja uveljavitev ponovne uporabe in predelave s čim manj porabljene energije in novih materialov še bolj bistveni.
Odločila sem se, da se pri razvoju rešitve osredotočim in omejim na uporabo zavrženih vsakodnevnih oblačil, saj so zaradi hitre mode in porasta nizkocenovnih, lahko dostopnih trgovin, ki velikokrat ne ponujajo transparentnega vpogleda v svojo proizvodnjo, prednostno v porastu. Po podatkih agencije EPA glavni vir tekstilnih odpadkov predstavljajo oblačila. Leta 1960 je bilo zavrženih milijon ton oblačil, leta 2018 pa jih je na odlagališčih pristalo že več kot 8 milijonov ton, kar je dobrih 7 milijonov ton več kot npr. količina zavrženih brisač in posteljnine istega leta.24 Na podlagi raziskanih dejstev, da je potrebno oblačilom podaljšati
življenjsko dobo po principu predelave, sem se usmerila v nadaljnje zbiranje idej in raziskovanje.
24 Facts and figures about materials, waste and recycling; Nondurable goods: Product-specific data, United States Environmental Protection Agency, dostopno na <https://www.epa.gov/facts-and-figures-about- materials-waste-and-recycling/nondurable-goods-product-specific-data#ClothingandFootwear> (18. 5. 2021).
4 RAZISKOVANJE PRILOŽNOSTI ZA KREATIVNO PREDELAVO OBLAČIL
4.1 Zbiranje idej za ponovno uporabo oblačil
Z zbranimi podatki sem s pomočjo kreativne matrike naredila pregled možnih uporab tekstilnih izdelkov na več področjih glede na njihove določene lastnosti in uporabnost.
Slika 6 Kreativna matrika
Po pregledu idej je sledila usmeritev v področje darilne embalaže, na katerem bi se lastnosti tekstila lahko dobro uporabile in izrazile. Obstojnost na drgnenje in mehkost materiala zagotovita nežno zaščito in negrob stik z vsebino darila. Njena fleksibilnost in raztegljivost omogočata tako prilagodljivo velikosti kot tudi
zložljivost. Prednost tekstila kot embalaže je tudi njegova lahkost predvsem v primerih, ko je samo darilo težje in z embalažo ne želimo dodajati mase. Z različno barvitostjo oblačil se glede na priložnost zagotovi različen vzorec, motiv ali barva embalaže. Prednost tekstila je tudi, da ga je možno oprati, če pride do umazanije, s čimer se prepreči, da se embalaža zavrže. Tekstil je do neke mere izolativen, kar
bi s primerno izkoriščenim materialom dodalo vrednost embalaži, ki bi to potrebovala.
4.2 Raziskovanje darilne embalaže
Med pregledom podarjanih daril sem ugotovila, da je razpon najpogosteje
podarjanih daril dokaj širok glede na različne priložnosti obdarovanja, kot so rojstni dnevi, godovi, obletnice, valentinovo, dan žena, materinski dan, božič, novo leto, velika noč, rojstvo otroka, poroke, birme, krsti …
Specifike daril:
- različnih dimenzij (od majhnih daril do velikih);
- različnih barv (glede na priložnost, starost …);
- različne priložnosti (rojstni dnevi, obletnice, prazniki, dogodki …);
- različne starosti (vse starosti);
- različne potrebe po zaščitenosti darila (ščitimo površino darila, ščitimo pred zlomom ali razbitjem, pred umazanijo, ščitimo tudi pred prehitro izgubo optimalne temperature ipd.);
- različne potrebe in želje po (ne)popolni skritosti darila za darilno embalažo.
Problemi pri zavijanju daril v darilni papir
S kratko anketo med 17 anketiranci sem želela ugotoviti, kakšne težave se pojavljajo uporabnikom pri zavijanju daril v papir:
- problem pri prepogibanju, kjer nastane odvečni papir, ki ga je potrebno zavihovati in prepogibati;
- uporaba selotejpa in težave ob lepljenju;
- vkomponiranje več daril v zavoj je lahko delikatno;
- darila nepravilnih oblik, kot so doma izdelana darila, plišaste igrače, rože, oblačila, rastline ipd. je težko zaviti;
- lahko se hitro strga;
- težave pri nakupu majhnih količin, saj je potrebno kupiti celo rolo darilnega papirja oz. večjo količino, kot je potrebno;
- težave pri ravnanju z rolami, saj se same zvijajo;
- nespretnost pri prepogibanju, rezanju in lepljenju;
- nevšečnosti z odpadnimi kosi, ki nastanejo zaradi različnih dimenzij daril ter darilnega papirja in so premajhni za zavijanje drugega darila;
- sledi in umazanija bleščic, če odpadajo s papirja;
- nepopravljivost, če se papir zmečka;
- nekvalitetnost materiala;
- neprilagodljivost papirja pri zavijanju glede na vzorec na njem;
- mnenje, da je zavijanje odveč in lenoba pri tem.
Potrebe po embalaži se pojavljajo pri naslednjih darilih:
- kozmetika – ponavadi v originalni embalaži, največkrat preproste, kvadraste oblike, večinoma manjših velikosti;
- igrače – velikokrat so pakirane v originalni embalaži, škatli, ki je preprosta, različno velika glede na igračo;
- obutev – v škatli, preprosta oblika, podobnih velikosti (cca. 30x20x10cm);
- zabavna elektronika – v originalni embalaži, ki je preprosta, kvadrasta, različnih velikosti;
- doma izdelana darila – različnih, nepravilnih oblik in različnih velikosti;
- mali električni aparati – v lastni embalaži enostavnih oblik in srednjih do velikih dimenzij;
- parfumi – v manjši, oglati embalaži;
- bonboniere – v preprosti oglati embalaži, ponavadi manjših velikosti;
- darilni boni – največkrat v kuvertah, preprosta in majhna, a občutljiva embalaža;
- kovček – preposte oblike, velik, velikokrat ni embalaže;
- plišaste igrače – nepravilna oblika, velikokrat ni embalaže;
- fotografije – v foto knjigi ali v preprostem papirju oz. kuverti, embalaža občutljiva, precej preprosta, majhna;
- vino – preprosta in občutljiva embalaža;
- rože – v cvetličarnah jih zavijejo v papir, ki daje podporo in zaščito;
- nakit – v lastni embalaži preprostih oblik in majhnih dimenzij;
- oblačila – so fleksibilna, ne potrebujejo toge embalaže;
- rastline – ponavadi v cvetličnem loncu, druge embalaže velikokrat ni;
- knjige – embalaža pravilnih oblik, občutljiva, manjša.
Primeri darilnih embalaž iz tekstila:
Slika 7 Darilna embalaža iz rdečega blaga
Slika 9 Darilna embalaža z gumbom
Slika 11 Darilna embalaža kot vrečka
Slika 8 Darilna embalaža s pentljo
Slika 10 Darilna embalaža v obliki bombona
Slika 12 Darilna embalaža z dvojnim vozlom
4.3 Nadaljnje osredotočenje
Iz raziskave se je oblikoval izbor najpogostejših daril: bonboniere, rože, pijača, različna kozmetika, igrače, darilni boni, nakit, zabavna elektronika, oblačila in knjige. Od teh še posebej izstopajo rože, pijača, predvsem alkoholna, in bonboniere, ki se podarjajo skoraj ob katerikoli priložnosti. Raziskava me je pripeljala do izdelovanja darilne embalaže za steklenice. Tekstil nudi nekolikšnjo zaščito pred udarci, kar je pri steklenicah zaželjeno. Fleksibilnost in raztegljivost omogočata prilagodljivost glede na velikost in obliko steklenice, kar pomeni manjše potrebne spremembe pri izdelovanju embalaže, lahkost tekstila ne povzroča dodatne teže, tekstil pa do neke mere zadržuje temperaturo vsebine steklenice. Poleg tega je taka embalaža lahko večkrat uporabljena kot darilna embalaža ali pa je večnamenska, uporabna za lastno steklenico ali plastenko za vodo.
4.4 Kreativne tehnike šivanja
Različne tehnike in načini šivanja ter pletenja bi bili lahko vključeni pri izdelavi embalaže. Z njimi bi glede na priložnost obdarovanja dodali karakter in po meri nadgradili osnovo. Nekatere tehnike so primerne za preprosto manipuliranje s tekstilom.
Slika 13 Vzdolžni naborki
Slika 14 Pletenje
Slika 15 Ameriški naborki
Slika 17 Način naborkov 1
Slika 16 Prepogni in zloži
Slika 18 Način naborkov 2
Ena izmed njih je različno kompleksno pletenje, najbolj klasično je pletenje kite, pri katerem med sabo prepletamo tri tekstilne trakove. Poznamo različne tehnike šivanja naborkov, eni izmed njih so narejeni z vzdolžnim šivom,25 drugi so narejeni z nabiranjem blaga, ki mu sledi šivanje, s čimer povečamo volumen, gostoto, zračnost med gubami blaga ter raztegljivost in udobnost pri nošenju oz. uporabi.26
25 Shapesoffabric, How to manipulate fabric with tucks, The shapes of fabric; creative side of patternmaking, 26. 1. 2020, dostopno na <https://www.theshapesoffabric.com/2020/01/26/how-to-manipulate-fabric-with- tucks/> (22. 5. 2021).
26 Smocking, Ruth Singer, 23. 2. 2017, dostopno na <https://ruthsinger.com/2017/02/23/smocking-2/> (4. 6.
2021).
4.5 Različne lastnosti tekstila
Elastičnost je sposobnost materiala, da se po raztegu vrne v prvotno obliko.
Odvisna je od načina izdelave tekstila ali od vsebnosti elastičnih vlaken. Tkanina brez njih ni elastična in raztegljiva, pletenina pa je. Elastičnost se giblje med 5 in 500 % originalne dolžine, največkrat pa med 15 in 30 %.27
Prosojnost je lastnost določenih tekstilij, ki prepuščajo svetlobo in so večinoma tanke in občutljive. Značilnosti takih oblačil so lahkost, gladka tekstura, togost, kar se odraža v držanju oblike, mehkost na dotik, koprenast in razkošen videz.28
Mehkoba je lastnost tistih oblačil, ki so mehka in prijetna na dotik, velikokrat so gladke površine. Mehke tekstilije variirajo od lahkih in finih do debelih in toplih materialov. Oblačila iz mehkega tekstila bolje ohranjajo temperaturo in so večinoma težja.29
Vodoodpornost je naravna lastnost le nekaterih materialov, ostale pa je potrebno obdelati, da jo dosežemo. Taki materiali vode ne vpijajo, ampak preprečujejo njeno penetracijo in ohranjajo suhost znotraj oblačila.30
4.6 Dimenzije steklenic
Analizirala sem dimenzije in tipologije steklenic, tako da sem naredila izbor znanih pijač v tipičnih steklenicah in izmerila gabaritne mere.
Ker je bil eden izmed ciljev zasnovati čim bolj univerzalno embalažo, sem se osredotočila predvsem na skrajnosti v dimenzijah, saj te predstavljajo omejitve. V trgovini Spar na Brodu je bila najvišja prodajana alkoholna pijača v steklenici
27 Custom stretch fabric UK, Contrado, dostopno na <https://www.contrado.co.uk/stretch-fabric> (4. 6. 2021).
28 Custom sheer fabric, Contrado, dostopno na <https://www.contrado.co.uk/sheer-fabric> (4. 6. 2021).
29 Custom soft fabric, Contrado, dostopno na <https://www.contrado.co.uk/soft-fabrics> (4. 6. 2021).
30 Custom waterproof fabric UK, Contrado, dostopno na <https://www.contrado.co.uk/waterproof-fabric> (4. 6.
2021).
visoka 35 cm, najširša pa je imela premer 9,5 cm. Obe skrajnosti sem želela zajeti v osnovo embalaže, iz katere bi prilagajala velikost glede na dimenzije steklenice.
Slika 19 Dimenzije steklenic
4.7 Analiza obstoječih darilnih embalaž za steklenice
Glede na rezultate intervjujev s petimi različnimi prodajalci v trgovinah z
alkoholnimi pijačami v Sloveniji (Istenič, Vinakoper, Vinoteka Dvor, Vinoteka Movia in J&B vinoteka), ki sem jim zastavila tri vprašanja (katera je najpogosteje
podarjana pijača, ali kupci povprašajo po darilni embalaži ter kakšna se jim zdi ideja o darilni embalaži iz zavrženega tekstila), imajo vsi lastno embalažo, nekateri pa tudi več različnih, v kateri prodajo pijačo. Najpreprostejše in najcenejše so kartonaste vrečke, malo manj pogoste so kartonaste škatle z lastno vizualno podobo, najdražje pa so lesene škatle, ki nudijo največjo zaščito, so najtežje in
najopaznejše. S povpraševanjem po njihovem osebnem mnenju glede koncepta darilne embalaže iz zavrženega tekstila sem želela videti njihov odziv na tovrstno embalažo ter kakšni so njihovi razlogi njej v prid ali proti. Štirje prodajalci so idejo o darilni embalaži iz zavrženega tekstila odobravali, saj se jim je zdela zanimiva z vidika iskanja alternativnih rešitev, s katerimi se določeni uporabniki vedno radi poistovetijo, ali pa vidika posebnosti darila, ki jo želijo ljudje nameniti obdarovancu.
Dva od njih bi bila samoiniciativno pripravljena tako embalažo poskusno prodajati v svoji trgovini. Eden od prodajalcev je bil na podlagi preteklih izkušenj s
ponujanjem tekstilne embalaže mnenja, da se koncept ne bi obdržal, saj se ljudje raje odločajo za karton, ker se jim zdi bolj ekološki. Štirje od prodajalcev niso mogli natančneje določiti, katera pijača je za darila najbolj prodajana, nekateri so
ocenjevali, da so to različna vina.
Primeri darilnih embalaž za steklenice:
Slika 20 Darilna embalaža z roza detajlom Slika 21 Darilna embalaža z oglatimi vzorci
Slika 22 Darilna embalaža iz srajčnega rokava
Slika 24 Darilna embalaža iz pravokotnega kosa blaga
Slika 23 Darilna embalaža s kravato
Slika 25 Tri različne darilne embalaže za steklenice
5 OBLIKOVALSKA RAZVOJNA IZHODIŠČA
Izhodišča in cilji naloge so poraba zavrženih oblačil, poceni in preprosta izdelava oz. predelava tekstila in univerzalnost produkta. Lastnosti tekstila so mehkoba, zložljivost, fleksibilnost, lahkost, zmožnost pranja, vpojnost, raztegljivost in prožnost. Med zbiranjem idej za izdelek iz zavrženih oblačil se je pri potrebnih lastnostih za darilno embalažo uveljavila večina lastnosti materiala, zato je bila taka embalaža primerna rešitev za ravnanje z zavrženimi oblačili. Mehkoba nudi zaščito, zložljivost, fleksibilnost, raztegljivost in prožnost ter pripomore k
univerzalnosti. Izdelavo lahko poenostavijo in pocenijo že obstoječi deli oblačila.
5.1 Uporabniška izhodišča
Tekstilna darilna embalaža bi bila enostavna za uporabo s preprostim in varnim nošenjem, ki ne zahteva dodatnih pripomočkov, npr. vrečk za pomoč pri nošenju, in preprostim vstavljanjem in jemanjem steklenice v in iz embalaže, ki ga lahko izvede en človek in za to ne potrebuje posebnih ročnih spretnosti. Glede na
priložnost bi uporabnik lahko izbiral med različnimi vizualnimi podobami embalaže, med igrivimi in humornimi motivi ali svečanimi in resnejšimi. Lahko bi izbiral med različno višino embalaže, ki nudi različno zakritost steklenice in s tem veča učinek presenečenja. Tekstilna embalaža ni namenjena le enkratni uporabi, ampak naj bi se večkrat ponovno uporabila kot darilna embalaža, lahko pa je tudi večnamenska.
5.2 Vizualna izhodišča
Glavni izziv vizualne podobe je tako preoblikovati odpadni material, da ne bo več izgledal kot odslužen tekstil, ampak izdelek, v katerem želimo podariti darilo.
Glede na uporabnikovo željo in priložnost obdarovanja bi bile na voljo različne podobe embalaže tako vzorcev, barv in potiska kot pridiha oz. ohranitev starosti materiala.
5.3 Tržna izhodišča
Eden izmed želenih učinkov naloge in rešitve je tudi ozaveščanje ljudi glede problematike in spodbuda k samoiniciativnemu ukrepanju. Zato ciljne skupine ne predstavljajo le tisti, ki za darila podarjajo pijače, ampak tudi okoljsko ozaveščene osebe, ki bi se z nakupom darilne embalaže iz zavrženega tekstila odločile
prispevati k pozitivni naravnanosti do okolja. Glede na material in preprostost izdelave bi bil izdelek srednje cenovne vrednosti, dražji od vrečk, a cenejši od lesenih škatel, ki jih imajo na voljo v prodajalnah vina. Izdelek bi se potrošnikom in trgovcem, ki bi darilno embalažo ponujali v trgovinah z alkoholnimi pijačami in na oddelkih z alkoholnimi pijačami v živilskih trgovinah, prodajal na lokacijah
pridelave embalaže, ki bi bile razporejene po večjih slovenskih mestih.
Glavna zbirališča tekstila bi bila na lokacijah proizvodnje, po različnih krajih bi bila manjša odlagališča. Poleg lastnega bi del pritoka tekstila prihajal tudi preko
organizacij, ki zbirajo tekstil in ga delno zavržejo.
5.4 Tehnična izhodišča
Izdelek bi bil zasnovan tako, da porabi čim več odpadnega materiala. Izbira debelejšega in mehkejšega materiala sicer lahko vpliva na izboljšanje izolacije in zaščite, a ker se zavrže različen tekstil, je dobro te parametre zagotoviti drugače.
Lahko se jih poveča z več plastmi tekstila ali z uporabo tehnik šivanja, ki povečajo volumen in z njim mehansko zaščito ter ohranitev temperature. Potrebno je
zagotoviti tudi stabilnost steklenice v embalaži, kar se lahko doseže z zaprtjem embalaže, morda pa tudi s tesnim prileganjem in trenjem med steklenico in tekstilom.
Pomembna faza v proizvodnji je obdelava oz. predelava tekstila, ki naj bo čim enostavnejša in poceni. Proizvodnja bi bila maloserijska z nekaj šiviljami, ki delajo s pomočjo šivalnih strojev. Morebitni dodatni elementi, npr. ježki, zadrge in gumbi, bi bili lahko dobavljivi ali pa že del oblačil. Osnova izdelka naj bi čim bolj izkoristila že narejene dele oblačil, kroj bi bil preprost in čim bolj univerzalen, osnova pa
primerna za različne variacije. Izziv bi lahko predstavljali umazani in raztrgani kosi oblačil, ki jih ni mogoče porabiti v večjih nepredelanih kosih.
5.5 Dimenzijska izhodišča steklenic
Embalaža bi bila zastavljena čim bolj univerzalno ali pa na način, da bi bila njena izdelava za različne dimenzije steklenic zelo preprosta. Osnova embalaže, ki bi jo glede na steklenico nadgradila, bi zajela skrajnosti, da je embalaža primerna za čim več različnih steklenic. Skrajnosti so 35 cm za maksimalno višino, 6 cm za najožji premer in 9,5 cm za najširši premer.
6 NAČRTOVANJE
Na podlagi z raziskavo nakazane smeri in izhodišč sem začela z zbiranjem idej, kako fleksibilen, izmuzljiv in dokaj dvodimenzionalen material čim bolj univerzalno ter z optimizirano izdelavo uporabiti za darilno embalažo.
6.1 Zbiranje idej
Zbiranja idej sem se najprej lotila s hitrim skiciranjem in nato z izdelavo prototipov, s čimer sem v praksi preizkusila obnašanje materiala v določenih situacijah. To je bil velik izziv, saj je material izmuzljiv in nima stalne oblike, poleg tega pa je vsako oblačilo drugačno. Na ta način ga je bilo težje ukalupiti in si zamisliti kroj. Iskala sem ideje, ki bi odgovarjale zahtevi po zaščiti, ohranitvi temperature, nošenju in zanimivi ter primerni vizualni podobi.
Slika 26, 27, 28, 29 Prvi hitri prototipi
Iskala sem tudi načine, ki bi bili primerni za porabo tekstila, ki je poškodovan ali umazan. Najbolj sem se rešitvi tega izhodišča približala s pletenjem, ki sem ga vključila na dva načina. Želela sem zagotoviti enostavno nošenje. Ena od idej za ročaj je bila, da bi bil narejen iz prepletenih tekstilnih trakov. Če bi uporabila dele
oblačil, ki so raztrgani ali umazani, bi s tem vsaj delno rešila izziv, kako ravnati s poškodovanimi deli.
Slika 30, 31 Ročaj
Nadalje sem pletenje implementirala v celotno telo embalaže. Najprej sem
prepletla trakove, nato sem med seboj prepletla nastale kite in steklenico odela v mrežo .
Slika 32, 33 Spletena celotna embalaža
Želela sem najti način, kako bi lahko izkoristila že narejene dele oblačil in s tem poenostavila proizvodnjo. Iskala sem način, kako na preprost način posamezen kos, npr. hlačnico, rokav ipd., prilagoditi na različne steklenice. Oprla sem se na kreativne tehnike šivanja.
Slika 34, 35, 36, 37, 38, 39 Skice in hitri prototipi z naborki
6.2 Razvoj modelov
Ena izmed kreativnih tehnik šivanja je šivanje naborkov. Z njimi se pridobi volumen in s tem mehkoba ter zaščita, lahko pa bi bili tudi preprosta tehnika prilagajanja osnove na različne steklenice. Poleg tega se z naborki porabi veliko materiala, kar je pri predelavi večjih količin zavrženega tekstila zaželeno. Zamislila sem si način, na katerega bi jih lahko vključila v svojo embalažo. Naborki bi bili veliki 1 ali 2 cm. Pri izdelavi pomeni to 2 ali 4 cm širok pas na blagu, katerega robove se združi, da na sredini nastane guba, združene robove pa se zašije.
Razlika obsega širine hlačnice ali rokava in obsega ali premera steklenice pove, koliko manjka do stanja, ko bi se rokav ali hlačnica tesno prilegala steklenici, kar pove, koliko naborkov je potrebnih.
Slika 40 Prikaz izdelave naborkov
Naredila sem izbor zavrženih oblačil in se lotila izdelave serije modelov za vino (v=višina steklenice=32 cm, d=premer steklenice=7 cm), penino (v=32 cm, d=8 cm), Baileys (v=28 cm, d=8 cm) in viljamovko (v=35 cm, d=6 cm), ki predstavljajo pijače v različnih steklenicah.
Nato sem izmerila širine rokavov in hlačnic, ki naj bi bili osnova za embalažo. Širši deli so primernejši za širše steklenice, ožji pa za ožje, na ta način sem jih tudi določila za določene pijače. Glede na višino steklenice, za katero sem izdelovala embalažo, sem odrezala hlačnico ali rokav. Za penino sem izbrala kombinacijo dveh oblačil, večbarvne srajce in roza-bež pižame, s čimer sem pridobila debelino embalaže in posledično izboljšala mehansko zaščito, poleg tega pa ustvarila zanimiv vizualen efekt.
Slika 41, 42 Roza-bež pižama zgornji del in večbarvna srajca
Slika 43, 44, 45 Merjenje rokavov in rezanje
Sledilo je določanje poteka naborkov. Glede na to, da so bili rokavi ozki, premer obeh rokavov je bil 15 cm, sem se odločila za ožje naborke. Zanje sem imela na voljo 7 cm, zato sem označila linije za 3 naborke.
Slika 46, 47 Označevanje poteka naborkov
Slika 48, 49 Šivanje naborkov in dna embalaže
Slika 50 Prijem darilne embalaže
Slika 51 Vstavljanje in jemanje steklenice iz embalaže
7 EVALVACIJA PRVIH IDEJNIH REŠITEV
Slika 52 Darilna embalaža za steklenice
Darilna embalaža je enostavna za izdelavo, njena osnova je zaradi uporabe že obstoječih delov oblačila preprosta, nadgrajena je z enostavno tehniko šivanja naborkov, ki je lahko prilagodljiva glede na različne steklenice. Naborki naredijo zanimiv detajl in nadgradijo vizualno podobo embalaže, še posebej če je blago gladko in samo po sebi ni barvito, hkrati pa na blagu z vzorci niso moteč element.
Z naborki je le delno dosežen želeni cilj porabe čim več odpadnega materiala, saj zaradi predispozicije ozkih rokavov naborkov ni veliko, zaradi česar je tudi
omejena njihova funkcija dodatne mehanske zaščite. Naborki nekoliko prikrijejo umazan ali poškodovan tekstil, a ne do te mere, da bi se lahko embalaža
izdelovala iz kakršnegakoli tekstila, kar je slabost embalaže, saj to pomeni, da med proizvodnjo nastane odpadek, čemur se je potrebno čim bolj izogniti. Glede na priložnost se med različnim zavrženim blagom lahko izbere primernega situaciji. Prijem je sicer nedrseč in zaradi narave materiala prijeten, a ni jasen in
logičen. Steklenica v dotičnih primerih prototipov, kjer so izbrani materiali neraztegljivi in negladki, ne zdrkne iz embalaže, saj se med steklenico ter materialom ustvari trenje. A pri izbiri drugačnega materiala ali večje ohlapnosti embalaže bi bilo potrebno paziti, da se to ne bi zgodilo samo po sebi. Izpolnjena je zahteva po večkratni uporabi, potrebno pa bi bilo dodelati koncept za
večnamensko uporabo embalaže. Embalaža namreč lahko služi kot zaščita in spravilo plastenke za vodo, kozmetičnih in higienskih izdelkov, denarnice ipd., a je zaradi pomanjkljivo dodelanega vhoda v embalažo, ki ne vsebuje sistema
zapiranja, nezanesljiva in nepraktična.
8 NADGRADNJA KONCEPTA
Izhodišča za izboljšave so večja uveljavitev in izkoriščenje funkcije mehanske zaščite naborkov in njihov potencial čim večje porabe odpadnega materiala, večja uporaba poškodovanega tekstila in manjši nastanek odpadnega, bolj jasno
definiranje prijema in olajšanje nošenja, zagotovitev varnejšega stanja steklenice znotraj embalaže, povečanje likovne izraznosti ter točnejša določitev in prednosti večnamenske uporabe.
8.1 Ponovno zbiranje idej
Vrnila sem se k oblikovanju ročaja. Izhodišče, ki sem si ga zastavila s prvimi prototipi, sem želela nadgraditi in s tem izboljšati prijem ter nošenje. Ideja o pletenju kite iz razrezanih trakov iz oblačil ima potencial pri ravnanju s poškodovanimi ali umazanimi deli oblačil, saj se s tem nekoliko prikrijejo.
Slika 53 Uporaba moodboard tehnike za zbiranje idej za ročaj in zapiranje embalaže
Z ročajem, ki bi bil lahko povezan s sistemom zapiranja ali zategovanja embalaže, bi bilo poskrbljeno tudi za varno nošenje steklenice. Poleg tega bi embalaža
pridobila univerzalnost, saj bi zapiranje omogočalo stabilno stanje različnih dimenzij steklenic v isti embalaži.
Za večjo porabo materiala in izboljšanje mehanske zaščite z uporabo naborkov bi bilo potrebnih več naborkov, kar bi dosegla z večjim kosom izhodiščnega blaga.
Darilno embalažo se lahko izdeluje tako iz rokavov ali hlačnic kot iz ostalih delov oblačila. Če bi se uporabilo hrbtišče srajce ali majice, ki je širše kot rokav, bi bilo več manevrskega prostora za izdelovanje večjega števila naborkov. Glede na širino blaga, od katerega se odšteje obseg steklenice, je izračunano število potrebnih naborkov.
Elementa nošenja in zapiranja odpreta priložnosti za nove načine uporabe izdelka.
Z ročajem so embalaži dodeljene prijetne in enostavne možnosti nošenja, sistem zapiranja ponuja prostor za varno shranitev predmetov.
8.2 Razvoj nadgradnje embalaže
Izbrala sem črno in pisano srajco za izdelavo darilne embalaže za penino. Oba materiala sta neelastična tkanina, pisana srajca je delno prosojna. Ker lahko z uporabo več materiala zagotovim boljšo mehansko zaščito in večjo izolativnost, sem z upoštevanjem višine steklenice odrezala najširši del na hrbtišču srajc in izračunala število potrebnih naborkov. Enakomerno sem jih zašila deset, kar je opazno povečalo debelino sten embalaže.
Slika 54 Merjenje za določanje naborkov Slika 55 Šivanje naborkov
Dodala sem elemente, potrebne za napeljavo sistema zapiranja in nošenja.
Slika 56 Šivanje zgornjega roba embalaže Slika 57 Delanje detajlov
Ročaj in hkrati sistem za zapiranje vhoda v embalažo sem naredila iz razrezanih trakov iz zavrženega prta. Spletla sem jih v kito in jo nato napeljala skozi prej narejen tunel v zgornjem robu.
Slika 58 Rezanje trakov za ročaj
Slika 60 Napeljava kite v zgornji del embalaže
Slika 59 Pletenje kite
Slika 61 Možnost uporabe delov oblačil za zategovanje namesto kite
9 REŠITEV
Slika 62 Predstavitev rešitve
Rešitev je zasnovana z ozirom na čim večje blaženje udarcev, kar se predvsem doseže s šivanjem naborkov, ki je glede na variacije v velikostih lahko prilagodljiva tehnika in poleg mehanske zaščite poskrbi za večjo porabo odpadnega materiala ter ustvarja zanimiv vizualni efekt. Embalaža je v osnovi narejena po dimenzijah določene steklenice in se ji zato najbolj tesno prilega. Vseeno pa rešitev stremi k univerzalnosti, saj ena darilna embalaža sprejme različne dimenzije steklenic enakih in ožjih obsegov, kot ga ima embalaža, s svojo višino pa delno ali popolno zakriva steklenico. To omogoča z načinom zapiranja vhoda, s katerim se bolj prilagodi obliki steklenice in zagotovi njeno stabilnost znotraj embalaže. Sistem zapiranja je povezan s sistemom preprostega nošenja in držanja darila. Z izborom različnih oblačil se ugodi različnim potrebam in željam po vizualni podobi. Učinek presenečenja se veča tudi v izboru višine embalaže, ki različno zakriva vsebino.
Tekstilna embalaža je namenjena večkratni uporabi, po odsluženem prvotnem namenu pa se lahko prelevi v torbico.
9.1 Detajli
Slika 63 Vpetost ročaja v spodnjem delu embalaže
Slika 65 Zapiranje vhoda z zategovanjem
Slika 64 Vpetost ročaja v zgornjem delu embalaže
Slika 66 Drugačna notranjost darilne embalaže
Dolžina spletenega ročaja je nastavljiva glede na uporabnikovo željo, saj so konci zvezani v vozel, ki se ga lahko s prilagajanjem zategne na poljubno dolžino. Bolje je, da je ročaj narejen iz tkanine, ki je praviloma manj raztegljiva kot elastična pletenina, ki bi z obtežitvijo podaljšala ročaj in povečala nihanje. Dobro je tudi, da se izbran material ne para, ko je razrezan, sicer je potrebno robljenje ali šivanje trakov, kar oteži postopek. Poleg tega da je ročaj spleten iz trakov, je njegova izdelava glede na priložnost in razpoložljive elemente možna tudi iz delov oblačil, kot so vezalke, vrvi za zategovanje ipd., kot je prikazano na sliki 61.
Z izborom primernih oblačil lahko dosežemo velike kontraste, barvite in drzne kombinacije, po drugi strani pa bolj umirjene, elegantne in preproste.
Slika 67, 68, 69 Primeri različnih variacij embalaže
9.2 Uporaba
Slika 70 Podarjanje darila Slika 71 Nošenje darila
Slika 72 Manjša steklenica v isti embalaži Slika 73 Jemanje steklenice iz embalaže
9.3 Večnamenska uporabnost
Slika 74 Uporaba kot zaščita za plastenko
Slika 76 Pospravljanje kreme za sončenje
Slika 78 Pospravljanje telefona
Slika 75 Pospravljanje denarnice
Slika 77 Način zategovanja vhoda v embalažo
Slika 79 Način nošenja
10 PONOVNA EVALVACIJA
Nadgrajena darilna embalaža je zaradi majhnih variacij kroja z naborki in znanih tehnik šivanja enostavna za izdelavo in primerna za maloserijsko proizvodnjo.
Naborkov je zaradi širšega kosa blaga, iz katerega embalaža nastane,
sorazmerno več, kar poveča funkcijo zaščite pred mehanskimi poškodbami, poleg tega pa je vizualni učinek precej večji in bolj efektiven, kot pri prvi embalaži.
Zaščito poveča tudi dvojna plast blaga, ki je lahko različna znotraj in zunaj embalaže, kar ob odpiranju ustvari dodatno presenečenje. Priložnosti so za uporabo še večjega števila plasti blaga različnih debelin in struktur, s čimer bi se zaščitni učinek še povečal.
Združitev sistema nošenja in zapiranja je učinkovita, oboje odgovarja svojemu namenu, prijem je dober, nošenje ne zahteva dodatnih pripomočkov, oboje je dobro implementirano v embalažo. Sistem zapiranja je učinkovit, steklenica je dobro situirana znotraj embalaže in uporabnik nima bojazni, da bi zdrknila ven. S pletenjem ročaja se delno reši tudi vprašanje poškodovanega tekstila, saj se umazanija in ostale nepravilnosti z njim lahko prikrijejo. Težava je še predvsem v majhnih kosih, ki so prekratki za ročaj ali ostanejo od izrezovanja ostalih oblik iz oblačil. S sistemom zategovanja se je zmanjšala tudi potreba po tesni embalaži ter prilagajanju steklenici, kar je odprlo nove možnosti univerzalnosti ene velikosti embalaže, ki s tem sistemom drži zelo različne velikosti in dimenzije steklenice.
Priložnosti so v doseganju še večje univerzalnosti.
Prednost embalaže v večkratni uporabi in služenju več namenom je, da se je nikoli ne naveličamo. Priložnosti so v bolj specifičnem določanju druge uporabe
embalaže, a na nek način je čar ravno v nedoločenosti in variabilnosti, da vsak uporabnik svoji embalaži dodeli lastno funkcijo.
11 ZAKLJUČEK
V nalogi različni načini raziskave in poglabljanja v problematiko naraščanja tekstilnih izdelkov in odpadkov pripeljejo do izhodišč za izdelek, narejen s predelavo zavrženih dnevnih oblačil. Zaradi svojih primernih lastnosti se tekstil poveže z darilno embalažo za steklenice, ki z načrtovanjem dobi svojo obliko. Prvi namen diplomske naloge oblikovati produktno rešitev za zavržen tekstil je
dosežen, uporabila sem različne tehnike in pristope na poti do cilja ter v rešitvi združila več izhodišč. Naloga odpira možnosti za nadaljnje raziskovanje in
razvijanje ideje. Med delom sem ugotovila, da je s tako malo predelave zelo težko rokovati s poškodovanim tekstilom. Prav tako je bil izziv izdelovanje embalaže glede na raztegljivost različnih materialov.
Usmerjanje v drugačen, trajnosten način razmišljanja pri razvoju izdelkov odpira ogromno kreativnih, socialno-družbenih, ekonomskih in drugih priložnosti v svetu.
Kljub že veliko znanim alternativam še vedno v mnogih primerih izdelujemo in uporabljamo izdelke iz primarnih surovin, ker imamo zanje utečene procesne poti, ker imamo tako naravnano razmišljanje ali ker je to najlažja pot. Naloga poda alternativo najpogosteje izvajani praksi, kjer steklenico podarimo v papirnati ali kartonasti embalaži. V procesu od odpadka do nastanka ponovne surovine je še vedno ogromno neizkoriščenega potenciala in neznanja za sistemske, masovne rešitve z implementacijo eko inovacij, ki pripomorejo k varstvu okolja z
izboljšanjem proizvoda, postopka ali učinkovitosti rabe energije.
LITERATURA
Custom sheer fabric, Contrado, dostopno na <https://www.contrado.co.uk/sheer- fabric> (4. 6. 2021).
Custom soft fabric, Contrado, dostopno na <https://www.contrado.co.uk/soft- fabrics> (4. 6. 2021).
Custom stretch fabric UK, Contrado, dostopno na
<https://www.contrado.co.uk/stretch-fabric> (4. 6. 2021).
Custom waterproof fabric UK, Contrado, dostopno na
<https://www.contrado.co.uk/waterproof-fabric> (4. 6. 2021).
Direktiva (EU) 2018/851 evropskega parlamenta in sveta, Uradni list Evropske unije, 14. 6. 2018, dostopno na <https://eur-lex.europa.eu/legal-
content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32018L0851&from=EN> (12. 4. 2021).
Direktiva 2008/98/es evropskega parlamenta in sveta, Uradni list Evropske unije, 22. 11. 2008, dostopno na <https://eur-lex.europa.eu/legal-
content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32008L0098&from=SL> (12. 4. 2021).
Fashion industry waste statistics, EDGE fashion intelligence, dostopno na
<https://edgexpo.com/fashion-industry-waste-statistics/> (2. 5. 2021).
FLETCHER, Kate, Sustainable fashion & textiles: design journeys, London in Sterling, VA 2008.
HETHORN, Janet in Connie ULASEWICZ, Sustainable fashion: why now?: a conversation about issues, practices, and possibilities, New York 2008.
ILIJAŠ, Snežana, Recikliranja oblačil skorajda ni, zabojnikov za odlaganje vse manj, MMC RTV SLO, 2. 11. 2019, dostopno na
<https://www.rtvslo.si/okolje/novice/recikliranja-oblacil-skorajda-ni-zabojnikov-za- odlaganje-vse-manj/503813> (23. 4. 2021).
Kabine Šerinjon – prva slovenska e-knjižnica modnih in vintidž oblačil, Voka- Snaga, dostopno na
<https://www.vokasnaga.si/sites/www.jhl.si/files/snaga_si/aktualno/datoteke/gradiv o_za_medije_kabine_serinjon.pdf> (28. 4. 2021).
KAPITANOVIČ, Pija, Odpadni tekstil je lahko nova surovina, Delo.si, 30. 10. 2012, dostopno na <https://old.delo.si/novice/okolje/odpadni-tekstil-je-lahko-nova-
surovina.html> (10. 3. 2021).
MERŠE, Lea, pogovor z dr. Marinko Vovk, 31. 3. 2020.
MOORE, Kitty, Upcycling crafts: 100 upcycling projects that reuse old clothes to create modern fashion accessories, trendy new clothes, & home décor!, ZDA 2017.
NAGODE, Maja, Seznam trgovin z oblačili iz druge roke za odrasle, Facebook, 16.
1. 2017, dostopno na <https://www.facebook.com/notes/dom-brez-odpadkov- nakupovalne-navade-recepti-koristne-informacije/seznam-trgovin-z-
obla%C4%8Dili-iz-druge-roke-za-odrasle/907733809363949> (5. 4. 2021).
Nekovinski odpad, Surovina, dostopno na
<https://www.surovina.si/materiali/nekovine> (30. 4. 2021).
NIEBOER, Helena, Katja SREŠ in Barbara ZORKO, Rezultati vseslovenske
raziskave o (odvrženih) oblačilih, Obleka naredi človeka, Ljubljana: Založba Zavod za pravično trgovino, 3MUHE, 2021, dostopno na
<https://www.oblekanaredicloveka.si/wp-content/uploads/2021/03/ONC- raziskava_small.pdf> (20. 5. 2021).
Rabljena oblačila in obutev, Komunalna dejavnost, dostopno na
<https://www.infrastruktura-bled.si/sl/Dejavnosti/Odpadki/Rabljena-oblacila-in- obutev-> (12. 2. 2021).
Shapesoffabric, How to manipulate fabric with tucks, The shapes of fabric; creative side of patternmaking, 26. 1. 2020, dostopno na
<https://www.theshapesoffabric.com/2020/01/26/how-to-manipulate-fabric-with- tucks/> (22. 5. 2021).
Smocking, Ruth Singer, 23. 2. 2017, dostopno na
<https://ruthsinger.com/2017/02/23/smocking-2/> (4. 6. 2021).
ŠAJN GORJANC, Dunja, Tehnične tekstilije, Ntf, dostopno na
<https://www.ntf.uni-lj.si/toi/wp-
content/uploads/sites/7/2017/09/1.Tehni%C4%8Dne-tekstilije_uvodna- predstavitev.pdf> (30. 4. 2021).
SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA
Slika 1, 2. 3, 4 Primeri izdelkov podjetja Freitag. (Pridobljeno s
<https://www.freitag.ch/en> [2. 5. 2021]).
Slika 5 E-knjižnica oblačil Kabiné Šerinjon. (Pridobljeno s <https://m.planet-
lepote.com/kabine-serinjon-prva-slovenska-e-knjiznica-modnih-in-vintage-oblacil/>
[28. 4. 2021]).
Slika 6 Kreativna matrika. (Lea Merše, osebni arhiv januar 2021).
Slika 7 Darilna embalaža iz rdečega blaga. (Pridobljeno s
<https://www.pinterest.com/pin/430445676883870135/> [28. 4. 2021]).
Slika 8 Darilna embalaža s pentljo. (Pridobljeno s
<https://www.newstep2000.com/products/luxury-gift-packaging-flannel-rigid- cylinder-boxes> [30. 5. 2020]).
Slika 9 Darilna embalaža z gumbom. (Pridobljeno s <https://xtflybag.en.made-in- china.com/product/zbdxnksgZZWA/China-Linenette-Drawstring-Gift-Bags-FLY- SS70003-.html> [29. 5. 2020]).
Slika 10 Darilna embalaža v obliki bombona. (Pridobljeno s
<https://www.pinterest.ch/pin/403212972889500603/?amp_client_id=CLIENT_ID(
_)&mweb_unauth_id={{default.session}}&from_amp_pin_page=true> [23. 5.
2020]).
Slika 11 Darilna embalaža kot vrečke. (Pridobljeno s
<https://www.gathered.how/sewing-and-quilting/sewing/how-to-sew-fabric-gift- bags/> [2. 6. 2021]).
Slika 12 Darilna embalaža z dvojnim vozlom. (Pridobljeno s
<https://www.bhg.com/christmas/gift-wrapping/wrap-gift-with-fabric/> [2. 6. 2021]).
Slika 13 Vzdolžni naborki. (Pridobljeno s
<https://www.theshapesoffabric.com/2020/01/26/how-to-manipulate-fabric-with- tucks/> [2. 5. 2020]).
Slika 14 Pletenje. (Pridobljeno s
<https://www.pinterest.com/pin/493988652848389553/> [2. 6. 2021]).
Slika 15 Ameriški naborki. (Pridobljeno s
<https://ruthsinger.com/2013/06/24/fabric-manipulation-book-launch/
[15. 4. 2021]).
Slika 16 Prepogni in zloži. (Pridobljeno s
<https://ruthsinger.com/2013/06/24/fabric-manipulation-book-launch/
[15. 4. 2021]).
Slika 17 Način naborkov 1. (Pridobljeno s https://ruthsinger.com/2013/06/24/fabric- manipulation-book-launch/> [15. 4. 2021]).
Slika 18 Način naborkov 2. (Pridobljeno s
<https://ruthsinger.com/2013/06/24/fabric-manipulation-book-launch/
[15. 4. 2021]).
Slika 19 Dimenzije steklenic. (Lea Merše, osebni arhiv, april 2021).
Slika 20 Darilna embalaža z roza detajlom. (Pridobljeno s
<https://fabricwrappingco.com/collections/wine-gift-bags> [20. 4. 2021]).
Slika 21 Darilna embalaža z oglatimi vzorci. (Pridobljeno s
<https://fabricwrappingco.com/collections/wine-gift-bags> [20. 4. 2021]).
Slika 22 Darilna embalaža iz srajčnega rokava. (Pridobljeno s
<https://www.pinterest.com/pin/512777107551117538/> [20. 4. 2020]).
Slika 23 Darilna embalaža s kravato. (Pridobljeno s
<https://www.pinterest.com/pin/6685099420198115/> [4. 5. 2020]).
Slika 24 Darilna embalaža iz pravokotnega kosa blaga. (Pridobljeno s
<https://www.pinterest.com/gailprestigiaco/denim-wine-bottle-bag/> [4. 5. 2020]).
Slika 25 Tri različne darilne embalaže za steklenice. (Pridobljeno s
<https://missouriwine.org/news/how-to-giftwrap-wine-bottles-three-ways>
[4. 5. 2020]).
Slika 26–79. (Lea Merše, osebni arhiv, maj 2021).
