UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKA NALOGA
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja
USVAJANJE JEZIKA OKOLJA
*%+,-,).,%/0#&
1'%23,."4$)1"-%,!-,).0
DIPLOMSKA NALOGA
Mentorica: Kandidatka:
doc. dr. Darija Skubic !"#$%&'(')'#$*
Ljubljana, februar 2012
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem svoji mentorici doc. dr. Dariji Skubic, ki mi je svetovala in me usmerjala pri nastajanju diplomske naloge.
Zahvalo dolgujem tudi ravnat!"#$%$&$'&()#$(&*)+!",-.,(&-&/-)#!0$1'!(&-23%4&5!'+,-,6&.$&*)&($&
-!*&1,*&734+$#,&*3,"$&)8&*32,'$6&(!&*9)+84#,"$&$'&9)+9$2,"$:
Iskrena hvala moji družini za potrpežljivost in spodbudo.
Zahvaljujem se vsem, ki so mi kakorkoli pomagali pri izdelavi diplomske naloge.
POVZETEK
;2$14#)1,&+$9")(*.,&',")<,&92$.,04#!&-")<)&"43.&92$&4*-,#,'#4&#!0$.,&).)"#,6&3#:&(,+=,2*.!<,&#!0$.,&
',& +-)#!0$1'!(& )8()1#4:& /$9")(*.,& ',")<,& -& 3!)2!3$1'!(& +!"4& 9)4+,2#,& 4*-,#,'#!& #!0$.,& -&
+-)#!0$1'!(& ).)"#4& $'& $09)*3,-$& 9)(!'& "43.!& .)3& ()3$-,%$#*.!<,& *2!+*3-,:& >& !(9$2$1'!(& +!"4&
92$.,04#!&+$9")(*.,&',")<,&$0-,#,'#!&+!#,-')*3$&0&"43.,($&-&/-)#!0$1'!(&-23%4&5!'+,-,6&$'&*$%!2&
4-,#,'#!& "#48"#!'1.,& *.49$'!& $'& $0-,#,'#!& +!#,-')*3$& 0,& 2,0-$#,'#!& *9)2,04(!-,'#,& 0& "43.)& -&
ra0"$1'$?&3!?'$.,?:&>&!(9$2$1'!(&+!"4&',")<,&4<)3,-"#,6&-&.)"$.7'$&(!2$&*)&3!&+!#,-')*3$&-9"$-,"!&
',&4*-,#,'#!&#!0$.,&).)"#,&',&+-)#!0$1'!(&)8()1#46&,"$&*)&"43.!&92$9)()<"!&.&8)<,3$3-$&)32).)-!<,&
8!*!+$71,&-&#!0$.4&).)"#,&$'&,"$&*)&"43.!&92$*9!-,"!&.&2,0-)#4sporazumevanja otrok v jeziku okolja, 3#:& -& (,+=,2*.!(& #!0$.4:& /$9")(*.,& ',")<,& 92$.,04#!& 34+$& ',92!+!.& 7!*3$?& )32).& $0& !')#!0$1'$?&
*")-!'*.$?&+24=$'&-&4*-,#,'#4&#!0$.,&).)"#,&-&32$(!*!1'!(&)8+)8#4:&@,92!+!.&)32).&#!&4<)3)-"#!'&
*&9)()1#)&#!0$.)-'$?&',")<&in anekdotskih zapisov. V sklepnem delu prikazuje diplomska naloga rezultate preverjanj, ki ponazarjajo napredek otrok v razvoju govornega izražanja in razumevanja v jeziku okolja, tj. v madžarskem jeziku.
!"#$%&'()'*'+',usvajanje jezika, jezik okolja, d-)#!0$1')*36&"43.,6&A*BC$6&+!#,-')*3$6&()3$-,%$#*.)&
sredstvo.
ABSTRACT
The thesis presents the role of puppets in acquisition of the language of environment, in my case the Hungarian language, at a bilingual area. In the theoretic part it stresses the importance of acquiring language in a bilingual area and presents the importance of puppets as a means of motivation. In the empiric part, the thesis presents activities with puppets in the Bilingual Nursery School Lendava, more specifically the introduction of a pet puppet into a group and activities to develop communication with a puppet in various techniques. In the empiric part the thesis monitors the extent to which the activities influenced the acquisition of language in the bilingual area and whether they added to the communication skills in the language of the environment, here specifically the Hungarian language. The thesis monitors the development of six children from monolingual Slovenian families in acquiring the language of the environment within the period of three months. The language development of the children was determined using language tasks and anecdotal notes. In the last part of the thesis, I present the results of the tasks which present the progress of the children in the development of their oral expression and understanding of the language of environment.
Key words:Language acquisition, language of environment, puppet, Zsófi, activities, means of motivation
0 UVOD
Za temo diplomske naloge o !"#$%$&%!'%()*+$',+,-%$'"'.,/,0%,'-!1+'&$'2#,%()*0&(/',3/,0%!' sem se odlo0ila predvsem iz osebnih razlogov. 45*6$%$/' &$/5(0' *z narodnostno mešanega obmo0%$'45(+/!5%$7'*)')(-(&('.,+5$%*&('8*1&*6'.,-%'*&'#*&,5,2&*6'95*0(#:'Živim v Dolini pri Lendavi, v neposredni bližini slovensko-madžarske-hrvaške meje. Že v zibelko mi je bila .,-,8(&$'2#,%()*0&,"17'"$%'.5*hajam iz družine, v kateri je mati madžarske narodnosti, ,0(pa hrvaške, tj. iz »mešanega zakona«. Sem madžarske narodnosti in moj materni jezik je /$28$5;0*&$. Obiskovala sem dvojezi0no osnovno in srednjo šolo in že od zgodnjih let govorim oba jezika.
<$.,"-(&$'"(/'#'=#,%()*0&(/'#51>!' ?(&2$#$'+,1'#)9,%*1(-%*>a, ki je zadolžena za izvajanje dejavnosti v madžarskem jeziku. Prav pri svojem delu v vrtcu se mi je porodila zamisel o temi diplomske naloge. @' )$2&%(/' 0$"!' "(' &$/5(0' v našem vrtcu vedno bolj uveljavlja
#+-%!0(#$&%('-!1+'+,1'/(1,2$')$'2,"(9,'+!5*+!-$5&*6'>*-%(#7'+*'.5("(9$'15$2*>*,&$-&('.5*"1,.('+' 1(/!'.,25,0%!: Z n$051,#$&*/*'2(%$#&,"1/*')'-!1+$/*'"(/'8(-(-$'!gotoviti, ali te vplivajo na usvajanje jezika okolja.
Diplomska naloga je razdeljena&$'1(,5(1*0&*'*&'(/.*5*0&*'2(-:
@'1(,5(1*0&(/'2(-!'.5(2"1$#-%$/'!0(&%('*&'!"#$%$&%('%()*+$7'!"#$%$&%('%()*+$'#'2#,%()*0&(/
,+,-%!7' .5(2"1$#-%$/' 2(%$#&*+(7' +*' #.-*#$%,' &$' !"#$%$&%(' %()*+$' *&' !0(&%(' %()*+$' ,+,-%$7' prikazujem 2#,%()*0&,"17' .5(2"1$#-%$/' .$' 1!2*' -!1+(' +,1' /,1*#$>*%"+,' "5(2"1#,' *&' 5$)-*0&('
&$0*&('5$)#*%$&%$'".,5$)!/(#$&%$')'-!1+,.
@'(/.*5*0&(/'2(-!'&$%.5(%'.5(2"1$#-%$/'2(%$#&,"1*')'-!1+$/*'#'=#,%()*0&(/'#51>!'?(&2$#$7'
#' "+-,.!' +$1(5*6' .5*+$)!%(/' &$%.5(%' !#$%$&%(' -%!3-%(&0+$' "+!.*&(7' &$+$5' .$' .5*+$)!%(/' 2(%$#&,"1*' )$' 5$)#*%$&%(' ".,5$)!/(#$&%$' )' -!1+,' #' 5$)-*0&*6' 1(6&*+$6:' @' 25!9(/' 2(-!' (/.*5*0&(9$'2(-$'.$'"'.,/,0%,'enostavne deskriptivne metode pri šestih otrocih, ki prihajajo iz (&,%()*0&*6'družin, v katerih govorijo le slovenski jezik, ugotavljam napredek pri usvajanju jezika okolja, tj. madžarskega jezika v obdobju treh mesecev.
1 !"#$"!%&'%()"*
1!"#$%&'(&#)'#USVAJANJE JEZIKA 1.1.1 Jezik in govor
Po Lipnikovi definiciji (1993: 7) je jezik sredstvo družbenega sporazumevanja*&'0-,#(+,#(9$' odzivanja na okolje. Za sporazumevanje uporabljamo razne vrste znamenj (gibe, slike, prometne in druge znake itn.), najrazvitejša oblika sporazumevanja pa je izražanje z govorom.
Jezik je ",>*$-*)*5$&'"*"1(/'"*/3,-,#7'/(21(/'+,'%(')$'9,#,5')&$0*-&,7'2$'%('*&2*#*2!$-(&'*&' +,&+5(1(&'AB$5%$&,#*0'C/(+7'DEEF: 11). Lahko bi rekli, da je govor jezik v uporabi.
»Jezik je družbenega i&' .5*/$5&(9$')&$0$%$7' 9,#,5'.$'*&2*#*2!$-&(9$'*&' "(+!&2$5&(9$'*&'%(' dejanje volje in razuma.« (de Saussure, 1997 v Skubic, 2009: 162)
Gardner pa je zapisal (1995, v Skubic, 2009: 163), da je jezikovna inteligentnost vodilna ,3-*+$'0-,#(;+('*&1(-*9(&tnosti, jezik pa je možno izraziti tudi z gibi in v pisni obliki, njegova osnovna izvedbena oblika pa je govor.
1.1.2 Osnovne teorije usvajanja jezika
<' #.5$;$&%(/7' +$+,' "(' ,15,>*' !0*%,' *&' !"#$%$%,' %()*+7' ",' "(' #' .5(%;&%(/' "1,-(1%!' !+#$5%$-*' mnogi znanstveniki in v zadnjih nekaj desetih letih mnoge teorije. Nekatere od teh temeljijo
&$' &$0(-*6' 5$)#,%&(' ."*6,-,9*%(' *&' ."*6,-*&9#*"1*+(7' 25!9(' 1(,5*%(' .,!2$5%$%,' .,/(&' družbenega okolja, v katerem se oblikuje otrokov jezik, zopet tretje pa vpliv družbenega okolja zanemarjajo (Prebeg - Vilke, 1995: 14).
Predstavnik prve teorije, ki jo želim izpostaviti, t. i. spoznavne oziroma kognitivne teorije, je 8(&(#"+*'."*6,-,97'.,'*),35$)3*'3*,-,97'G($&'4*$9(1:'@'"#,%*6';1(#*-&*6'2(-*6'%('.,')&$0*-&*6' štirih temeljnih razvoj&*6' "1,.&%$6' &$%3,-%' >(-,"1&,' .5*+$)$-' 5$)#,%' ,15,+$' *&' )&$0*-&,"1*' otrokovega mišljenja. H$' .,2-$9*' 5$)*"+$#' %(' .5*;(-' &$/5(0' 2,' ".,)&$&%$7' 2$' %(' ,15,+,#' jezikovni razvoj pogojen z razvojem mišljenja (Prebeg - Vilke, 1995: 16) in da je otrokov jezikovni razvoj del splošnega kognitivnega razvoja, zato torej posebni mehanizmi za razvoj
jezika ne obstajajo (Kranjc, 1999: 26). I52*-' %(7' 2$' */$' ,15,+' *&1(-*9(&>,7' ;(' .5(2(&' )$0&(' govoriti in ta ni odvisna od govora. Menil je, da dokler otrok ne doseže take ravni, da razume 2,-,0(&' .,%$#' &$' .,2-$9*' "#,%(' *)+!;&%(7' 3,2,' )$/$&' #"*' .,"+!"*' ,25$"-*67' 2$' /!' .,%$#' besedno pojasnimo. Otrokov jezikovni razvoj je omejen s spoznavnim razvojem, zato bo ,15,+' ,3#-$2$-' &(+$1(5$' .,25,0%$' %()*+$' ;(-(' .,1(/7' +,' 3,' 2,"(9(-' 2,-,0(&o stopnjo kognitivnega razvoja (Prebeg - Vilke, 1995: 16).
J+*&&(57'#*2&*'.5(2"1$#&*+'1(,5*%('!0(&%$7'%('3*-'.5(.5*0$&7'2$'"(',15,>*'!0ijo%()*+$'"'.,/,0%,' 2#(6',"&,#&*6'/(6$&*)/,#7'+*'"1$'.,2+5(.*1(#'2,-,0(&(9$'#(2(&%$'*&'.,"&(/$&%(:'K25$"-(' osebe npr. z nasmehom, objemom, pohvalo podkrepijo otrokovo rabo govora, medtem ko
&(!"15()&,'5$3,'*9&,5*5$%,'$-*'%('&(',2,35$#$%,'AB$5%$&,#*0'C/(+7'L5$&%>'*&'M(+,&%$7'NFFO:
12). 4,'&%(9,#(/'/&(&%!'*/$'1,5(%'.,/(/3&,'#-,9,'.5*'!0(&%!'%()*+$'1!2*',+,-%('AL5$&%>7' 1999: 26).
Trditev, da je jezik prirojena struktura, ki jo neposredno okolje po otrokovem rojstvu le
$+1*#*5$'*&'&*'&(+$%7'0("$5'3*'"(',15,+'&$!0*-7'%('#';("12("(1*6'-(1*6'.5(%;&%(9$'"1,-(1%$'5$)#*%$-'
$/(5*;+*'-*&9#*"1'P6,/"+Q'AB$5%$&,#*0'C/(+'*25:7'NFFO: 12). Pogled Chomskega na razvoj jezika imenujemo nativizem. Ker Chomsky zagovarja univerzalnost jezika, predvideva, da
*/$%,'0-,#(;+*'/,89$&*'.5*5,%(&,'".,",3&,"1')$'!"#$%$&%('%()*+$R'!0(&%('9,#,5$'.5*'2,%(&0+*6' .,1(+$'1,5(%'1$+,'&$5$#&,'+,1'!0(&%('6,%(:'Stališ0('H,$/$'P6,/"+(9$'.5(2"1$#-%$'&$.5(2(+'#' teoriji razvoja jezika, saj so pred njim govorili, da je otroški govor v zgodnjem obdobju le nepravilen posnetek govora odraslih. 4,+$)$-' %(7' 2$' %(' !0(&%(' %()*+$' $+1*#&*' .5,>("' !0(&%$' pravil (Kranjc, 1999: 28).
N$1$&0&,'&$.,#(2'/(%&*+,#'#'9,#,5&(/'5$)#,%!7'.,2,3&,'+,1'#'9*3$-&(/'5$)#,%!7'&('9-(2('
&$'!0*&+(',+,-%$7'#'+$1(5(/',15,+'5$"1(7'.$'-$6+,'.5*.*;(/,'3*,-,;+*'1(,5*%*:'Njen predstavnik je Harvardski psiholog Lenneberg, ki je menil, da se otrok na osnovi bioloških zmožnosti -$6+,'&$!0*'%()*+$7'&('2$'3*'3*-'2(-(8(&'9,#,5&*6'spodbudAB$5%$&,#*0'C/(+'*25:7'NFFO: 11).
Trdil je, da pri leto in pol starem otroku posamezne možganske funkcije prehajajo v domeno ene ali druge polovice. 45*' &,5/$-&(/' 0-,#(+!' )$0&(' -(#$' .,lovica možganske hemisfere nadzirati vse funkcije v zvezi z jezikom. Obdobje med osemnajstimi meseci in puberteto je 1,5(%'+5*1*0&,')$'!"#$%$&%('%()*+$'A45(3(9'- Vilke, 1995: 22R'B$5%$&,#*0'C/(+'*25:7'NFFO: 12).
S('"('0-,#(+'2,'.!3(51(1('*)'+$+5;&(9$+,-*'r$)-,9$'&*'&$!0*-'9,#,5*1*7'"('#(5%(1&,'1!2*'+$"&(%('
1.2 USVAJANJE JEZIKA V DVOJEZI%'&*#+,+-($
Ko govorimo o usvajanju jezika (Prebeg - Vilke, 1995: 27), imamo v mislih najmanj štiri vidike tega procesa:
- !"#$%$&%(' 9-$",#&(9$' "*"1(/$7' +*' "(' )$0&e s fiziološkim krikom takoj po otrokovem rojstvu,
- uporabo jezikovnih oblik lastnega jezika slovnice),
- ".,",3&,"1'5$)!/(#$&%$'*&'".,5,0$&%$'.,/(&$'A"(/$&1*+(T'*&'
- sposobnost komunikacije, da se z uporabo govora nekaj naredi in doseže.
Vendar po besedah M. Prebeg - Vilke ob tem, ko pravimo, da otrok usvaja jezik, ne mislimo 1,-*+,'&$'.5$#*-&(',3-*+('+,1'&$'!0*&+,#*1,'!.,5$3,'%()*+$7'1,'%(',15,+,#'9,#,5:
1.2.1 Razvoj govora v procesu usvajanja jezika
Prvo obdobje v govornem razvoju je t. i. predjezikovno ob2,3%(' AB$5%$&,#*0' C/(+' *25:7' 2006: 15T:' 4,-(9' )9,2&%(9$' )$)&$#$&%$' *&' 5$)!/(#$&%$' 9,#,5$' 1,' ,32,3%(' #+-%!0!%(' 2,%(&0+,#' %,+7' #,+$-*)$>*%,7' 3(3-%$&%( *&' &$+-%!0&$' .,"&(/$&%$' 9-$",#' 35()' 5$)!/(#$&%$' njihovega pomena. J'.,/,0%,'%,+$7'.5#*6'9-$",#'*&'3(3-%$&%$ otrok preizkuša in razvija svoj 9,#,5&*'$.$5$1'1(5'.5(#)(/$'#"('#(0%*'&$2),5'&$2'.5,*)#$%$&%(/' 9-$",#7' ,3'1(/'.$'".,5,0$'
"#,%(' .,15(3(' *&' 0!"1#$:' Za otrokov govorni razvoj je že v predjezikovnem obdobju pomembna zgodnja komunikacija med odraslo osebo in otrokom.
I(/!',32,3%!'"-(2*'%()*+,#&,',32,3%(:'K'%()*+,#&(/',32,3%!')$0&(/,' 9,#,5*1*'1$+5$17'+,' ,15,+'*)9,#,5*'.5#,'3("(2,'$-*'"+!.*&,'9-$",#7'+*'*/$%,'1,0&,'2,-,0(&'.,/(&:'@(0*&$',15,+'%,' izgovori med dvanajstim in dvajsetim mesecem. Prve otrokove besede so najpogosteje vezane na predmete iz njegovega neposrednega okolja in so preproste izjave, s katerimi otrok prosi ,25$"-,',"(3,')$'.,/,0: Slovenska raziskava (Kranjc, 1999; povz. po B$5%$&,#*0'C/(+'*25:7' 2006: 18–19) je pokazala, da pri otrocih prvega starostnega obdobja (od 15 do 23 mesecev) prevladujejo najprej samostalniki in kazalni zaimki, kasneje (od 29 do 31 mesecev) pa v 9,#,5!' &$5$;0$' 2(-(8' 9-$9,-,#' *&' .5*2(#&*+,#' 1(5' !.$2$' 2(-(8' "$/,"1$-&*+,#:'V njihovem 3("(2&%$+!' %(' 1!2*' #(0%(' ;1(#*-,' #()&*+,#7' .5(2-,9,#' *&' 0-(&+,#:' Po besedah avtoric AB$5%$&,#*0' C/(+' *25:7' NFFO: 21) je otrokova uspešnost usvajanja novih besed povezana z
njegovo sposobnostjo pomnjenja zaporedja posameznih glasov ter sposobnostjo prepoznavanja novega objekta, na katerega se nana;$%,'9-$",#*'#'2,-,0(&(/'+,&1(+"1!:'
U$)#,%' ,15,+,#(9$' 3("(2&%$+$' .$' &(' .,1(+$' -,0(&,' ,2' 5$)#,%$' "-,#&*>(' %()*+$:'Otroci v govoru ,25$"-*6' &$/5(0' -(' 5(2+,' "-*;*%,' "$/,"1,%&(' 3("(2(7' *),-*5$&(' ,2' 25!9*6:' K15,>*' najpogosteje slišijo nove besede v socialnih interakcijah z odraslim, ki rabi govor v funkciji usmerjanja otrokovega vedenja, zadovoljevanja otrokovih želja, predlaganja in opisovanja .5(1(+-*67'.5*6,2&%*6'*&'"(2$&%*6'2,9,2+,#'AB$5%$&,#*0'C/(+'*25:7'NFFO: 21).
Uporabo in pomen otrokovih besed težko primerjamo z uporabo in pomenom istih besed pri ,25$"-*6' AB$5%$&,#*0' C/(+7' DEEF: 24). Odmiki so najpogostejši #' ,32,3%!7' +,' )$0&(' ,15,+' govoriti, in približno do starosti dveh let in pol. I$+,'$#1,5*>$'AB$5%$&,#*0'C/(+7'DEEF: 24;
B$5%$&,#*0' C/(+' *25:7' NFFO: 22) navaja sedem t. i. Reichovih možnih odnosov med otrokovim pomenom besede in pomenom, ki ga ima ta za odrasle. Govorimo o zoženem pomenu, preširokem pomenu, o delnem prekrivanju, o neprekrivanju, o istovetnosti, o uporabi besed, ki niso v besednjaku otroka, pa tudi obratno, torej o uporabi besed, ki niso v besednjaku odraslih.
Velik skok v razvoju govora se zgodi v obdobju med 18 in 20 /("(>(/'"1$5,"1*'AB$5%$&,#*0' Umek idr., 2006: 24), +,' ,15,+' )25!8*' 2#(' 3("(2*7' 2$' 3*' )' &%*/$' *)5$)*-' 2,-,0(&,' /*"(-:' K15,+,#('.5#('*)%$#(',25$8$%,'2(%$#&,"1*7'#'+$1(5('"(',15,+'#"$+,2&(#&,'#+-%!0!%(in so zanj .,/(/3&(:'B(2'NV'*&'NW'/("(>(/'/$-0+*'&$#$2&,'8(',3-*+!%(%,'*)%$#(7'"("1$#-%(&('*)'15(6' ali štirih besed, 1(5' 6*15,' !"#$%$%,' "-,#&*0&$' .5$#*-$:'Eno takih je osnovni besedni red, ki prevladuje v njegovem jeziku in ga otrok relativno zgodaj usvoji. Otroci v izjavah, ki so vse daljše, spreminjajo zaporedje besed, oblikujejo vprašalne in nikalne stavke ter izpopolnjujejo
"-,#&*0&(',3-*+(:'I$+,'"('#'0$",#&(/',32,3%!',2'.5*3-*8&,'X'2,'O'-(1'9,#,5'&$'"-,#&*0&(/' .,25,0%!' 5$)#*%$' 6*15,' 1(5' #' /(2"(3,%&*' .,#()$&,"1*' "' .5$9/$1*0&*/' ,)*5,/$'
".,5$)!/(#$-&*/' .,25,0%(/: H$' 1(%' 5$#&*' %(' &$/5(0' ,15,+' #+-%!0(&' #' 2*$-,9' A+,1' sporazumevalni proces) mnogo prej, kot razvije slovnico svojega jezika. Že v prvih tednih po 5,%"1#!7' +,' %(' /(2' 2,%(&0+,/' *&' "1$5;*' #).,"1$#-%(&$' *&1(5$+>*%$' .5(+,' #,+$-*)$>*%(7' enostavnih gest itn., otroci razvijajo sporazumevalno zmožnost ali komunikacijsko kompetenco.
<'#*2*+$'.5$9/$1*0&('5$3('9,#,5$'"1$'#'5$)#,jnem obdobju v ospredju pogovor in sposobnost pripovedovanja. K15,>*')$0&(%,'.5*.,#(2,#$1*'.5#(')9,23(7'+,'",'"1$5*'.5*3-*8&,'(&,'-(1,'*&' pol, to je takrat, ko v svojem govoru že rabijo prve dvobesedne izjave. Med praviloma tretjim
*&'0(151*/'-(1,/'/$-0+,#e zgodbe postopoma pridobivajo konvencionalno obliko, za katero je )&$0*-&,7' 2$' ",' ,.5(2(-%(&*' .5,3-(/7' >*-%' *&' 5(;*1#(7' +$5' .,/(&*' #(0' +,1' -(' .5*.,#(2,#$&%(' dogodkov. 4,'3("(2$6'$#1,5*>'AB$5%$&,#*0'C/(+'*25:7'NFFO: 31) so otroci zmožni mnogo prej decentrirati mišljenje in zavzeti perspektivo drugega, razumeti govor drugih in v govoru rabiti metafore. <9,23('.,"1$%$%,'#(2&,'3,-%'+,6(5(&1&('A-,9*0&,')95$%(&(T'*&'+,6()*#&('A"-,#&*0&,' povezane). Povedane zgodbe imajo na razvojno raven poleg starosti pomemben u0*&(+' +,1' tudi nekateri drugi dejavniki, na primer otrokova izpostavljenost branju otroške literature.
1.2.2 U./010213#42#563213#78/390#:J1), drugega (J2) in tujega jezika (TJ)
Po besedah L. B$5%$&,#*0' C/(+' *&' 25!9*6' $#1,5*>' ANFFO: 138) je torej usvajanje jezika .5,>("7' +%(5' 5$)#,%' %()*+$' .,1(+$' ".,&1$&,7' &(&$051,#$&,' *&' #' &$5$#&(/' ,+,-%!7' #' +$1(5(/' poteka celotna komunikacija. Y#1,5*>('*/$%,'#'/*"-*6'5$)#,%'*&'!0(&%('.5#(9$'%()*+$'AGDT:
Z)5$)'.5#*'%()*+'#'2,-,0(&*6'-*1(5$1!5$6'A45(3(9'- Vilke, 1995: 70) omenja kot materni jezik ,)*5,/$'/$1(5*&;0*&o:'K3'1(/'-$6+,'!.5$#*0(&,'9,#,5*/,',',"(3&,"1&,',3$5#$&(/'.,/(&!' besede, zato se po besedah L.B$5%$&,#*0'C/(+'ANFFO: 138T'*)5$)'/$1(5&*'%()*+'&$2,/(;0$')' izrazom prvi jezik in se pod tem pojmom razume, da je 1,' %()*+7' +*' "(' 9$' 0-,#(+' &$%.5(%'
!0*[&$!0*' *&' /!' 2$' .5#,' ,)*5,/$' 1(/(-%&,' *2(&1*1(1,:'Po besedah D. Skubic (2010: 241) je .5#*'%()*+',)*5,/$'/$1(5&*'%()*+'"'"1$-*;0$'.,"$/()&*+$'1*"1*'%()*+7'+*'"('9$'0-,#(+')$0&('!0*1*' +,1' .5#(9$7' 1,5(%' .5(2(&' "(' )$0&(' !0iti kateregakoli drugega jezika v svojem primarnem
",>*$-*)$>*%"+(/' ,+,-%!:'J' "1$-*;0$' 25!83(' %(' .5#*' %()*+' 1*"1*7' +*' */$' .5(2&,"1' #' #(0%()*+,#&*'
"+!.&,"1*'*&'%('.5#*'"'"1$-*;0$'&$>*,&$-&('*&'258$#&('.,/(/3&,"1*:'
Drugi jezik (J2) je tisti jezik, ki je za posameznika sredstvo komunikacije vzporedno z njegovim prvim jezikom. Drugi jezik je lahko pojmovan tudi kot jezik, ki v nekem okolju ,.5$#-%$'2,-,0(&('",>*$-&('\!&+>*%(7'$-*'+,1'&(.5#*'%()*+7'+*'9$'#'&(+(/',+,-%!'!.,5$3-%$'+,1' sredstvo komunikacije na do-,0(&*6' .,25,0%*67' &.5:' #' ;,-"1#!7' 258$#&*' !.5$#*7' #' .,"-,#&(/' svetu (Skubic, 2010: 241).
45*'25!9(/'%()*+!'AGNT'/,5$/,'-,0(#$1*'/(2'.5,>(",/$'!"#$%$&%$'*&'!0(&%$7'/(21(/'+,'"(' 1!%(9$' %()*+$' AIGT' .5(2#"(/' !0*/,:' C"#$%$&%(' 25!9(9$' %()*+$' AGNT' ,3*0$%&,' #,2* do 2#,%()*0&,"1*' $-*' 3*-*&9#*)/$:' Tudi ta proces je zelo zapleten in je proizvod mnogih 2(%$#&*+,#:'4,'3("(2$6'$#1,5*>'AB$5%$&,#*0'C/(+'*25:7'NFFO: 139; Prebeg - Vilke, 1995: 61–
62T' !"#$%$&%(' +$+,5' 1!2*' !0(&%(' %()*+$' &*"1$' "1$5,"1&,' ,/(%(&$' .5,>("$7' #(&2$r pa velja, da otroci lažje usvajajo drugi jezik (J2) kot odrasli. Po navadi otroci, ki se znajdejo v drugem
%()*+,#&(/',+,-%!'3,2*"*'#'#51>!'3,2*"*'#';,-*7'2(-'0$"$'/,-0*%,'*&'/(21(/'.,),5&,'.,"-!;$%,' in opazujejo, kaj se dogaja okoli njih, potem pa nenadoma spregovorijo v J2 in se popolnoma
#+-%!0*%,' #' ,+,-%(: Tako niso redki primeri, ko se v takih situacijah J1 umakne J2, ki tako dejansko postane otrokov prvi jezik.
I!%*'%()*+'.,'&$#$2*'.,*/(&!%(/,'1*"1*'%()*+7'+*'"('9$'!0*/,'#',+,-%!7'+%(5'1$'%()*+',3*0$%&,'&*' v uporabi. To je jezik, ki ga, ko je usvojen, po navadi ljudje ne uporabljajo v vsakodnevnih, rutinskih situacijah (Skubic, 2010: 241).
Obdobje prvega stika z drugim (J2) oziroma tujim jezikom (TJ) pa ne vpliva samo na zmožnosti izgovorjave, marv(0'1!2*'&$')/,8&,"1'!"#$%$&%$'"+-$2&%(7'3("(2*;0$ in zmožnost slušnega razumevanja. U$)-*+$' /(2' /$-0+,/' *&' ,15,+,/' 1(5' ,25$"-*/7' +*' "(' !0*%,' ,)*5,/$' usvajajo drugi (J2)/tuji jezik (TJ), je v tem, da odrasli razumejo jezik kot formalni sistem AB$5%$&,#*0' C/ek idr., 2006: DVFT:' ](' "1$5(%;*' ,15,>*' "(' %()*+$' !0*%,' 1$+,7' 2$' "(' !0*%,'
\,5/$-&*6' .5$#*-7' /(21(/' +,' /$-0+*' *&' ,15,>*' #' ,32,3%!' )9,2&%(9$' ,15,;1#$' %()*+' 5$)!/(%,' kot sredstvo, s katerim izražajo svoj namen in druge funkcije jezika. Ne zanima jih, kaj je jezik, ampak kaj se lahko z njim doseže. @'-*1(5$1!5*','.,!0(#$&%!'*&'!"#$%$&%!'25!9(9$[1!%(9$'
%()*+$' .,9,"1,' &$-(1*/,' &$' #.5$;$&%(7' $-*' 1!2*' .5*' 1(/' .5,>("!' ",2(-!%(' "5(2"1#,' )$' !0(&%(' ,)*5,/$'!"#$%$&%('%()*+$'A?Y=T7'+*',/,9,0$'&()$#(2&,'!"#$%$&%(7'+$5'%(')&$0*-&,')$'5$)#,%' prvega jezika, $-*' .$' "(' 25!9(9$' %()*+$' !0*/,' ,)*5,/$' 9$' !"#$%$/,' .,.,-&,/$' 25!9$0(:' Z)+$8('"('AB$5%$&,#*0'C/(+'*25:7'NFFO: 141T7'2$'!0(&%('.5#(9$'+,1'1!2*'!0(&%('25!9(9$[1!%(9$' jezika poteka analogno, #' 2,-,0(&*6' 1,0+$6' .$' .,.,-&,/$' 25!9$0(:'Otrok, ki usvaja prvi
%()*+7' )$0(&%$' .5,>("' 5$)#,%$' %()*+,#&(' )/,8&,"1*' "' ",5$)/(5&,' &(5$)#*1*/' ".,)&$#&*/' sistemom in preprostim jezikovnim sistemom. Zapletenejše strukture sledijo eno- in dvobesedni fazi, torej jih lahko tvori šele tedaj, ko obvlada dovolj besed in ima dovolj razvit spoznavni sistem:' K"(3$7' +*' "(' !0*' 25!9(9$' $-*' 1!%(9$' %()*+$7' .$' ., navadi že obvlada prvi jezik in ima bolj razvito spoznavno zmožnost.
1.3 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA USVAJANJE JEZIKA
Na otrokov govorni razvoj vplivaj,';1(#*-&*'2(%$#&*+*'AB$5%$&,#*0'C/(+'*25:7'NFFO: 50). Gre za notranje in zunanje dejavnike. Med notranje štejemo prirojene dispozicije, motivacijo, 0!"1#(&,' "1$&%(7' /(2' )!&$&%(' .$' ",>*$-&*' .,-,8$%' 25!8*&(7' *),35$)3(&,' "15!+1!5,' "1$5;(#7' število otrok v družini in širše družbeno okolje (Kranjc, 1999: 29). Med vsemi se najpogosteje izpostavlja družinsko okolje in status družine ter kakovost vrtca. Poleg teh dejavnikov pa ne
"/(/,')$&(/$5*1*'1!2*'9(&(1"+(9$'#.-*#$'AB$5%$&,#*0'C/(+'*25:7'NFFO: 50).
1.3.1 Vpliv družinskega okolja in družbeno-ekonomskega statusa družine
Družinsko okolje je eden izmed prvih dejavnikov, ki pomembno vpliva na otrokov govorni 5$)#,%:'U$)-*0&*'$#1,5%*'AB$5%$&,#*0'C/(+'*25:7'NFFO: 50T'*).,"1$#-%$%,'5$)-*0&('2(%$#&,"1*7'"' katerimi starši spodbujajo in nudijo podporo pri razvoju otrokove govorne usposobljenosti.
^5(' )$' .,9,"1,"1' 9,#,5&*6' *&1(5$+>*%' /(2' ,15,+,/' *&' "1$5;*7' #+-%!0(#$&%(' #' 9,#,5&('
*&1(5$+>*%(' #"$+,2&(#&(' 5!1*&(7' ".,23!%$&%(' ,15,+,#(9$' #(0/,2$-&(9$' )$)&$#$&%$7' 1j.
uporabe te-(#*)*%(7' #*2($' *&' 5$0!&$-&*;+*6' *95*>' *&' .,#(),#$&%$' 9,#,5$' "' .*"$&,' 3("(2,:' Zagotovo pa spada v kakovostno družinsko okolje tisto okolje, kjer je otrok izpostavljen otroški literaturi, in sicer v smislu skupnega ali samostojnega branja.
H$'+,-*0*&,'*&'+akovost besedne interakcije med starši in otroki, prav tako pa tudi na otrokov 2,-9,5,0&*'9,#,5&*'*&'/*"(-&*'5$)#,%7'*/$'.,/(/3(&'#.-*#'1!2*'25!83(&,-ekonomski status 25!8*&(:' U$)*"+$#$' A_$51' *&' U*"-(Q7' DEENR' .,#):' .,' B$5%$&,#*0' C/(+' *25:7' NFFO: 54, in po Papalia, Olds, Feldman, 2003: 168) je pokazala, da se starši z nižjim osebnim dohodkom ter nižjo stopnjo izobrazbe redkeje pogovarjajo s svojimi otroki. Njihov govor je manj raznolik in besednjak bolj omejen. Otrokom nudijo manj priložnosti za samostojno govorno izražanje, kot to velja za starše z višjim osebnim dohodkom.
1.3.2 Otrokov spol in genetski dejavniki
Raziskave o razlikah v govornem razvoju med spoloma je izvedlo mnogo avtorjev. Bornstein
*&'_$Q&("'ADEE`R'.,#):'.,'B$5%$&,#*0'C/(+'*25:7'NFFO: 56) sta ugotovila, da se govor deklic 5$)#*%$' 6*15(%(' ,2' 9,#,5$' 2(0+,#7' 2$' 2(+-*>(' 6*15(%(' ".5(9,#,5*%,7' .5(%' !"#,%*%,' "-,#&*>,' *&'
sploh dosegajo višje rezultate pri preizkusih in lestvicah govornega razvoja. Deklice se .,9,"1(%(' +,1' 2(0+*' #+-%!0!%(%,' #' "*/bolno igro (Pellegrini in Jones, 1994; povz. po B$5%$&,#*0'C/(+'*25:7'NFFO: 56) in pri tem pogosteje rabijo govor tudi v simbolni funkciji.
Nasprotno pa grška avtorja (Apostos in N$.,-(,&7' NFFDR' .,#):' .,' B$5%$&,#*0' C/(+' *25:7' 2006: 57) v svoji raziskavi za+-%!0!%(1$7'2$'",'"*>(5'2(+-*>('2,"(9$-('#*;%('5()!-1$1('+,1'2(0+*' pri govornem razumevanju in rabi besed, ki zaznamujejo pojme, vendar pa poudarjata, da
!0*&(+'".,-$'&$',15,+,#('9,#,5&('2,"(8+('&*'"1$-(&R';('#(07'#',32,3%!, ko so otroci stari 4 let in pol do pet let, spol otroka sploh ni bil povezan z govorno kompetentnostjo otrok. Tako 5()!-1$1*' +$8(%,7' 2$' "(' 3("(2&%$+' 2(+-*>' #' 2,-,0(&(/' ,32,3%!' "*>(5' 5$)#*%$' 6*15(%(' +,1' 3("(2&%$+'2(0+,#7'#(&2$5'"('1$'.5*',3(6'".,-*6'#'2,-,0(&(/',32,3%!'*)(&$0*:'I,'.,15%!jejo 1!2*' 5()!-1$1*' "-,#(&"+(' 5$)*"+$#(' AB$5%$&,#*0' C/(+7' DEEF: 58T' &$5(%(&(' /(2' 2(0+*' *&' deklicami, starimi od 3 do 6 let. Izsledki raziskave so pokazali, da razlik v govornem izražanju in razumevanju med spoloma ni.
Na otrokov govorni razvoj pomembno u0*&+!%(%,'1!2*'9(&(1"+*'2(%$#&*+*:'45*'1(6'2(%$#&*+*6' 95(' .,' (&*' "15$&*' )$' *&1(5$+>*%,' #(0%(9$' ;1(#*-$' 9(&,#' AB!--(57' DEEO7' .,#):' .,' B$5%$&,#*0' Umek idr., 2006: 63), ki vpliva na govorno usposobljenost otroka, po drugi strani pa ne smemo zanemariti tudi besedne inteligentnosti, ki jo otrok podeduje od svojih staršev,
&$1$&0&(%(' ,2' "#,%(' /$1(5(:' U()!-1$1*' 5$)*"+$#' Aa,5&"1(*&' *&' _$Q&("7' DEE`R' B$5%$&,#*0' C/(+7' L5$&%>7' M(+,&%$7' a$%>7' NFFbR' .,#):' .,' B$5%$&,#*0' C/(+' *25:7' NFFO: 63) kažejo, da izobrazba matere pomembno pozitivno vpliva na govorno usposobljenost otroka. Višja kot je izobrazba, višji sta tudi njena in otrokova besedna inteligentnost.
1.3.3 Vrtec in vrstniška skupina
Pomemben dejavnik otrokovega govornega razvoja je zagotovo tudi kakovosten vrtec (B$5%$&,#*0' C/(+' *25:7' NFFO: 59). Kakovost vrtca pozitivno vpliva na govorno kompetentnost vseh otrok, posebej pa tistih, ki prihajajo iz govorno manj spodbudnega 25!8*&"+(9$',+,-%$:'I,'%('.,+$)$-$'"-,#(&"+$'#)2,-8&$'5$)*"+$#$','!0*&+!'#51>$'&$',15,+,#' razv,%'*&'&%(9,#,'!".(;&,"1'#';,-*'AB$5%$&,#*0'C/(+7'L5$&%>7'M(+,&%$7'a$%>7'NFFb'$R'.,#):' .,' B$5%$&,#*0' C/(+' *25:7' NFFO: 60). Na kakovost vrtca kažejo t. i. procesi in strukturni kazalci (Broberg, Wessels, Lamb in Hwang, 1997; povz. prav tam). Med prve spadajo
#)9,%*1(-%(#(' ".,)&$#&(' 1(5' 9,#,5&(' ".,23!2(' #' #51>!7' &%(9,#$' ,30!1-%*#,"1' *&' ,2)*#&,"17'
interakcija med otroki in strokovnimi delavci. Pod pojmom strukturni kazalci pa gre razumeti razmerje: odrasla oseba/otroci v oddelku, število otrok v oddelku ipd.
L' .,)*1*#&(/!' !0*&+!' #51>$' &$' 5$)#,%' ,15,+,#(' 9,#,5&(' !".,",3-%(&,"1*' .5*".(#$' 1!2*'
#5"1&*;+$'"+!.*&$'AB$5%$&,#*0'C/(+'*25:7'NFFO: 61). Zlasti po drugem oziroma tretjem letu starosti so vrstniki zelo pomembni za otrokov socialni in govorni razvoj. Otrok na/5(0'5$2' posnema vedenje in govor drugih otrok, z njimi želi komunicirati, zato se trudi, da bi bil
&%(9,#'9,#,5'5$)!/-%*#:'^5(')$'9,#,5&('*&1(5$+>*%(')'#5"1&*+*7'+*'%*6'%('#'#51>!'#(-*+,'#(07'+,1' .$'%*6'%('#(0*&,/$'#'2,/$0(/',+,-%!:'J.,&1$&$'*95$')'#5"1&*+*'&$/5(0'".,23!%$',15,+$'+'5$3*'
%()*+$'#'5$)-*0&*6'\!&+>*%$6'1(5'5$3*'#(03("(2&*67'#.5$;$-&*67'&*+$-&*67'.5*5(2&*6'*&'.,25(2&*6'
*)%$#'AB$5%$&,#*0'C/(+'*25:7'NFFO: 61).
1!;!<#=7>4/#/?9@14A3>10#20#563213#42#5./010213#13?4B0
Skoraj vsi strokovnjaki za predšolsko vzgojo soglašajo v tem, da je vloga vzgojitelja za
!0*&+,#*1,"1'.5,95$/$'.5(2;,-"+('#)9,%(',"5(2&%(9$'.,/(&$'Ac58(&*0&*+'4$0&*+7'NFFX: 200).
Vzgojitelj s svojim strokovnim znanjem in ravnanjem lahko vpliva na to, da se otrokove govorne zmožnosti ra)#*%$%,'3,-%(7'+,1'3*'"('"*>(5:'H$051,#$1*'/,5$'&$%5$)-*0&(%;('$+1*#&,"1*7' +*',15,+,/',/,9,0$%,7'2$'".,)&$%,'/&,8*>,'5$)-*0&*6'\!&+>*%'+,/!&*+$>*%(:'^,#,5&$'#)9,%$' je osnova vseh vzgojnih dejavnosti in je nujna sestavina sleherne aktivnosti v vrtcu ne glede
&$'1,7'2$'%('9,#,5'(&+5$1'3,-%'*&'25!9*0'/$&%'.,!2$5%(&:'^,#,5&$'#)9,%$'"(',.*5$'&$',15,+,#,' .,15(3,'.,'".,5,0$&%!'1(5'$+1*#&(/'%()*+,#&(/',2)*#$&%!'&$'&%(9,#,'#(2,8(-%&,"1'*&'.,15(3,' po potrjevanju (prav tam: 197).
Ko vzgojitelj vpliva na otrokov govor&*'5$)#,%'.,'.,1(6'!0(&%$'*&'.,'.,1(6'0!"1#(&*6'*)+!"1(#' (prav tam: DEWT7'5$3*'9,#,5'.5*'#"(6'2(%$#&,"1*6'&$'&$"-(2&%('&$0*&(d',15,+,/'2$%( navodila, komentira, sprašuje in odgovarja na njihova vprašanja, pojasnjuje, opisuje, diskutira, vrednoti, izmenjuje *2(%(7' 5$)-$9$7' .5(#(5%$' 5$)!/(#$&%(' ,15,+7' *)5$8$' 0!"1#$7' !+$)!%(7' .,"1$#-%$' hipoteze, spodbuja dejavnost otrok, raziskuje, pojasnjuje svoje izjave, se pogaja, sodeluje, .5(.5*0!%(7'&$051!%(7'.,%$"&%!%(7'5(\-(+1*5$7',2*95$'#-,9,7'.,5,0$7'.5,"*7'.5(,3-*+!je povedano, 2(-*'"#,%('*)+!;&%('*&'0!"1#$')',15,+*7'*)5$8$'"#,%('/&(&%(7'.,#)(/$7'.5*.,#(2!%('*&'.,"-!;$' )9,23(',15,+7'9-$"&,'5$)/*;-%$:'^,#,5'1$+,'.5(2"1$#-%$',5,2%(')$'!0(&%(',15,+$'"+,)*'>(-,1(&'
#510(#"+*'+!5*+!-!/'AB$5%$&,#*0'C/(+'*25:7'NFFO: 133).
Kako uspešen je vzgojitelj pri spodbujanju govornega razvoja otroka v skupini, pa je odvisno predvsem od (prav tam):
- razumevanja vrednosti pogovora v skupini (pripravljenost vzgojitelja, da skupaj z ,15,+*' 5$).5$#-%$' ,' 2,-,0(&*6' #"(3*&$6' *&' .5,3-(/*67' .5*' 0(mer jim dovoli, da pojasnijo svoja mnenja in širijo svoje znanje);
- odnosa do govornega izražanja (,15,>*' "(' 3,-%' ".5,;0(&,' 9,#,5&,' *)5$8$%,7' 0(' vzgojitelj kaže zanimanje za to, kar so povedali, *&' .,6#$-*' 5$)-*0&(' &$0*&(' 9,#,5$' otrok v skupini);
- organizaci%(' 0$"$7' &$/(&%(&(9$' .,9,#,5! (otroci potrebujejo priložnosti za .5(*)+!;&%(' 5$)-*0&*6' &$0*&,#' 9,#,5$' #' 5$)-*0&*6' "*1!$>*%$6' *&' .5(2' 5$)-*0&*/' ,30*&"1#,/7'"'1(/'.$';*5*%,'1!2*'"#,%'3("(2&%$+'*&'!"#$%$%,'"-,#&*>,'%()*+$);
- lastnega govornega izražanja (vzgojitelj predstavlja pomembno odraslo osebo v ,15,+,#(/' 8*#-%(&%!7' )$1,' "' "#,%*/' &$0*&,/' 9,#,5$' #.-*#$' 1!2*' &$' 9,#,5' ,15,+' #' skupini, vzgojitelj je otrokom nadvse pomemben jezikovni zgled);
- poznavanja strategij in dejavnosti, ki spodbujajo poslušanje in govorno izražanje otrok (#)9,%*1(-%'-$6+,'!0*&+,#*1,'".,23!%$'9,#,5&*'5$)#,%',15,+7'0('&$051!%('*&'#'#"$+2$&%(' 2(-,' #' "+!.*&*' #+-%!0!%(' "*1!$>*%(7' +*' ,15,+,/' ,/,9,0$%,' 5$3,' 9,#,5$' *&' .,"-!;$&%(' vrstnikov).
1.4 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA USVAJANJ&#)'#$%&'(&
DRUGEGA JEZIKA (J2)
@"*'2(%$#&*+*7'+*'#.-*#$%,'&$'!"#$%$&%('GD7'#.-*#$%,'1!2*'&$'!0(&%('*&'!"#$%$&%('GN'*&'IG:'c2(&' ,2' 2(%$#&*+,#7' +*' ,15,+!' ,-$%;$%,' !"#$%$&%(' *&' !0(&%(' 25!9(9$' ,)*5,/$' 1!%(9$' %()*+$, je, da
*/$',15,+'5$2'$-*',30!2!%('-%udi, ki govorijo drugi/tuji jezik, želi biti njihov prijatelj, ve, da bo -$8%(' )' &%*/*' #).,"1$#*-' "1*+' *&' "(' #' &%*6,#,' *95,' #+-%!0*-7' 0(' 3,' )&$-' %()*+7' +*' 9$' 1*' -%!2%(' 9,#,5*%,' A_,-)/$&7' DEEWR' .,#):' .,' B$5%$&,#*0' C/(+' *25:7' NFFO: 145). Razvoj jezikovnih zm,8&,"1*'#'25!9(/[1!%(/'%()*+!'*)6$%$'1,5(%'*)'(&$+*6'.,15(3'+,1'!0(&%('*&'!"#$%$&%('.5#(9$'
%()*+$' AI*1,&(7' DEWWR' .,#):' .5$#' 1$/T:' S(' )$' ,15,+$' .,/(/3&(' ,"(3(' #' &%(9,#(/' ,+,-%!' 9,#,5*%,' 5$)-*0&(' %()*+(7' "(' 3,' ,15,+' )$5$2*' .,15(3(' .,' +,/!&*>*5$&%!' )' &%*/*' &$!0*-' potrebnega jezika.
Z)%(/&,'#-,9,'.5*'!"#$%$&%!'GN'*&'!0(&%!'IG'*/$%,'"1$5;*:'4,-(9'5(2&(9$'"1*+$')'%()*+,/7'+*'
#.-*#$' &$' !0(&%(' *&' !"#$%$&%(7' %(' .,/(/3(&' &$0*&7' +$+,' %(' %()*+' ,15,+!' .5(2"1$#-%(&:' 4,' Romainu (1989; povz. prav tam) gre za tri razsežnos1*'"*1!$>*%('2#,%()*0&(9$'!0(&%$d
- jezik, ki ga starši govorijo z otrokom, - jezik, ki ga starši imajo za prvega,
- do katere mere jezik staršev odraža dominantni jezik družbe, v kateri družina živi.
Najpomembnejša je prva razsežnost. Ob tem so pomembni tudi postopki, ki jih izbirajo starši pri govoru z otrokom.
4,"1,.+*'",'5$)-*0&*'AB$5%$&,#*0'C/(+'*25:7'NFFO: 145): od tega, da je jezik lahko vezan na ,"(3,'A)',0(1,/'&.5:',15,+'9,#,5*'(&'%()*+7')'/$/,'.$'25!9(9$' $-*',35$1&,T'$-*'&$' 9,#,5&*' položaj, ko vse ose3('#'2,-,0(&*'"*1!$>*%*'9,#,5*%,'(&'%()*+7'#'25!9*'"*1!$>*%*'.$'25!9*'%()*+:' Z)3*5$' .$' %(' -$6+,' 1!2*' 0$",#&,' ,/(%(&$:' c&' 2$&' 25!8*&$' 9,#,5*' (&' %()*+7' 25!9*' 2$&' .$' drugega. Pri tem je pomembno, da se starši izbranega postopka držijo, da otroka ne zmedejo.
1.4.1 Starost
M. Prebeg-Vilke (Prebeg - Vilke, 1995: 62) meni, da otroci lažje usvajajo drugi jezik kot ,25$"-*:' 45$#*7' 2$' ",' &(+$1(5*' 5$)*"+,#$->*' .5*;-*' 2,' ".,)&$&%$7' 2$' ,15,+7' +*' "(' )$0&(' !0*1*' drugega jezika pred šestim letom starosti, usvoji ta jezik brez tujega naglasa. Med sedmim in enajstim letom starosti je naglas neznaten, po dvanajstem in trinajstem letu starosti pa prihaja do prenosa naglasa iz prvega jezika. Tako kot pri usvajanju maternega jezika obstaja tudi pri usvajanju drugega jezika +5*1*0&,' $-*' ,30!1-%*#,' ,32,3%(:' K30!1-%*#,' ,32,3%(' )$' !"#$%$&%(' .5$#*-&*6'&$9-$",#'%('.!3(51(1$'A.5$#'1$/T:'K32,3%('.5#(9$'"5(0$&%$')'25!9*/'%()*+,/'#.-*#$' tudi na usvajanje sintakse, besed*;0$in sposobnosti slušnega razumevanja. Otroci jezika še ne doživljajo kot sistem, ampak kot sredstvo sporazumevanja. Adolescenti in odrasli pa 2,8*#-%$%,' %()*+' +,1' \,5/$-&*' "*"1(/:' <$#("1&,' "(' !0*%,' .5$#*-' *&' %*6' &$1,' !.,;1(#$%,7' +,' 9,#,5*%,' $-*' .*;(%,:' @' .!3(51(1*' -%!2%(' ,3-*+!%(%,' 1!2*' "1$-*;0$' 2,' /$1(5&(9$' *&' 2,' 2rugega
%()*+$7'+$5'-$6+,'3-,+*5$'!"#$%$&%('25!9(9$'%()*+$:'I*"1*7'+*'",')$0(-*'!"#$%$1*'25!9*'%()*+'+,1' otroci, dosegajo boljše rezultate na vseh jezikovnih stopnjah (prav tam: 64–65).
Avtorica opozarja, da starost ni edini dejavnik, ki vpliva na uspeh pr*' !"#$%$&%!' *&' !0(&%!' drugega jezika. Obstajajo splošni in posebni dejavniki, od katerih ima vsak svoj spoznavni, družbeni in afektivni vidik. Tako avtorica pripominja, da imajo adolescenti in odrasli lahko .5(2&,"1*'.5*'!0(&%!'25!9(9$'%()*+$7'"$%'*/$%,'.,polnejše spoznanje o objektivnem svetu in tudi osebnostno so bolj razviti, zreli.
1.4.2 Motivacija
Y#1,5*>$'.5$#*7'2$'"1$'&$%#(0%('5$)*"+$#('&$'1(/'.,25,0%!',.5$#*-$'?$/3(51'*&'^$52&(5'ADEWN7' po Prebeg - Vilke, 1995: 66). Razlikujeta integrativno in instrumentalno motivacijo.
Integrativna se pojavi, ko se posameznik želi identificirati s kulturo drugega jezika, pravi Mowrer (1960, po Prebeg - Vilke, 1995: 66). Otrok se želi identificirati s starši in okoljem, v katerem živi. Instrumentalna motivacija se pojavi, ko se posameznik !0*' 25!9(9$' %()*+$' funkcionalno, tj.7' 2$' 3*' !5("&*0*-' 2,-,0(&(' >*-%(7' &.5:7' 2$' 3*' -$6+,' +,/!&*>*5$-' "' "#,%*/' okoljem, da bi v šoli lahko uspešno spremljal pouk, ki je v drugem jeziku, da bi se lahko igral z vrstniki v vrtcu ipd. Obstajajo primeri, ko otroci odklanjajo, da bi v družini negovali materni jezik, ker se želijo integrirati v novo skupnost in se z njo identificirati.
1.4.3 Inteligentnost
Ko govorimo o inteligentnosti, pogosto mislimo na splošni ali generalni g faktor, ki ga /(5*/,')'*&1(-*9(&0&*/*'1("1*7'#(&2$5'1$'&*'1$+,')(-,'.,/(/3(&'.5*'!"#$%$&%!'25!9(9$'%()*+$' (Prebeg - Vilke, 1995: 66–67).^$52&(5'%(',3-*+,#$-'/,2(-'5$)&,1(5*6'0-,#(+,#*6'".,",3&,"1*7' ki ga še danes uporabljajo kot osnovo za eksperimentalne in druge šole. Zanj je inteligentnost zmož&,"1'5(;(#$&%$'.5,3-(/,#'$-*'!"1#$5%$&%$'*)2(-+,#7'+*'",'>(&%(&*'#'(&(/'$-*'#(0'+!-1!5&*6' okoljih. Inteligentnost %(' 5$)2(-*-' &$' %()*+,#&,7' 9-$"3(&,7' -,9*0&,-/$1(/$1*0&,7' .5,"1,5"+,7' telesno-gibalno, medosebno in znotraj osebno. Za usvajanje jezika je najpomembnejša jezikovna inteligentnost. Za usvajanje drugega jezika so pomembne otrokove intelektualne sposobnosti, zlasti sposobnosti govornega razumevanja in izražanja. Bistri otroci z dobro razvitim govorom bodo hitreje obvla2$-*'25!9*'%()*+'+,1',15,>*'"'.,0$"&(%;*/'*&1(-(+1!$-&*/' razvojem, ki imajo težave že pri usvajanju prvega jezika.
I$-(&1')$'%()*+('#+-%!0!%('".,",3&,"1'.5(.,)&$#$&%$'*&'.,/&%(&%$'&,#*6'9-$",#7'"(&)*3*-&,"1' za slovnico jezika ter sposobnost spoznavanja in identificiranja podobnosti in razlik med oblikami in pomeni (Prebeg - Vilke, 1995: 68).
1.4.4 Osebnostne lastnosti
Raziskovalci še niso ugotovili, katere osebnostne lastnosti ugodno vplivajo na usvajanje drugega jezika. Raziskave so le delno potrdile hipotezo, da bodo ekstravertirani otroci lažje komunicirali z osebami, ki ta jezik govorijo kot materni jezik *&' &$' 1$' &$0*&' "-*;$-*' 1(5'
!.,5$3-%$-*' #(0' %()*+$' A.5$#' 1$/d' O`T:' J' 1(/' "(' &(' "15*&%$'L. L&$\-*07' +*' %(' )$.*"$-$d' e45*'
!"#$%$&%!' %()*+$' ",' .,/(/3&(' 1!2*' ,"(3&,"1&(' )&$0*-&,"1*' ,15,+$.« (Kna\-*07' DEE`d' NWT Za
!".(;&,' ,3#-$2$&%(' %()*+$' %(' 2,35,7' 0(' "(' ,15,+' 0*/' #(0' .,9,#$5%$:' J.5,;0(&*7' ,2.51*' *&' družabni otroci izrabijo veliko priložnosti za pogovor in izpolnjujejo že pridobljeno znanje drugega jezika. Sramežljivi in vase zaprti otroci pa se izogibajo priložnostim za pogovor v drugem jeziku, ker se bojijo napak in reakcij okolja (prav tam).
1.4.5 Vpliv prvega jezika na usvajanje drugega jezika
K'#-,9*'.5#(9$'%()*+$'.5*'!"#$%$&%!'25!9(9$'%()*+$'%('1(8+,'&$'".-,;&,'9,#,5*1*:'L$+,'/,0&,' je n$#),0'#.-*#'prvega %()*+$'&$'!"#$%$&%('25!9(9$'%()*+$7'%(',2#*"&,',2',+,-*;0*&7'#'+$1(5*6' ga otrok usvaja.
L,',15,+'!"#$%$'1!%*'%()*+'#'25!8*&*7'#'+$1(5*'-('(&'0-$&'A&.5:'-('/$1*'$-*'-(',0(T'9,#,5*'drugi
%()*+7'8*#-%(&%('.$'1(0('"5(2*'+!-1!5('/$1(5&(9$'%()*+$7'3,'#.-*#'/$1(5&(9$'%()*+$'#(0%*7'+,1'0('
%('0-,#(+'#'2(8(-*7'#'+$1(5*'"('1!%*'%()*+'9,#,5*'+,1'/$1(5&*'%()*+'*&'#'+$1(5*'1$+,'#)9,%*1(-%'+,1'
&%(9,#*'#5"1&*+*'9,#,5*%,'1!%*'%()*+:'@'1$+*6'.5*/(5*6'1$+,',0('+,1'/$1*'.,9,"1,'#)15$%$1$'1!2*' pri hišni uporabi tujega jezika, da bi ga otrok kar se da hitro in lahko usvojil. Vpliv prvega jezika je v tem primeru manjši.
J*1!$>*%$'%('25!9$0&$'1(2$%7'+,'",',15,>*'#'1!%*'2(8(-*7'#'+$1(5*'",'5$)/(5(')$&%('&(!9,2&(7'&.5:' ekonomska migracija, v katero je bila družin$' .5*"*-%(&$:' K25$"-*' 0-$&*' 25!8*&(' #)15$%$%,' .5*'
"#,%*6' (1&*0&*6' "+!.&,"1*67' #' +$1(5*6' 9,#,5*%,' /$1(5&*' %()*+' A,15,;+*' #51>*7' 25!;1#$' *.2:T7' .$' 1!2*'#'25!8*&*'"('.,9,#$5%$%,'*)+-%!0&,'#'/$1(5&(/'%()*+!:'L(5'25!8*&$',15,+'&('/,1*#*5$7'3,' vpliv maternega jezika zaviral usvajanje drugega jezika (Prebeg - Vilke, 1995: 69–70).
L,&15$"1*#&$'$&$-*)$'1(/(-%*'&$'2,/&(#*7'2$'.5#*'%()*+'.,#)5,0$'#(0*&,'1(8$#7'"'+$1(5*/*'"('
"5(0!%(' ,15,+' .5*' !"#$%$&%!' 25!9(9$' %()*+$:' K15,+,#,' .,)&$#$&%(' .5#(9$' %()*+$' -$6+,' ,#*5$' njegovo pridobivanje drugega jezika ali pa prihaja do interference, medsebojnega mešanja spominskih vtisov (prav tam: 70). Prvine prvega jezika se lahko pojavljajo na vseh jezikovnih ravninah, najopaznejše pa so na glasoslovni ravnini, v leksiki in skladnji. Intenzivnejše so, ko sta v stiku dva sorodna jezika (Ma5%$&,#*0'C/(+'*25:7'NFFOd'DVNT:
Raziskovanja so pokazala, da se napake pojavljajo tudi takrat, ko so si posamezni sistemi podobni (Prebeg - Vilke, 1995: 71).
Vmesni jezik (angl. *&1(5-$&9!$9(T'"("1$#-%$%,'(-(/(&1*'.5#(9$'*&'25!9(9$'%()*+$:'@')$0(1+!' usv$%$&%$'25!9(9$'%()*+$'#/("&*'%()*+'"("1$#-%$'#(0'(-(/(&1,#'.5#(9$'%()*+$7'+*'"('.,"1,.&,'
*)9!3-%$%,'*&'&$2,/(;0$%,')'(-(/(&1*'25!9(9$'jezika (prav tam: 72).
1.5 C=+(&D)%'+EF
Razvoj 2#,%()*0&,"1*v zgodnjem otroštvu poteka v treh stopnjah. Na prvi stopnji, ki traja do približno drugega ali tretjega leta starosti, je razvoj govora 2#,%()*0&(9$'otroka zelo podoben 9,#,5!' (&,%()*0&(9$' ,15,+$:' K15,+' ,3-*+!%(' (&' -(+"*+$-&*' "*"1(/7' +*' #"(3!%(' 3("(2(' *)' ,3(6' jezikov, saj oba jezika, ki ju sliši v okolju, dojema k,1'(&'"$/'%()*+:'<&$0*-&,')$'1,'"1,.&%,'%(7' da otrok sestavlja besedne zveze, ki so sestavljene iz besed obeh jezikov. Od približno treh do
;1*5*6' -(1' 2$-%(' ,15,+' 8(' 5$)-*+!%(' /(2' 2#(/$' 5$)-*0&*/$' 3("(2&%$+,/$7' !.,5$3-%$' .$' (&$+$'
"-,#&*0&$'.5$#*-$'#',3(6'%()*+*6:'a("(2('2#(6'5$)-*0&*6'3("(2&%$+,#'"('&('.,%$#-%$%,'#(0'#'(&*' 3("(2&*' )#()*:' K15,>*' ",' &$' 1(%' "1,.&%*' 8(' ".,",3&*' .5(#$%$1*' ".,5,0*-$' *)' (&(9$' %()*+$' #' 25!9(9$' *&' "(' #(0*&,/$' 1!2*' )$#(2$%,' "#,%(' 2#,%()*0&,"1*. Na tretji stopnji razvoja 2#,%()*0&,"1* ,15,+' 8(' 9,#,5*' 2#$' -,0(&$' %()*+$7' +*' */$1$' 5$)-*0&*' "-,#&*>*' *&' 3("(2&%$+$:'
@"$+(9$',2'2#(6'%()*+,#'.,#()!%(%,')'2,-,0(&,',"(3,7'+*'1$'%()*+')'&%*/'9,#,5*'AB$5%$&,#*0' Umek idr., 2006: 143).
1.5.1 GB80A20#H/@13?462@.A
K' 6+5$1&*' 2#,%()*0&,"1*' 9,#,5*/,7'ko gre za hkratno usvajanje dveh jezikov, in sicer ko je otrok v družini od rojstva dalje izpostavljen dvema jezikoma, v našem okolju slovenskemu in /$28$5"+(/!:'K15,+',3'1(/'&*/$'2#$+5$1'#(0'2(-$7'"$%'*/$1$'%()*+$'#(-*+,'"+!.&(9$:'U$)-*+$' v usvajanju je t$7'2$'"('/,5$'2#,%()*0&*',15,+'&$!0*1*'5$)-*+,#$1*'/(2'%()*+,/$'*&'!.,5$3-%$1*' (-(/(&1('2#(6'%()*+,#&*6'"*"1(/,#'#'1*"1(/'%()*+!7'+*'/!'.5*.$2$%,'AB$5%$&,#*0'C/(+'idr., 2006: 143–144).
45(2&,"1' 6+5$1&(' 2#,%()*0&,"1*' %(' #' 1(/7' 2$' ,15,+' &$' )$0(1+!' ;(' &(' #(7'da je izpostavljen dvema jezikoma in ne odklanja usvajanja drugega jezika tedaj, ko že ima sredstvo za
".,5$)!/(#$&%(7' +*' )$2,#,-%!%(' &%(9,#(' .,15(3(:' _+5$1&$' 2#,%()*0&,"1' *)+,5*;0$' .5*5,%(&(' sposobnosti majhnega otroka za usvajanje jezikov. Hkratna izpostavljenost dvema jezikoma lahko otroka zbega, vendar zbeganost hitro izgine.
1.5.2 D07@83H20#H/@13?462@.A
K')$.,5(2&*'2#,%()*0&,"1*'.$'9,#,5*/,7'+,'"(',15,+')$0&('!0*1*'*&'!"#$%$1*'25!9*'%()*+'+$"&(%(7' npr. ob vstopu v vrtec in šolo. Otrok en jezik zna, z$1,' */$' /$&%' 1(8$#' )'-,0(#$&%(/' 2#(6'
%()*+,#:'45*'1$+(/'!0(&%!',)*5,/$'!"#$%$&%!'25!9(9$'%()*+$'AGNT'*/$1$'#(-*+'.,/(&'"15$1(9*%*'
!"#$%$&%$'25!9(9$'%()*+$:'A_!$&9'*&'_$1>67'DEW`R'.,#):'.,'B$5%$&,#*0'C/(+'*25:7'2006: 144–
145). Gre za strategiji, ki sta posn(/$&%('2,-,0(&*6'*)%$#'25!9(9$'%()*+$'*&'!"1#$5%$&%('.5$#*-' 1(9$'%()*+$:'J15$1(9*%*'"('.5(+5*#$1$'1$+5$17'+,',15,+'#'*)%$#$67'&$!0(&*6'"'.,"&(/$&%(/7')$0&(' prepoznavati posamezne prvine tega jezika. Mlajši otroci, po besedah M. Prebeg - Vilke (1995), tega še ne zmorejo.
45(2&,"1*')$.,5(2&('2#,%()*0&,"1*'",'#'1(/7'2$'"1$5(%;*',15,+'#(0'#(','"#(1!',+,-*'"(3(7'*/$'
#(0%('".,",3&,"1*'*&'2,-9,15$%&(%;,'+,&>(&15$>*%,:'?$6+,'.$'"(')9,2*7'2$',15,+'&,0('!"#$%$1*' drugega jezika, ker že ima sredstvo za sporazumevanje.
1.5.3 P@>13?462@.A
J(/*-*&9#*)(/' $-*' .,-%()*0&,"1' %(' 1*"1,' "1$&%(' #' 2#,%()*0&,"1*7' +%(5' "1$' %()*+,#&$' *&'
".,5,0$&%"+$')/,8&,"1'#',3(6'%()*+*6')(-,'"+5,/&$:'4,-%()*0&,"1'%('&$".5,1%('2#,%()*0&,"1*'*&' se kaže v pomanjkljivem obvladovanju maternega jezika in drugega jezika. Pogosto se .,-%()*0&,"1' .,%$#*' .5*' ,15,+!' ;(-(' &$' "1,.&%*7' +,' &$%' 3*'že razumel in uporabljal abstraktne pojme. Semilingvizem je družbeno pogojen pojav, ki zadeva celotno otrokovo osebnost, saj 9$' #' ;,-*' ".5(/-%$%,' 1(8$#(' .5*' !0(&%!7' #.-iva pa tudi na otrokovo 0!"1#,#$&%(. Na
"(/*-*&9#*)(/'&('"/(/,'9-(2$1*'+,1'&$',"(3&*'.5*/$&%+-%$%7'1(/#(0'+,1'&$'.,%$#7'+*'%('1*.*0(&' za manjšine v položaju razlikovanja in spornosti identitete (Bernjak, 1990: 26).
1.6 USVAJANJE JEZIKA =#C=+(&D)%')#CI$J)')#)'#K)IK&*#
C=+(&D)%'&*#OKOLJU
L,'9,#,5*/,','2#,%()*0&,"1*7'%('&$%.5(%'.,15(3&,'AB$5%$&,#*0'C/(+'*25:7'NFFO: 139; Prebeg - Vilke, 1995: 94T' 5$)-*+,#$1*' /(2' +,-(+1*#&,' *&' .,"$/()&*+,#,' 2#,%()*0&,"1:' K' .,"$/()&*+,#*' 2#,%()*0&,"1*' 9,#,5*/,7' 0(' 25!8*&$' )$5$2*' 5$)-*0&*6' 5$)-,9,#' 8*#*' *&' 2(-$' #' 1!%*&*'A)2,/>*'*&'*)"(-%(&>*T'*&'1!2*'0(',15,+'8*#*'#'%()*+,#&,'/(;$&*'25!8*&*7'+%(5'"1$',0('*&' /$1*'.5*.$2&*+$'5$)-*0&*6'%()*+,#&*6'"+!.&,"1*'*&'25!8*&$'8*#*'#'258$#*'(&(9$',2'"1$5;(#'$-*'#' neki tretji državi.
K' +,-(+1*#&*' 2#,%()*0&,"1*' .$' 9,#,5*/,7' 0(' 95(' )$' .5*.$2&,"1' ,15,+,#(' 25!8*&(' &$5,2&*'
"+!.&,"1*7' +*' 8*#*' &$' &$5,2&,"1&,' /(;$&(/' ,3/,0%!:' @' J-,#(&*%*' "1$' 1,' "-,#(&"+$' Z"15$' *&' 45(+/!5%(:' L,-(+1*#&$' 2#,%()*0&,"1' "(' ,25$8$' 1!2*' #' "1$1!"!' %()ika (Dodatek h Kurikulu za
#51>('&$'&$5,2&,'/(;$&*6',3/,0%*67'NFFN: 3; B$5%$&,#*0'C/(+'*25:7'NFFO: 139). Na našem ,3/,0%!' "1$' ,3$' %()*+$' !5$2&$' %()*+$7' +$5' .,/(&*7' 2$' "1$' (&$+,#5(2&$' #' #"(6' \,5/$-&*6' govornih položajih. Oba jezika se uporabljata v topograf*%*7' #' %$#&(/' 8*#-%(&%!' *&' "1$' !0&$' jezika v vrtcu in v šoli.
U$)#,%' ,15,+,#(9$' 9,#,5$' #' 2#,%()*0&*' 25!8*&*' -$6+,' .,' /&(&%!'L. B$5%$&,#*0' C/(+' *&' drugih avtoric (2006: 138),.5(2(-*/,'+,1'.,"(3(&'5$)#,%'9,#,5$',)*5,/$'1*.'!0(&%$'%()*+$'#' otroštvu. Na prv*' "1,.&%*' .,1(+$' 5$)#,%' ,15,+,#(9$' 9,#,5$' (&$+,' +,1' #' (&,%()*0&(/' ,+,-%!' AB$5%$&,#*0'C/(+'*25:7'NFFO: 138; Pertot, 2004: 6). V prvem letu življenja otrok beblja, okoli (&(9$'-(1$'"1$5,"1*'*)5(0('.5#('5$)!/-%*#('3("(2(7'&$1,'.$'#"('1%$'2,'15(1%(9$'-(1$')25!žuje po 2#('3("(2*7'+*'%*/$'.,0$"*'2,2$%$';('25!9(:'=#,%()*0&*',15,+'&$'1(%'"1,.&%*'+,/3*&*5$'3("(2('
*)' ,3(6' %()*+,#:' H$' 25!9*' "1,.&%*7' /(2' 15(1%*/' *&' 0(151*/' -(1,/7' "("1$#-%$' .5(.5,"1(' "1$#+(:'
?,0!%('3("(2*;0(',3(6'%()*+,#7'&('.$'1!2*'&%!&*6'"-,#&*0&*6'.5avil. Za vsako besedo v enem od jezikov otrok pozna tudi ustrezno besedo v drugem jeziku. V tem obdobju so otroci
".,",3&*'.5(#$%$1*'(&'%()*+'#'25!9(9$:'K3'1(/'"('/&,9*'"#,%('2#,%()*0&,"1*'1!2*')$#(2$%,:'H$' tretji stopnji razvoja otrok govori oba jezika, k*' */$1$' 5$)-*0&*' "-,#&*>*' *&' 3("(2&%$+$7' #"$+'
%()*+'.$'&$#$2&,'.,#()!%(')'2,-,0(&,',"(3,7'+*'1$'%()*+')'&%*/'9,#,5*:
S('.5*/(5%$/,'2#,%()*0&(9$',15,+$')'&%(9,#*/$'(&,%()*0&*/$'",#5"1&*+,/$7'+*'9,#,5*1$'#"$+' .,' (&' %()*+7' 3,' 1$' !0*&+,#$-' +,1' 9,#,5&,' /$&%' 5$)#*1:' S(' (&,%()*0&*' ,15,+' .5*' 15(1%(/' -(1!'
"1$5,"1*' .,)&$' ,+,-*' EFF' 3("(27' .,)&$' 2#,%()*0&*' ,15,+' .5$#' 1$+,' "+!.&,' EFF' 3("(2' ,3(6'
%()*+,#7' &(' .$' EFF' 3("(2' (&(9$' %()*+$7' &.5:' "-,#(&;0*&(' *&' ;(' 1,-*+,' 3("(2' 25!9(9$' %()*+$:'
<$0(1&('5$)-*+('/(2'2#,%()*0&*/*'*& (&,%()*0&*/*',15,+*'%('15(3$'.5*.*"$1*'2(%"1#!7'2$'*/$%,' /$%6&*' ,15,>*' /$-,' 5$)#*1' ".,/*&:' J(#(2$' %(' .5*' #(0%()*0&*6' ,15,>*67' .,2,3&,' +,1' .5*' (&,%()*0&*67'#(-*+,'*&2*#*2!$-&*6'5$)-*+'#'5$)#,%!:'
H(+$1(5*' 2#,%()*0&*' ,15,>*' "(' +$%' +/$-!' *)5$8$%,' +,1' (&,%()*0&*' ",#5"1&*+*7' 25!9*' .$' "(' 5$)#*%$%,' .,0$"&(%(' $-*' "(' &(' 5$)#*%$%,' (&$+,/(5&,' #' ,3(6' %()*+*6:' J,' .$' 1!2*' 1$+*7' +*' ,3$'
%()*+$' 2,-9,' /(;$%,:' B(;$&%(' 2#(6' %()*+,#&*6' +,2,#' %(' &$%#(0+5$1' )&$+' .5*/$&%+-%$%$' #' 3("(2*;0!:'L,',15,+!')/$&%+$'3("(2$'#'(&(/'%()*+!7 jo preprosto nadomesti z enakovredno 3("(2,'*)'25!9(9$'%()*+$:'@0$"*6'"('1$+'9,#,5'"-*;*'+,1'(&'"$/'%()*+7'"("1$#-%(&'*)',3(6'+,2,#:' Z)5$8$&%('"('*)3,-%;$7'+,',15,+'!"#,%*'!"15()&,'3("(2*;0(',3(6'%()*+,#:'H$'%()*+,#&*7'.5(2#"(/' pa na glasoslovni ravni in "+-$2&%*7' .5*6$%$' .5*' 2#,%()*0&*6' 9,#,5>*6' #(-*+,+5$1' 2,'
*&1(5\(5(&>(:'^5(')$'",>*,-*&9#*"1*0&*'.,%$#'AB$5%$&,#*0'C/(+'*25:7'2006: 142; Pertot, 2004:
14), +,' .5#*&(' &(+(9$' %()*+$' #2*5$%,' #' "*"1(/' 25!9(9$' %()*+$' $-*' 25!9$0(7' +,' .5*' !.,5$3*' 2,-,0(&(9$' %()*+$ govorec – zavedno ali nezavedno – uporablja besede iz drugega jezikovnega koda oziroma sledi njegovim pravilom.
1.7 C=+(&D)%'+EF#=#KURIKULUMU ZA VRTCE 1.7.1 J3?4B#B@A#7@H8@613#H310/2@.A4#B584B5>5L0#?0#/8AM3
V Kurikulumu za vrtce (1999: 31–37)%('%()*+'.5(2"1$#-%(&'+,1'(&,'*)/(2'.,25,0*%'2(%$#&,"1*:'
^5(' )$' .,25,0%(7' +*' "(' .5(.-(1$' )' #"(/*' ,"1$-*/*' .,25,0%*' *&' .5(2"1$#-%$' ,5,2%(7' +*' 9$' ,15,+'
!.,5$3-%$' #' 5$)-*0&*6' "*1!$>*%$6' #' #51>!' *&' *)#(&' &%(9$' AB$5%$&,#*0' C/(+' *25:7'2006: 133).
Zaradi 5$)#(%$&,"1*7'+*'%,'#"(3!%('%()*+,#&,'.,25,0%('#'#51>!7'",'>*-%*'#'L!5*+!-!/!'za vrtce opredeljeni na štirih ravneh dejavnosti (Kranjc, Saksida, 2001):
1. govorna vzgoja, 2. književna vzgoja, 3. predopismenjevanje,
4. knjižna vzgoja kot del informacijskega predopismenjevanja.
I(' ;1*5*' 2(%$#&,"1*' &*",' -,0(&(' 25!9$' ,2' 25!9(7' 1(/#(0' ",' .,#()$&(' #' >(-,1,:' 45$#' 1$+,' "(' .,25,0%(' %()*+$' .,#()!%(' )' ,"1$-*/*' .,25,0%*7' 1$+,' 2$' #' #51>!' $-*' ,22(-+!' &('».,!0!%(/,«
danes npr. branja in jutri poslušanja, ampak so vse sporazumevalne dejavnosti del
#"$+2$&%(9$'8*#-%(&%$'#'#51>!'#("'0$"'AB$5%$&,#*0'C/(+'*25:7'2006: 134).
Vloga vrtca na jezikovno in narodno mešanih ,3/,0%*6po Kurikulumu za vrtce (1999: 8) je, 2$'!"1#$5%$'.5*/(5&,'.,2-$9,')$'5$)#,%'2#,%()*0&,"1*'.5*'.5*.$2&*+*6',3(6'&$rodnih skupnosti
*&' #(0*&"+(9$' &$5,2$:' I$+,' ",' #'Kurikulumu za vrtce zapisane še dodatne vsebine, ki so
&$5$#&$&('1$+,7'2$',/,9,0$%,'"()&$&%$&%('"'+!-1!5,'*&'2(2*;0*&,',3(6'&$5,2,#7'+*'8*#*1$'&$' 2,-,0(&(/'.,25,0%!7'+,1'1!2*'!"15()&$'.(2$9,;+$'*&'2*2$+1*0&$ &$0(-$:'^5(')$'&$0(-,'(&$+*6' možnosti *&' !.,;1(#$&%$' 5$)-*0&,"1*' /(2' ,15,+*' 1(5' &$0(-,' /!-1*+!-1!5$-*)/$7' &$0(-,'
",2(-,#$&%$'"'"1$5;*7'&$0(-,'",2(-,#$&%$')',+,-%(/'*&'&$0(-,'$+1*#&(9$'!0(&%$'*&')$9,1$#-%$&%$' /,8&,"1*'#(53$-*)$>*%('*&'25!9*6'&$0*&,#'*)5$8$nja (Kurikulum za vrtce, 1999).
1.7.2 Dodatek h K584B5>5#?0#/8AM3#20#208@H2@#L3N024O#@PL@614O
=,2$1(+' 6' L!5*+!-!' )$' #51>(' &$' &$5,2&,' /(;$&*6' ,3/,0%*6 (2002) spada prav tako med nacionalne dokumente. Sprejet je bil na 54. seji Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, dne 19. 12. 2002. Vsebina Dodatka h Kurikulu za vrtce na narodno mešanih ,3/,0%*6'%('5$)2(-%(&$'&$'!#,27'&$'.,9-$#%(',')$+,&"+(/'*)6,2*;0!7'&$'.,9-$#%(',' posebnosti modelov v slovenski Istri in Prekmurju ter poglavj(','!5("&*0(#$&%!'&$0(-'*&'>*-%(#' Kurikuluma za vrtce.
@' !#,2!' ",' 0-$&*>(' "+!.*&(' )$' .5*.5$#,' =,2$1+$' 6' L!5*+!-!' )$' #51>(' &$' +5$1+,' .5(2"1$#*-(' 8*#-%(&%('&$'&$5,2&,"1&,'/(;$&*6',3/,0%*6'"-,#(&"+('Z"15('*&'45(+/!5%$:'V obeh primerih se
"5(0!%(1$'2#('&$5,2&osti, ki skupaj živita v strpnosti in medsebojnem spoštovanju obeh kultur.
S-$&*>(' .,-(9' #"$+,2&(#&(9$' 8*#-%(&%"+(9$' ,+,-%$' .,!2$5%$%,' 1!2*' #(-*+' .,/(&' /(2*%(#7' +*' 2$%(%,' "#,%' .5*".(#(+' +' &(.,"5(2&(/!' "1*+!' "' +!-1!5,' *&' %()*+,/' &$5,2&,"1*' *&' /$1*0&(9$' naroda.
Jezik, v katerem poteka delo v vrtcih, je opredeljen v Zakonu o vrtcih (Ur. l. RS, št. 12/96, 44/2000; nav. po Dodatku h Kurikulu za vrtce, 2002: 3) in v Zakonu o posebnih pravicah
*1$-*%$&"+(' *&' /$28$5"+(' &$5,2&(' "+!.&,"1*' &$' .,25,0%!' #)9,%(' *&' *),35aževanja (Ur. l., št.
35/01; prav tam).@)9,%&,'2(-,'#'#51>*6'.,1(+$'#'"-,#(&"+(/'%()*+!:'H$',3/,0%*67'+%(5'živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne skupnosti in so opredeljeni +,1'&$5,2&,"1&,'/(;$&$',3/,0%$7'"('#'"+-$2!'"'.,"ebnim zakonom v vrtcih, v katerih poteka vzgojno delo v slovenskem jeziku, otroci seznanjajo z italijanskim jezikom, v vrtcih, v katerih poteka vzgojno delo v italijanskem jeziku, pa s slovenskim jezikom. Na ,3/,0%*67'+%(5'8*#*%,' pripadniki slovenskega naroda in madžarske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodno /(;$&$' ,3/,0%$7' .,1(+$' #)9,%&,' 2(-,' #' "+-$2!' "' .,"(3&*/' )$+,&,/' 2#,%()*0&,7' #'
"-,#(&"+(/'*&'/$28$5"+(/'%()*+!'Ab:'0-(&')$+,&$','#51>*6R'prav tam).
B,2(-$' &$' ,3/,0%*6' "-,#(&"+(' Z"15(' *&' 45(+/urja se med seboj že zakonsko razlikujeta.
Razlike v izvajanju so naslednje: vzgojno-izobraževalno delo v vrtcih in šolah na narodno /(;$&(/' ,3/,0%!' 45(+/!5%$' .,1(+$' #' "-,#(&"+(/' *&' /$28$5"+(/' %()*+!:' K15,>*' #' 2#,%()*0&*6' #51>*6'usvajajo drugi jezik (Madža5*' "-,#(&;0*&,7' J-,#(&>*' .$' /$28$5;0*&,T' #'
&$5$#&(/' ,+,-%!7' 1,5(%' 9$' !"#$%$%,' &$' .,2,3(&' &$0*&7' +,1' .,1(+$' !"#$%$&%(' .5#(9$' %()*+$'
(Dodatek h Kurikulu za vrtce na narodno m(;$&*6',3/,0%*6, 2002: 4). V 2#,%()*0&*6'#51>*6' poteka vzgojno delo po modelu ´ena oseba en jezik´. Vzgojiteljici uporabljata pri sporazumevanju z otroki vsaka svoj prvi jezik. Obe strokovni delavki obvladata tudi drugi jezik,)*5,/$'%()*+',+,-%$:'J15,+,#&*'2(-$#+*'#'1$&2(/!'"('&$0(-$'f(&$',"(3$'(&'%()*+f'"15,9,' držita takrat, kadar sta obe prisotni. Ko je prisotna samo ena, ta uporablja pri vseh dejavnostih oba jezika. H$' ,3$-&(/' .,25,0%!' */$' *1$-*%$&"+$' &$5,2&$' "+!.&,"1' #51>(' *&' ;,-(' #' "#,%(/' jeziku. Tako morajo otroke v vrtcih obvezno seznanjati s slovenskim jezikom. V italijanskih šola6'%('"-,#(&;0*&$',3#()(&'.5(2/(17'#'"-,#(&"+*6'!"1$&,#$6'.$'*1$-*%$&;0*&$:'H$',3/,0%!'
"-,#(&"+('Z"15('1$+,'&('/,5(/,'9,#,5*1*','&(.,"5(2&(/'!0(&%!'%()*+$',+,-%$, gre le za proces seznanjanja. Strokovne delavke pa prav tako obvladajo oba jezika in imajo vsa potrebna znanja za seznanjanje otrok z drugim jezikom (prav tam).
H$0(-,7' +*' %(' #' =,2$1+!' ANFFN: bT' .,"(3(%' *).,"1$#-%(&,7' %(' H$0(-,' (&$+*6' /,8&,"1*' *&'
!.,;1(#$&%$' 5$)-*0&,"1*' /(2' ,15,+*' 1(5' &$0(-,' /!-1*+!-1!5$-*)/$:' H$1$&0&(%(d' 95(' )$'
!.,;1(#$&%(' &$0(-$ 5$)-*0&,"1*' *&' /!-1*+!-1!5$-*)/$' &$' 5$#&*' *)3,5$' #"(3*&7' 2(%$#&,"1*' *&' /$1(5*$-,#7'+*'&$%',15,+,/',/,9,0$%,'*)+!;&%('*&'".,)&$&%$','5$)-*0&,"1*'"#(1$'A"1#$5*7'-%!2*7' kultur). (Kurikulum za vrtce, 1999: 12; Dodatek h Kurikulu za vrtce na narodno mešanih ob/,0%*67'NFFN: 5). H$'1,'&$0(-,'"('&$"-$&%$'*)3*5$'#"(6'>*-%(#'*&'2(%$#&,"1*7'+*'"(';('.,"(3(%'
#"(3*&"+,'&$#()!%(%,'&$'.,25,0%$'2(%$#&,"1*'Gc<ZLY7'=UC]ac'*&'CBcIHKJIZ:'J*>(5'.$'
#)9,%&,'2(-,'#'#51>*6'&$'&$5,2&,'/(;$&*6',3/,0%*6'#'>(-,1*'1(/(-%*'na Kurikulumu za vrtce A=,2$1(+'6'L!5!+!-!')$'#51>('&$'&$5,2&,'/(;$&*6',3/,0%*67'NFFN: 5).
1.7.2.1 Ena oseba – en jezik
J15,+,#&('2(-$#+(7'#'&$2$-%(#$&%!'#)9,%*1(-%*>(7'@51>$'?(&2$#$'&$'5$)-*0&('&$0*&('".,23!%$%,' razvoj otrokovega govora in njegove govorne kompetentnosti (Kranjc, Saksida, 2001). Na prvem mestu je govor vzgojiteljic, pri katerem vsaka vzgojiteljica, ko sta v oddelku obe prisotni, uporablja svoj prvi jezik pri vseh dejavnostih (Dodatek h Kurikulu za vrtce na
&$5,2&,' /(;$&*6' .,25,0%*67'2002: VT:' H$0(-, ´ena oseba en jezik´ vzgojiteljici v tandemu dosledno upoštevata. Oba jezika vzgojiteljica uporablja, ko je z otroki sama. To se dogaja vsakodnevno ob zbiranju in prihodu otrok v vrtec in njihovem odhodu domov.
@)9,%*1(-%*>('&$051!%(%,'%()*+,#&('#"(3*&('*& izbirajo teme pogovorov. V jutranjem krogu, ki je del vsakdanje dnevne rutine, dajejo vzgojiteljice vsakemu otroku možnost, da v svojem
%()*+!'",2(-!%('#'5$)-*0&*6'9,#,5&*6'.,-,8$%*67'2$'.,9,#,5')$0&('*&'&$2$-%!%(7'2$',.*"!%(7'2$' sprašuje, odgovarja, primerja, pripoveduje, da se z jezikom igra, da ´bere´, narekuje, posluša umetnostna in neumetnostna besedila itn.
Vz9,%*1(-%*>(' #"$+,2&(#&,' ,/,9,0$%,' ,15,+,/' )$"(3(&' .,9,#,5' #' .$5*6' $-*' #' /$&%;*6' skupinah, v vzgojno-*),35$8(#$-&*' .5,>("' .$' #+-%!0!%(%,' 1udi komunikacijo otrok z vsemi odraslimi, ki so v vrtcu zaposleni,*&',25$"-*/*7'+*'#51(>',3*;0(%,:'K3'1(/7'+,'",',15,>*'$+1*#&*'
!2(-(8(&>*'#'+,/!&*+$>*%"+(/'.5,>("!7'5$)#*%$%,'"-,#&*0&(')/,8&,"1*',3(6'%()*+,#7'6+5$1*'.$' razvijajo tudi svoje sporazumevalne )/,8&,"1*'*&'.5$#*-$d'+2$%7'+%(7'"'+,/7','0(/7')$+$%'*&' +$+,'9,#,5*1*'AB$5%$&,#*0'C/(+'*25:7'2006: 134).
@'#"$+(/',22(-+!'",',15,+,/'#'+&%*8&(/'*&'0$",.*"&(/'+,1*0+!'&$'5$).,-$9,',15,;+('+&%*9(7'
"-*+$&*>(7'5(#*%('*&'0$",.*"*'#',3(6'%()*+*6:'J15,+,#&$'-*1eratura, enciklopedije ipd. se stalno
&$6$%$%,' #' &$5$#,"-,#&(/' +,1*0+!7' +*' 9$' 1$+,' ,15,>*' A"' .,/,0%,' "1$5;(#T' +$+,5' 1!2*' vzgojiteljice dopolnjujejo. Za otrokov govorni razvoj je izrednega pomena, da otroci dobijo dovolj možnosti za poslušanje in seznanjanje s knjigami, in sicer tako leposlovnimi kot tudi .5*5,0&*+*'A.5$#'1$/T, zato vzgojiteljice z namenskim in rednim branjem v jutranjem krogu in .5*'$+1*#&(/'.,0*1+!'".,23!%$%,'5$)#,%',15,+,#(9$'9,#,5$:
K3' 35$&%!' 5$)&,#5"1&*6' 2#,%()*0&*6' 3("(2*-' *&' .,2,3&*6 dejavnosti (kot so predvajanje 5$)-*0&*6' $#2*,- *&' #*2(,)9,;0(&+7' .5*/(5&*6' 5$0!&$-&*;+*6' *95*> …) vzgojiteljice dajejo ,15,+,/' /,8&,"1' ".,)&$#$&%$' 5$)-*0&*6' #*5,#' *&\,5/$>*%:' K15,+(' 1$+,' &$' 5$)-*0&(' &$0*&(' seznanjajo s konceptom tiska, kar pomembno vpliva na razvoj njihove pismenosti (Nacionalna strategija za razvoj pismenosti, 2005: 14).
Razvoj govorne kompetentnosti,15,+'#)9,%*1(-%*>('".,23!%$%,'1!2*')',3*"+,/'5$)-*0&*6'25!9*6' ustanov (Knjižnice Lendava, Galerije – muzeja, Gledališke in koncertne dvorane Lendava, RTV "1!2*$' *.2:T:' I,' ,15,+,/' ,/,9,0$7' 2$' ".,)&$#$%,' 5$)-*0&(' &$0*&(' 9,#,5$' *&' ",>*$-&*6' )#5"1*'%()*+$7'+*'%*6'!.,5$3-%$%,',25$"-*'#'5$)-*0&*6'9,#,5&*6'.,-,8$%*6'AB$5%$&,#*0'C/(+'*25:7' 2006: 134) v obeh jezikih.
L,' ",' ,15,>*' .5*0$' 5$)-*0&*/' "ituacijam in dejavnostim v vrtcu in drugih okoljih, opazujejo
%()*+,#&$' "5(2"1#$7' +*' ",' #' &%*6' !.,5$3-%(&$' *&' %*6' 25!9*07' +,' "(' )&$%2(%,' #' &%*6' $-*' .$' %*6' igrajo, uporabijo tudi sami (prav tam).
1.8 LUTKA KOT MOTIVACIJSKO SREDSTVO
V vsakdanjem življenju v vrtcu ne moremo mimo igre, in seveda tudi mimo igre z lutko ne.
Lutka %('&$/5(0'/$9*0&*'.5(2/(17'+i mu ,15,>*')$!.$%,7'"(',3'&%(/'".5,;0(&,'.,9,#$5%$%,7'
*)5$8$%,' "#,%$' 0!"1#$7' #(2,8(-%&,"17' )$!.-%*#,"1:' I,5(%' %(' "5(2"1#,7' .5eko katerega se otroci 5$)#*%$%,'&$'#"(6'.,25,0%*6'A&$'+,9&*1*#&(/7'$\(+1*#&(/, socialnem, intel(+1!$-&(/7'\*)*0&(/' .,25,0%!T:
Možnosti uporabe lutk so &(*)05.&(: spontana igra z lutko, pripovedovanje z lutko, pogovarjanje skozi lutko, priprava prizorov z -!1+,7'*)2(-,#$&%('-!1+7'!0(&%('*&'.,!0(#$&%(')' -!1+,:'I$+,'+,1'"+,)*'5*"3,'*&'*95,'-$6+,'"+,)*'*95,')'-!1+,'*)#(/,',',15,+!'#(07'+,1'%(',15,+' sam sposoben povedati. Lutka je lahko sredstvo, ki pomaga pri socializaciji otrok v skupini, reševanju konflikto#7'*)5$8$&%!'0!"1(#7'5$)#*%$&%!'.,)*1*#&('"$/,.,2,3('*&'!0(&%!:'J'.,/,0%,' -!1+'-$6+,'1!2*'5(;!%(/,'&(+$1(5(',30!1-%*#(')$2(#('$-*'1$3!'1(/(:
Pri otrocih deluje kot motivacijsko sredstvo in zaupnik. Igra z lutko vpliva tudi na otrokovo emocionalnost, prav 1$+,'.$'-$6+,'0!"1#(&,'5$)35(/(&*',15,+$7',25$"-*/'.$',/,9,0*'.,9-(2'#' otrokove konfliktne situacije. Marsikdaj te konfliktne situacije lahko pozitivno rešimo s .,/,0%,'-!1+(7'+*'%('"1$-&$'#'"+!.*&*',):'"('&$/'.5*25!8*'#'2,-,0(&*'"*1!$>*%*'&,#$'-!1+$:
Lut+('",')$',15,+(')(-,'.5*#-$0&(7'"$%'*/$%,'.,"(3&,'/,0'*&'(&(59*%,:'H* pomembno, ali so kupljene ali narejene iz odpadnega materiala. Vsak predmet lahko oživi in otroka pripravi za komunikacijo ali ga /,1*#*5$')$'!0(&%('AKorošec, Majaron, 2006: 103).
Pri govorni vzgoji ima lutka pomembno vlogo. Nastopa kot igralec in namesto vzgojiteljice posreduje pomembne vsebine. Z lutko se otrok lahko igra ali 25$/$1*)*5$:' Z95$0,' /!' -$6+,' +!.*/,7'&$5(2*/,7'&$%#(0'.$'%('#5(2&$7'0('"*'%, otrok izdela sam. Ni pomembno, kakšna je lutka na koncu, pomemben je proces izdelave in kaj vse je otrok vložil vanjo. Skozi njo otroci lažje spregovorijo o stvareh, ki jih je strah, ki so se jim pripetile, ki so jih videli … Z lutko si lahko pomagamo pri odpravljanju težav pri govoru. Z njo lahko pri otrocih razvijamo sposobnost poslušanja, pogovarjanja in artikulacijo glasov. Zelo dobra je kot motivacijsko
"5(2"1#,7'"$%'%(',15,+,/')$&*/*#$'*&'.,8*#-%$%,0$:
@'&$;(/'#51>!'"('#')$2&%*6'-(1*6'#(2&,'3,-%'!#(-%$#-%$'#+-%!0(#$&%('-!1+'+,1'/(1,2$za dosego
+!5*+!-$5&*6'>*-%(#:'L5($1*#&$'-!1+,#&$'2(%$#&,"1'%('-$6+,'&$/5(0'!".(;&$'/(1,2$'!0(&%$'*&' .,!0(#$&%$'&$'#"(6'.,25,0%*6'+!5*+!-!/$:'H('-(7'2$'%('!".(;&$7'%('&!%&$'#'",2,3&(/'#51>!'*&'
;,-*7' +*' .,-(9' )&$&%$' 8(-*' 1!2*' !"1#$5%$-&(7' ".5,;0(&(' ,15,+(7 polne domislic ter želja in sposobnosti za reševanje problemov. Pomen, vsebina in bistvena lastnost lutke v vrtcu je, da
$+1*#*5$',15,+$'.5*'#)9,%*'*&'!0(&%!'#'.5(2;,-"+(/',32,3%!:
?!1+$' %(' &$/5(0' ,2-*0(&' /(2*%' )$' +,/!&*+$>*%,' /(2' #)9,%*1(-%(/' *&' ,15,+,/, med otroki
"$/*/*:'L,1'.,"5(2&*+'#'+,/!&*+$>*%*'-!1+$'*)3,-%;!%('/(2,"(3&(',2&,"('*&'".5,;0$'#)2!;%('
#' "+!.*&*:' L,1' /,0&,' "*/3,-&,' "5(2"1#,' &!2*' ,15,+!' /,8&,"1' *)5$8$&%$' 0!"1(#7' ".5,;0$&%$' konfliktov in v simbolnih situacijah 'kot da' ".,5,0$&%( lastnega videnja realnega sveta.
@)9,%*1(-%!' .$' ",' -!1+(' #' .,/,0' .5*' -$8%(/' 5$)!/(#$&%!' ,15,+$7' .5(.,)&$#$&%!' &%(9,#*6' 0!"1(#'*&'1(8$#'ter.5*'6*15(%;(/'*&')$&*/*#(%;(/'2,"(9$&%!'>*-%(#'!0&(9$'&$051$:'?!1+('*/$%,'
#'"(3*'&(+$%'/$9*0&(9$:'=$&("'&,"*'-!1+$';('#(2&,'# sebi posebno energijo, ki ne pritegne le ,15,+7'1(/#(0'1!2*',25$"-(:'45$#'1!'3*'-$6+,'3*-'5$)-,97'2$'",'-!1+('1$+,'.5*#-$0&('*&'.5(3!%$%,' /,0&$' 0!"1#$:' c&(59*%$7' +*' %(' "*>(5' &(' #*2*/,7' %,' .$' 0!1*/,:' 4,' )&$&"1#(&*' .-$1*' /,52$'
&(".5(%(/-%*#,7'.,'0-,#(;+*'.$še kako!
?!1+$')/,5('#"(7'0("$5'0-,#(+'&(:' ?$6+,'-(1*7'"('3,5*7'.5(/$9$'0$5,#&*>,7'.5(8(&('&$%#(0%('
"15$6,#(:' I,' %(' &(#(5%(1&$' /,07' +*' %,' )/,5(' >(-,' 0*"1,' /$%6&$' -!1+$' *)' 1+$&*&(' $-*' .$.*5%$' (Korošec, Majaron, 2006: 114).<'-!1+,'-$6+,'.,0&(/,'/$5"*+$%d'odkrivamo nove svetove, se
&$!0*/,' &,#,' .("/*>,7' &$!0*/,' "(' -(.,' 9,#,5*1*7' ,3&,#*/,' .5$#-%*>,' $-*' >(-,' .,1!%(/,7'
"+5$1+$'2,"(9$/,'>*-%('&$'#"(6'.,25,0%*6'.5(2;,-"+('vzgoje (Varl, 1998: 9–10).
»Lutka združuje skoraj vse discipline, pomembne za otrokov razvoj, kot so zaznava, razumevanje, gibanje, govor, sodelovanje z okoljem. /…/ Lutka vzbuja otrokovo domišljijo in ustvarjalnost, dva najpomembnejša elementa za nadaljnji razvoj.«
(http://www.pef.uni-lj.si/~vilic/gradiva/3-lutke-didakticni-smotri.doc)
1.8.1 Kreativne dejavnosti z lutkami
?!1+('",')$',15,+(')(-,'.5*#-$0&(7'*/$%,'.,"(3&,'/,0'*&'(&(59*%,7'+*'%,')/,5(%,'-(',&(:'I!'&(
gre le za estetsko dodelane lutke, ki jih vidimo na profesionalnih predstavah, ali za tiste, kupljene v trgovinah. Govorimo o vseh možnih preprostih lutkah, ki jih otroci naredijo sami ali skupaj z vzgojiteljico; te lutke so unikatne in neprecenljive vrednosti.
