Ekonomsko ogledalošt. 2, letnik XXVII, 2021

(1)

št. 2 /202 1 , letnik XXV I I ek onomsk o ogledalo

(2)

(3)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednica: Urška Brodar

Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Urška Brodar; Lejla Fajić; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc;

Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; mag. Lenart Milan Lah;

dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.;

Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih

Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Marta Gregorčič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar

Tehnično urejanje in prelom: Bibijana Cirman Naglič, Ema Bertina Kopitar Tisk: Eurograf d.o.o.

Naklada: 130 izvodov Prvi natis

Ljubljana, februar 2021

ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf) Publikacija je brezplačna.

©2021, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno.

Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

(4)

Kazalo Aktualno ... 3

Tekoča gospodarska gibanja ... 7

Mednarodno okolje ...9

Gospodarska gibanja v Sloveniji ... 10

Trg dela ... 15

Cene ... 16

Finančni trgi ... 17

Plačilna bilanca... 18

Javne finance ... 19

Statistična priloga ...21

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002.

Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 11. februarja 2021.

(5)

Aktualno Gospodarska aktivnost evrskega območja se je v zadnjem četrtletju 2020 ob zaostritvi zajezitvenih ukrepov v drugem epidemiološkem valu znova skrčila, vendar precej manj kot med prvim valom. BDP evrskega območja je po prvi oceni Eurostata v zadnjem lanskem četrtletju upadel za 0,7 %, kar je precej manj kot v prvem valu epidemije (-3,7 % v prvem četrtletju oz. -11,7 % v drugem). Manjši upad je posledica delne prilagoditve podjetij in potrošnikov novim razmeram, zajezitveni ukrepi ob drugem valu pa so usmerjeni zlasti k storitvenim dejavnostim, manj je tudi motenj v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Tekoči gospodarski kazalniki nakazujejo na podobno dinamiko gospodarske aktivnosti v evrskem območju tudi na začetku letošnjega leta. Aktivnost naj bi se v nadaljevanju leta ob predpostavki postopnega sproščanja zajezitvenih ukrepov in zmanjševanja negotovosti zaradi dostopnosti učinkovitih cepiv širši populaciji začela postopoma krepiti. K rasti bodo pomembno prispevali tudi ukrepi denarne in javno-finančne politike. BDP evrskega območja naj bi po lanskem 6,8 % upadu (prva ocena Eurostata) letos po februarski napovedi Evropske komisije zrasel za 3,8 %, enako v letu 2022. Negotovost ostaja visoka, največje tveganje za uresničitev napovedi pa ostaja povezano s potekom epidemije oziroma z dostopnostjo in učinkovitostjo cepiv ter s tem povezanim sproščanjem ukrepov.

V Sloveniji se je ob strogih zajezitvenih ukrepih sredi zadnjega četrtletja 2020 prodaja v trgovini in nekaterih storitvenih dejavnostih precej zmanjšala. Podobno kot v prvem valu epidemije je bilo najmočneje prizadeto gostinstvo, kjer se je z zaprtjem nastanitvenih in gostinskih obratov prihodek več kot prepolovil. Zmanjšali so se tudi izdatki gospodinjstev za osebne, razvedrilne, športne in druge storitve. Zaradi zaprtja nenujnih trgovin se je močno skrčila prodaja v trgovini z motornimi vozili in trgovini na drobno, v slednji je najbolj upadel prihodek v trgovini z oblačili in obutvijo ter pohištvom in gospodinjsko opremo. Ob delnem in začasnem odprtju se je decembra v nekaterih segmentih prodaja povečala, a se je po podatkih o davčnem potrjevanju računov z vnovičnim zaprtjem januarja zopet zmanjšala. Trošenje gospodinjstev se je v drugem valu epidemije ob zaostritvi zajezitvenih ukrepov tako znova močno zmanjšalo, nadalje se je ob relativno stabilnem razpoložljivem dohodku povečalo njihovo varčevanje.

Gospodinjstva so ob skromnem zadolževanju še naprej izdatno odplačevala potrošniške kredite.

Epidemija in ukrepi za njeno zajezitev so zaradi manjšega povpraševanja močno vplivali tudi na gibanje nekaterih cen storitev in blaga. Medletni padec cen življenjskih potrebščin je bil januarja sicer nekoliko manjši, k čemur je največ prispevalo razmeroma skromno sezonsko znižanje cen obleke in obutve. K nižjim cenam so še naprej največ prispevale nižje cene naftnih derivatov, se je pa njihov padec postopoma zmanjšal. Rast cen hrane in storitev je ostala nizka, kar povezujemo z večjo ponudbo zaradi dobre letine, skromno aktivnostjo v gostinstvu ter popolnim zaprtjem nekaterih drugih dejavnosti.

V drugem epidemiološkem valu izvozno usmerjene dejavnosti in gradbeništvo niso bili vidneje prizadeti. Izvoz blaga v države EU, kamor izvozimo okoli tri četrtine blaga, in proizvodnja predelovalnih dejavnosti sta v zadnjem lanskem četrtletju okrevala na predkrizne ravni. Močno se je okrepila tudi gradbena aktivnost, zlasti zaradi povečanja v gradnji stanovanjskih stavb. Kazalniki zaupanja nakazujejo na nadaljevanje ugodnih gibanj na začetku letošnjega leta, pritrjujeta jim tudi podatka o porabi elektrike (največji odjemalec so industrijska podjetja) in obsegu prometa po slovenskih avtocestah, ki sta bila januarja le nekoliko manjša kot pred letom.

Ob ohranjanju interventnih ukrepov povečanje števila brezposelnih decembra in

januarja ni bistveno odstopalo od sezonskih povišanj v preteklih letih, na začetku

februarja pa je bilo že zaznati njihovo zmanjšanje. Konec januarja je bilo brezposelnih

91.499 oseb, kar je 4,8 % več kot konec decembra in 14,6 % več kot pred letom. Tudi na

statistiko plač od spomladi pomembno vplivajo interventni ukrepi. V zasebnem sektorju

se je medletna rast plač od aprila, ko je močno porasla zaradi vpliva metodologije izračuna

plač ob velikem številu napotitev zaposlenih oseb v ukrep čakanja na delo, vidneje

umirila. V javnem sektorju pa se je z razglasitvijo drugega vala epidemije in ponovnim

izplačevanjem kriznih dodatkov novembra medletno znova nekoliko povišala.

(6)

Aktualno

4 Ekonomsko ogledalo, št. 2/2021

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja po denarnem toku se je zaradi poslabšanja gospodarskih razmer in ukrepov za blažitev posledic epidemije v letu 2020 močno povečal. Znašal je 3,5 mrd EUR. Glavnina primanjkljaja je izvirala iz povišanih odhodkov, večinoma zaradi začasnih ukrepov za blažitev posledic epidemije.

Poleg teh odhodkov, ki so najbolj okrepili subvencije, transferje posameznikom in gospodinjstvom ter sredstva za plače, pa je del rasti odhodkov tudi trajne narave (npr.

dogovor o plačah v javnem sektorju iz decembra 2018). Primanjkljaj je bil sicer nižji od

načrtovanega, zlasti v delu, ki izhaja iz državnega proračuna, kar je posledica manjših

odhodkov za financiranje ukrepov za blažitev posledic epidemije glede na oblikovane

rezerve.

(7)

10 14 18 22 26 30 34 38 42 46 50 54 58 62

jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Vrednost PMI za evrsko območje

Sestavljeni indeks Predelovalne dejavnosti Storitve

Vir: Markit. Opomba: vrednost PMI nad 50 nakazuje na rast, pod 50 pa na njegovo krčenje.

Drugi val epidemije in ukrepi za njeno zajezitev so v zadnjem četrtletju v evrskem območju prizadeli predvsem storitvene dejavnosti; gospodarski kazalniki nakazujejo na podobno dinamiko aktivnosti na začetku letošnjega leta.

K letni deflaciji so nadalje največ prispevali cenejši energenti.

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240

jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20

Desezoniran realni indeks prihodka 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR. * Junijski podatek je ocena UMAR, ker je bil premalo zanesljiv za objavo.

Trg. na drobno z neživili Trg. z mot. vozili Gostinstvo Trg. na drobno z živili Trg. na drobno z mot. gorivi Potovalne agencije*

.

Tudi v Sloveniji se je v času drugega vala zaradi zaprtja nenujnih trgovin in storitev skrčila predvsem prodaja v nekaterih storitvenih dejavnostih.

-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21

Desezonirana vrednost kazalnika

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

Drugi epidemiološki val ni opazneje vplival na zaupanje in aktivnost v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu.

Število registriranih brezposelnih se je po sezonskem povečanju decembra in januarja na začetku februarja nekoliko zmanjšalo.

526,4 264,2

-3543,3 -4.000

-3.000 -2.000 -1.000 0 1.000 2.000

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020

mio EUR

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Javnofinančni saldo Primarni saldo

Zaradi vpliva epidemije in ukrepov za blaženje posledic krize se je javno-finančni primanjkljaj v letu 2020 izrazito povečal.

-3 -2 -1 0 1 2 3

jan.19 apr.19 jul.19 okt.19 jan.20 apr.20 jul.20 okt.20 jan.21 Medletna rast v %

Prispevek k medletni rasti v o.t.

Hrana Goriva in energija Storitve

Ostalo SKUPAJ

74.000 76.000 78.000 80.000 82.000 84.000 86.000 88.000 90.000 92.000 94.000

31.01.2020 29.02.2020 31.03.2020 30.04.2020 31.05.2020 30.06.2020 31.07.2020 31.08.2020 30.09.2020 31.10.2020 30.11.2020 3.12.2020 7.12.2020 11.12.2020 16.12.2020 21.12.2020 24.12.2020 31.12.2020 5.01.2021 11.01.2021 15.01.2021 20.01.2021 25.01.2021 28.01.2021 31.01.2021 4.02.2021

Število registriranih brezposelnih

Vir: ZRSZ. Opomba: Rožnati stolpci prikazujejo dnevne (neuradne) podatke, sivi pa uradne ob koncu meseca.

(8)

(9)

tek oč a gosp odarsk a gibanja

(10)

(11)

Mednarodno okolje

Slika 1: Četrtletna sprememba BDP v naših pomembnejših gospodarskih partnericah

Slika 2: Napoved IMF za gospodarsko rast in svetovno trgovino za leti 2021 in 2022

Gospodarska aktivnost v evrskem območju je v zadnjem četrtletju ponovno upadla, vendar precej manj kot v času prvega epidemiološkega vala.

Gospodarska aktivnost je po močnem okrevanju v tretjem četrtletju zaradi vnovičnega razmaha epidemije in zaostritve zajezitvenih ukrepov v zadnjem četrtletju 2020 ponovno upadla. BDP se je po prvi oceni Eurostata v primerjavi s tretjim četrtletjem znižal za 0,7 % (desez.), medletni upad pa je bil 5,1 % (desez.). V naših najpomembnejših trgovinskih partnericah je v zadnjem lanskem četrtletju gospodarska aktivnost najbolj upadla v Avstriji (-4,3 %), najmanj pa je bila prizadeta aktivnost Nemčije (0,1 %). Manjši upad aktivnosti kot v prvem epidemiološkem valu je posledica prilagoditve podjetij in potrošnikov novim razmeram, zajezitveni ukrepi ob drugem valu pa so usmerjeni zlasti k storitvenim dejavnostim, manj je motenj v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Tekoči gospodarski kazalniki nakazujejo na podobno dinamiko gospodarske aktivnosti v evrskem območju tudi na začetku letošnjega leta. Sestavljeni kazalnik vodij nabave PMI in kazalnik gospodarske klime ESI kažeta na nadaljnjo rast aktivnosti v predelovalnih dejavnostih, pri storitvah pa na nadaljnji upad, ki pa naj bi bil precej manjši kot v prvem valu.

Gospodarska aktivnost evrskega območja se bo po globokem upadu v 2020 po napovedih mednarodnih institucij v 2021 ponovno okrepila. Po prvi oceni Eurostata se je BDP evrskega območja lani zmanjšal za 6,8 %, kar je sicer nekoliko manj kot so v zadnjih napovedih pričakovale mednarodne organizacije (npr. IMF -7,2 %).

Ob predpostavki postopnega sproščanja zajezitvenih ukrepov in zmanjševanja negotovosti zaradi dostopnosti učinkovitih cepiv širši populaciji se bo gospodarska aktivnost v letu 2021 začela postopoma krepiti. Ob nadaljevanju znatne podpore denarne in javnofinančne politike naj bi BDP evrskega območja po napovedih IMF in Evropske komisije zrasel za 4,2 % oz. 3,8 %, rast naj bi bila podobna tudi v letu 2022. Negotovost ostaja visoka.

Hitrejše izboljšanje epidemioloških razmer ob široki uporabi učinkovitega cepiva ali zdravila bi lahko privedlo tudi do višje gospodarske rasti, v primeru nadaljnjih obsežnih zapor gospodarstva zaradi vztrajanja zaostrenih epidemioloških razmer pa bi bilo okrevanje evrskega območja šibkejše od osrednje napovedi.

-10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 10

Svetovna rast Kitajska ZDA Evrsko območje* Svetovna trgovina

Realna sprememba BDP, v %

2020 nap. za 2021 nap. za 2022 napoved oktober 2020

Vir: IMF WEO Update, januar 2021; IMF WEO, oktober2020. *Upad BDP v evrskem območju v 2020 je predhodna ocena Eurostat.

-14-12 -10101214161820-8-6-4-202468

Evrsko območje Nemčija Italija Avstrija Francija

Četrtletna desezonirana sprememba, v %

Vir: Eurostat.

Q1 20 Q2 20 Q3 20 Q4 20

Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR

povprečje sprememba, v %*

2020 XII 20 I 21 I 21/XII 20 I 21/I 20

Brent USD, na sod 41,83 49,99 54,77 9,6 -13,9

Brent EUR, na sod 36,57 41,80 45,01 9,6 -21,5

USD/EUR 1,142 1,217 1,217 0,0 9,6

3-mesečni EURIBOR, v % -0,427 -0,538 -0,547 -0,01 -0,16

Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR.

Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

(12)

Tekoča gospodarska gibanja

Gospodarska gibanja v Sloveniji

Slika 3: Kratkoročni kazalniki gospodarskih gibanj v Sloveniji

Drugi val epidemije je močneje prizadel predvsem nekatere storitvene dejavnosti, rast izvozno usmerjenih dejavnosti pa se je nadaljevala. Zaprtje nenujnih trgovin in nekaterih storitev je oktobra in novembra vplivalo na skrčenje njihove prodaje, podobno kot v spomladanskem valu je bil padec največji v gostinstvu. Ob delnem in začasnem odprtju se je decembra v nekaterih segmentih trgovine oz. storitev po predhodnih podatkih prodaja povečala, a se je po podatkih o davčnem potrjevanju računov z vnovičnim zaprtjem januarja zopet zmanjšala. Drugi val pa ni opazneje vplival na zaupanje in aktivnost v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, kar se kaže tudi v porabi elektrike in obsegu tovornega prometa na slovenskih avtocestah, ki sta januarja le še nekoliko zaostajala za lansko ravnjo. Gradbena aktivnost se je novembra močno okrepila, zlasti zaradi povečanja v gradnji stanovanjskih stavb. Nadalje se je povečala proizvodnja predelovalnih dejavnosti, še naprej se je krepil tudi izvoz v EU.

2030 4050 6070 8090 100110 120130 140150 160170 180190

jan. 05 jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan.19 jan.20

Desezoniran realni indeks 2008=100

Izvoz blaga Ind. proiz. predelovalnih dej.

Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trgovini na drobno Storitveni prihodek (nom.)

Slika 4: Poraba elektrike

Medletni upad tedenske porabe elektrike je v drugem valu epidemije ostal občutno manjši kot v prvem.

V povprečju je bila tedenska poraba elektrike januarja medletno nižja za 3 % (v drugem četrtletju 2020 okoli 15 %). Manjši upad v primerjavi s spomladanskimi meseci je zlasti posledica manjše prizadetosti industrijske porabe, ki predstavlja največji delež v skupni porabi elektrike.

V naših najpomembnejših trgovinskih partnericah je bil zaradi strogih omejitvenih ukrepov medletni upad porabe največji v Avstriji (8 %) in Nemčiji (4 %). V Italiji je bila poraba približno enaka lanski, v Franciji in na Hrvaškem pa je presegala lansko za 3 oz. 4 %.

-30 -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10

mar. 20 apr. 20 maj 20 jun. 20 jul. 20 avg. 20 sep. 20 okt. 20 nov. 20 dec. 20 jan. 21

Medletna sprememba, v %

Avstrija Francija Hrvaška

Italija Nemčija Slovenija

Vir: ENTSO-E in Bruegel.org.

Opombi: Upoštevana je samo poraba v delovnih dneh v času med 8. in 18. uro. Odstotki so prilagojeni za temperaturne razlike.

Slika 5: Promet elektronsko cestninjenih vozil na slovenskih avtocestah

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah

¹

je bil januarja v primerjavi z enakim obdobjem lani nekoliko manjši. Medletno je bil nižji za 8 %, podobno pri domačih in tujih vozilih. Na večji zaostanek v januarju kot v nekaj preteklih mesecih je vplival obseg prometa na začetku meseca, ki je bil občutno nižji zaradi manj ugodne razporeditve praznikov

²

in obsežnih padavin v nekaterih sosednjih državah. Poleg tega je imel letošnji januar en delovni dan manj. Ocenjujemo, da je relativno manjši medletni upad prometa tovornih vozil v času drugega epidemiološkega vala povezan z okrevanjem industrijske proizvodnje. Še vedno pa na obseg tovornega prometa negativno vpliva manjši pristaniški pretovor blaga v koprskem pristanišču.

-50 -40 -30 -20 -10 0 10

mar. 20 apr. 20 maj 20 jun. 20 jul. 20 avg. 20 sep. 20 okt. 20 nov. 20 dec. 20 jan. 21

Vir: DARS (posredovana interna poročila), preračun UMAR.

Elektronsko cestninjena vozila Domača Tuja

1 Merjeno v prevoženih kilometrih.

2 V Avstriji, Italiji in na Hrvaškem je praznik sveti trije kralji dela prost dan in je bil letos sredi tedna, kar je z vidika cestnega tovornega prometa manj ugodno (v letu 2020 je bil v ponedeljek, kot podaljšek vikenda).

(13)

Slika 6: Davčno potrjevanje računov

Po podatkih o davčnem potrjevanju računov se je medletni upad prometa januarja povečal. Ob začasnem odprtju nekaterih trgovin in dejavnosti se je upad pred božičnimi prazniki zmanjšal, okoli novega leta pa zopet precej povečal. Upad prometa je ostal največji v nastanitvenih storitvah in dejavnosti potovalnih agencij.

Januarja pa je medletni padec ponovno zanihal (sredi meseca se je zmanjšal, proti koncu pa zopet povečal), na kar je vplivalo predvsem gibanje prometa v vseh treh glavnih dejavnostih trgovine (trgovina in popravila motornih vozil, trgovina na debelo in trgovina na drobno).

Na večji medletni padec je vplivalo tudi manjše število delovnih dni oziroma njihova razporeditev med prazniki.

-35 -30 -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15

jan.20 feb.20 mar.20 apr.20 maj.20 jun.20 jul.20 avg.20 sep.20 okt.20 nov.20 dec.20 jan.21

Medletno, v %

Vir: FURS, preračuni UMAR.

Slika 7: Blagovna menjava – realno

Okrevanje blagovnega izvoza se je nadaljevalo tudi v zadnjem četrtletju lanskega leta, okrevanje uvoza pa je zastalo. Ponovni razmah epidemije in sprejetje zajezitvenih ukrepov v zadnjem četrtletju nista vidneje vplivala na izvozno aktivnost. Izvoz v države EU je namreč po izrazitem zmanjšanju spomladi do konca leta 2020 okreval na predkrizno raven. Okrevanje je bilo opazneje pri večini glavnih skupin proizvodov, zlasti pri proizvodih za vmesno potrošnjo

³

. V povprečju leta 2020 je bil izvoz nižji za 7,7 %. Okrevanje uvoza je v zadnjem četrtletju zastalo, kar je povezano predvsem z upadom zasebne potrošnje v Sloveniji zaradi zajezitvenih ukrepov. S tem je uvoz iz držav EU v celotnem letu upadel za 11,7 %.

Izvozna pričakovanja so se januarja še nekoliko izboljšala, kar kaže na nadaljevanje okrevanja izvoza tudi v začetku letošnjega leta.

70 80 90 100 110 120 130 140 150 160 170

jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20

Izvoz v države EU Uvoz iz držav EU

3 Podrobni podatki po klasifikaciji SMTK so na voljo do novembra 2020.

Slika 8: Storitvena menjava – nominalno

Storitvena menjava s tujino je novembra ostala na precej nižji ravni kot v enakem obdobju lani.

⁴

Po nekajmesečnem okrevanju je novembra izvoz storitev ponovno upadel in bil medletno za okoli četrtino nižji, precej nižji kot pred letom pa je ostal tudi uvoz (-17 %).

Ukrepi za zajezitev epidemije, še zlasti omejitve pri prehodu meja in zaprtje gostinskih in nastanitvenih obratov, so močno prizadeli turizem. Trošenje tujih turistov, izletnikov in tranzitnih potnikov v Sloveniji in trošenje slovenskih gostov v tujini sta bila medletno nižja za več kot 90 %. V primerjavi s prvim valom epidemije so bila gibanja v nekaterih drugih pomembnejših storitvenih dejavnostih ugodnejša, še zlasti sta se povečala izvoz in uvoz transportnih storitev, višji je bil tudi izvoz gradbenih storitev. Nadalje pa sta se znižala izvoz in uvoz tehničnih, s trgovino povezanih in drugih poslovnih storitev. V prvih enajstih mesecih je na medletno zmanjšanje storitvene menjave v največji meri vplival upad turizma, opazno nižja pa je bila tudi menjava transportnih storitev.

250 300 350 400 450 500 550 600 650 700 750 800

jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20

V mio EUR, desezonirano

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Uvoz storitev

4 Po plačilno-bilančni statistiki.

(14)

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2019 XII 20/XI 20 XII 20/XII 19 I-XII 20/I-XII 19

Izvoz blaga, realno¹ 9,3 -0,9³ 8,4 -0,8

- v EU 4,3 0,3³ 7,7 -7,7

Uvoz blaga, realno¹ 11,7 -9,1³ 3,9 -2,7

- iz EU 4,1 -4,2³ -0,6 -11,7

Industrijska proizvodnja, realno 3,1 -0,6³ -0,9 -6,2

- v predelovalnih dejavnostih 3,5 -0,2³ -0,7 -6,0

v % 2019 XI 20/X 20 XI 20/XI 19 I-XI 20/I-XI 19

Izvoz storitev, nominalno² 7,0 -4,7³ -25,9⁴ -20,8⁴

Uvoz storitev, nominalno² 4,6 0,6³ -16,9⁴ -17,2

Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno 3,3 12,2³ 18,4 0,3

Trgovina – realni prihodek 4,3 -2,5³ -9,9⁴ -8,0⁴

Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni prihodek 5,4 1,0³ -8,0 -11,0⁴

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, ²plačilnobilančna statistika, ³desezonirani podatki, ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

Slika 9: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je z nadaljnjim povečanjem v zadnjem četrtletju lanskega leta okrevala na predkrizno raven. Krepitev proizvodnje se je sicer v zadnjem četrtletju prekinila v visoko (v prvem valu epidemije najmanj prizadetih) in nizko tehnološko zahtevnih panogah, a se je nadalje okrepila v srednje tehnološko zahtevnih panogah. Slednje so tako presegle ravni iz enakega obdobja lani. Kljub močni krepitvi v drugi polovici leta je bila proizvodnja srednje visoko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panog v letu 2020 v primerjavi s predhodnim letom nižja v vseh panogah, najbolj pri motornih vozilih in v kovinski industriji. Nižja je bila tudi v nizko tehnološko zahtevnih panogah (z izjemo lesne industrije). Visoko tehnološko zahtevne panoge so ostale edine, ki so v letu 2020 medletno povečale proizvodnjo (kljub skromnejšim medletnim rezultatom farmacevtske industrije v drugi polovici leta).

80 100 120 140 160 180 200 220

Pred.dejavnosti Visoko teh.zahtevne Sr.visoko teh.zahtevne Sr.nizko teh.zahtevne Nizko teh.zahtevne

Slika 10: Aktivnost v gradbeništvu

Gradbena aktivnost se je novembra močno okrepila.

Vrednost opravljenih del se je povečala za 12,2 % in bila za 18,4 % višja kot leto pred tem. V primerjavi z letoma 2018 in 2019 je bila gradbena aktivnost v zadnjih mesecih lanskega leta precej nižja v gradnji nestanovanjskih stavb, nekoliko višja v gradnji inženirskih objektov, znatno višja pa v gradnji stanovanjskih stavb (kjer pa so podatki za zadnje mesece manj zanesljivi).

Kratkoročni obeti ostajajo ugodni v gradnji inženirskih objektov in stanovanjskih stavb, slabše pa kaže gradnji nestanovanjskih stavb. Medletno se je zaloga pogodb v gradnji inženirskih objektov okrepila za 15 %, v gradnji nestanovanjskih stavb pa znižala za 28 %. Število izdanih dovoljenj za gradnjo novih stanovanj, ki se je v prvi polovici leta 2020 znižalo, se je poleti in jeseni ponovno zvišalo.

40 50 60 70 80 90 100 110 120

Realni indeks gradbeništva, 2010 = 100

Desezonirani podatki

Trimesečne drseče sredine, desezonirano

(15)

Slika 11: Prihodek v trgovini

Prodaja v trgovini se je ob zaprtju nekaterih nenujnih prodajaln in drugih omejitvenih ukrepih novembra nadalje zmanjšala; ob delnem odprtju pa se je decembra ponekod izboljšala. Prihodek je novembra upadel v vseh treh glavnih panogah. Najbolj v trgovini z motornimi vozili, kjer so bila nihanja tudi v preteklih mesecih največja. Precej se je zmanjšala tudi prodaja v trgovini na drobno. Tu je ob zaprtju večine prodajaln najbolj upadel prihodek v trgovini z neživili, predvsem v trgovini z oblačili in obutvijo ter v trgovini s pohištvom in gospodinjsko opremo. Že precej visoka prodaja po pošti in preko interneta se je še okrepila. Nadaljnji upad prodaje neživil je bil decembra ob prehodnem odprtju nekaterih prodajaln po predhodnih podatkih prekinjen.

80 100 120 140 160 180 200 220 240

Desezoniran realni indeks prihodka 2010=100

Skupaj Trg. z mot. vozili

Trg. na debelo Trg. na drobno

.

Slika 13: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev

Trošenje gospodinjstev je po okrevanju v tretjem četrtletju, v zadnjem predvsem zaradi ponovnega zaprtja nenujnih trgovin in storitev močno upadlo.

To se je odrazilo v močnem upadu prodaje osebnih avtomobilov in večine ostalih neživilskih proizvodov v klasičnih trgovinah. Prodaja po pošti in internetu, ki predstavlja okoli petino celotne prodaje neživil, se je novembra še okrepila in bila v prvih enajstih mesecih medletno večja za več kot polovico. Z zaprtjem nastanitvenih in gostinskih obratov je strmoglavilo število prenočitev domačih turistov, zmanjšali so se tudi izdatki gospodinjstev za osebne, razvedrilne, športne in druge storitve. Stopnja varčevanja je zaradi omejitev pri potrošnji in odlaganja nenujnih nakupov ter ob relativno stabilnem razpoložljivem dohodku tudi ob koncu leta ostala visoka, kar potrjujejo podatki o okrepljenem obsegu vlog gospodinjstev ob koncu leta.

8 10 12 14 16 18 20

20 40 60 80 100 120 140

Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 4-četrtletne drseče sredine, v %

Desezoniran indeks 2010=100

Potrošnja gospodinjstev Real. prih. v trg. z neživili Real. prih. v trg. z živili

Prodaja osebnih avtov fiz. osebam Nagnjenost k varčevanju (d. os)

Slika 12: Prihodek v tržnih storitvah

Prihodek tržnih storitev se je po manjšem upadu v predhodnem mesecu novembra okrepil v večini storitev. Najvišja mesečna rast prihodka se je kljub nadaljnjemu krčenju v potovalnih agencijah nadaljevala v drugih poslovnih dejavnostih, predvsem zaradi nadaljnje rasti v dejavnosti dajanje v najem in zakup ter pisarniških storitvah. Rast prihodka se je pospešila v strokovno- tehničnih dejavnostih (zlasti v arhitekturno-projektantskih storitvah) ter prometu (zlasti v cestnem blagovnem prometu). V informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se je prihodek kljub rasti izvoza računalniških storitev še nekoliko zmanjšal. V gostinstvu pa se je novembra ob zaprtju nastanitvenih in gostinskih obratov prihodek več kot prepolovil.

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180

Desezoniran nominalni indeks 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Z nepremičninami.

Skupaj* Promet in sklad. (H)

Info. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

(16)

Slika 14: Cestni blagovni prevoz

Obseg cestnega blagovnega prometa se je po odpravi zajezitvenih ukrepov v tretjem četrtletju 2020 močno povečal; nihanja v železniškem prometu, ki upada že dlje časa, so bila majhna. Slovenski cestni prevozniki velik del prevozov opravijo v drugih državah. Zaradi strogih zajezitvenih ukrepov v večini evropskih držav v prvi polovici lanskega leta se je obseg cestnih prevozov po tujini zelo zmanjšal, ob rahljanju ukrepov pa ponovno povečal in bil v tretjem četrtletju medletno za 5 % manjši. Obseg cestnih prevozov, ki vsaj delno potekajo po Sloveniji (izvoz, uvoz in notranji prevoz skupaj) se je v prvem valu zmanjšal manj, a tudi okreval počasneje in je v tretjem četrtletju medletno zaostajal za 8 %. Zajezitveni ukrepi so imeli manjši vpliv na obseg železniškega prevoza blaga, ki pa se je zniževal že nekaj četrtletij pred epidemijo (v tretjem četrtletju je bil medletno nižji za 13 %).

60 80 100 120 140 160 180 200 220 240

Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20

V mio tkm, desez. indeks 2010=100

Cestni Cestni - po tujini

Cestni - izvoz, uvoz in notranji Železniški

Slika 15: Gospodarska klima

Razpoloženje v gospodarstvu se je januarja drugi mesec zapored izboljšalo, potem ko se je od začetka drugega vala epidemije poslabševalo. Zaupanje se je nadalje izboljšalo v predelovalnih dejavnostih in bilo najvišje v zadnjih dveh letih. Opazno se je drugi mesec zapored izboljšalo tudi zaupanje v storitvah (zlasti zaradi pričakovanega povpraševanja), a je ostalo znatno nižje kot pred letom. Nadaljnja krepitev zaupanja je bila prisotna tudi med potrošniki in v gradbeništvu, ki poleg predelovalnih dejavnosti ostaja med manj prizadetimi dejavnostmi. Znatno pa se je po decembrskem izboljšanju ob začasnem odprtju trgovin januarja poslabšal kazalnik zaupanja v trgovini na drobno, a je tako kot kazalniki zaupanja v ostalih dejavnostih ostal nad ravnmi iz prvega vala epidemije.

-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21

Desezonirana vrednost kazalnika

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

(17)

Trg dela

Slika 16: Število delovno aktivnih in registriranih brezposelnih oseb

Slika 17: Povprečna bruto plača na zaposlenega

Januarja se je nadaljevala zmerna rast registriranih brezposelnih. Konec januarja je bilo brezposelnih 91.499 oseb, kar je 4,8 % več kot konec decembra in 14,6 % več kot pred letom. Rast števila brezposelnih, ki ob ohranjanju interventnih ukrepov ni bistveno odstopala od sezonskih povišanj ob koncu oz. na začetku predhodnih let (v veliki meri gre za potek pogodb o zaposlitvi za določen čas), se je proti koncu januarja ustavila. Število delovno aktivnih je bilo novembra medletno manjše za 1,6 %, kar je podobno kot v predhodnih mesecih. Dejavnosti z največjim medletnim zmanjšanjem so ostale gostinstvo (12,2 %) in druge raznovrstne dejavnosti (10,3 %).

Na medletno rast povprečne bruto plače, ki je v novembru znašala 6,9 %, od spomladanskih mesecev pomembno vplivajo izplačila kriznih dodatkov in vključitev zaposlenih v interventne ukrepe za ohranjanje delovnih mest. V zasebnem sektorju se je rast od aprila, ko je močno porasla zaradi vpliva metodologije izračuna statistike plač ob velikem številu napotitev zaposlenih oseb v ukrep čakanja na delo, vidneje umirila. V javnem sektorju pa se je rast plač po prekinitvi izplačevanja dodatkov (izredno izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve ter izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi) sredi leta upočasnila. Od sredine oktobra, ko je bil razglašen drugi val epidemije, se je s ponovnim izplačevanjem dodatkov v novembru povišala. Izstopalo je predvsem povišanje plač v socialni oskrbi in zdravstvu (izplačilo dodatkov). Izplačila božičnic v zasebnem sektorju, ki sicer močno vplivajo na novembrsko povečanje povprečne plače, so bila podobna kot novembra 2019.

0 20 40 60 80 100 120 140 160

740 760 780 800 820 840 860 880 900

jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

-4,0 -2,0 0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0

Medletna rast, 3-mes. drseča sredina

Zasebni sektor Javni sektor Skupaj

Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2019 XI 20/X 20 XI 20/XI 19 I-XI 20/I-XI 19

Delovno aktivni² 2,5 -0,1¹ -1,3 -0,5

Povprečna nominalna bruto plača 4,3 0,9¹ 6,8 5,5

zasebni sektor 3,9 0,4¹ 3,5 4,4

javni sektor 5,4 7,0¹ 12,5 7,1

v tem sektor država 6,5 7,8¹ 16,3 9,1

v tem javne družbe 2,7 0,8¹ 2,9 1,8

2019 XI 19 X 20 XI 20

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 7,7 7,7¹ 8,9 8,9

v % 2020 I 21/XII 20 I 21/I 20

Registrirani brezposelni 14,6 4,8¹ 14,6

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Opombi: ¹ desezonirani podatki,² zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP.

(18)

Cene

Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

XII 19/XII 18 I 20-XII 20/

I19-XII 19 XII 20/XI 20 XII 20/XII 19

Skupaj 1,8 -0,1 -0,3 -1,1

Hrana 3,5 3,7 -0,7 1,1

Goriva in energija 1,2 -9,7 1,6 -9,9

Storitve 2,9 1,6 -0,8 0,2

Ostalo¹ 0,4 -0,1 -0,3 -0,5

Osnovna inflacija - brez hrane in energije 1,6 0,7 -0,5 -0,1

Osnovna inflacija - odrezano povprečje² 1,5 0,5 -0,2 -0,4

Opomba: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd.² Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v obdobju.

Slika 18: Cene življenjskih potrebščin

Slika 19: Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev

Medletni padec cen življenjskih potrebščin se je januarja zmanjšal.

⁵

K temu je največ prispevalo razmeroma skromno sezonsko znižanje cen obleke in obutve. To je bilo na mesečni ravni 6,8-odstotno in približno za polovico manjše kot v preteklih letih. Po naši oceni v veliki meri zaradi izrazitejšega znižanja cen oblačil in obutve v preteklih mesecih, ko so bile prodajalne s tovrstnim blagom zaprte in so trgovci s popusti poskušali preusmeriti potrošnike k spletnim nakupom. K deflaciji so sicer še vedno največ prispevale nizke cene naftnih derivatov, a se njihov medletni padec postopoma zmanjšuje. Rast cen proizvodov v skupini hrane in brezalkoholnih pijač se je že konec leta precej umirila, januarja pa so na medletni ravni beležile le še minimalno rast. Tudi rast cen storitev se je zaradi občutnega medletnega padca cen počitnic v paketu ohranila na nizki ravni. Razlika med inflacijo v Sloveniji in EU se je januarja precej poglobila, predvsem zaradi izteka izrednega ukrepa znižanja DDV v Nemčiji.

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so bile decembra medletno nižje za 0,2 %. Medletni padec cen proizvodov slovenskih proizvajalcev na tujih trgih je bil konec leta zaradi poglobitve padca cen proizvodov v skupini surovin še nekoliko bolj izrazit kot v predhodnih mesecih. Rast cen trajnega blaga za široko porabo se je ohranila okoli 1 %, nekoliko višje so bile tudi cene proizvodov za investicije.

Nadalje je bilo nekoliko izrazitejše medletno znižanje cen slovenskih proizvodov v državah izven evrskega območja. Rast cen na domačem trgu se je konec leta ohranila blizu 1 %. Znova je bila najvišja medletna rast cen energentov, ki se je v zadnjih dveh mesecih lanskega leta ustalila okrog 4 %.

-2 -1 0 1 2 3 4

Medletna inflacija, v %

Vir: SURS, Eurostat.

Slovenija Evrsko območje

-6 -4 -2 0 2 4 6 8

Medletna rast cen industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev, v %

Vir: SURS.

Domači trg Tuji trg

5 Zaradi dodatnih omejitvenih ukrepov so na SURS-u velik del drobnoprodajnih cen neživilskih izdelkov in storitev zbrali po telefonu in prek spletnih strani ponudnikov. Cene izdelkov in storitev, ki jih ni bilo mogoče zbrati, pa temeljijo na ocenah na osnovi preteklih cenovnih gibanj, ali gibanj cen znotraj podskupin, ali višjih agregatov in predstavljajo 8,6 % indeksa cen življenjskih potrebščin. Tako kot vsako leto na začetku leta so se tudi tokrat spremenile uteži, ki zdaj temeljijo na povprečju izdatkov iz Raziskovanja o porabi v gospodinjstvih za leto 2018, preračunanih na cene iz decembra 2020.

(19)

Finančni trgi

Tabela 5: Kazalniki finančnih trgov

Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v %

31. XII 19 31. XII 20 31. XII 20/30. XI 20 31. XII 20/31. XII 19

Krediti skupaj 23.168,1 22.859,4 -0,9 -1,3

Krediti podjetjem in NFI 10.538,1 10.305,6 -1,8 -2,2

Krediti državi 1.649,4 1.556,7 0,1 -5,6

Krediti gospodinjstvom 10.980,6 10.997,1 -0,1 0,2

Potrošniški 2.922,3 2.706,6 -1,1 -7,4

Stanovanjski 6.587,2 6.862,1 0,3 4,2

Ostalo 1.471,1 1.428,4 -0,2 -2,9

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 20.804,7 22.915,7 1,8 10,1

Čez noč 16.259,4 18.975,8 2,3 16,7

Vezane 4.545,2 3.940,0 -0,8 -13,3

Bančne vloge centralne države skupaj 691,7 594,6 3,4 -14,0

Vloge nefinančnih družb skupaj 6.792,9 8.054,3 3,2 18,6

Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.

Slika 20: Krediti domačim nebančnim sektorjem

Medletni upad obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je konec leta nadalje povečal. Obseg kreditov podjetij in NFI je bil po postopnem zniževanju od sredine lanskega leta decembra medletno nižji za več kot 2 %. Obseg kreditov gospodinjstvom je bil medletno le nekoliko višji (za 0,2 %). Rast stanovanjskih posojil se je ohranila nekoliko nad 4 %, skupna rast pa se je še nekoliko upočasnila zaradi medletno občutno nižjega obsega potrošniških posojil (za 7,4 %). Po naši oceni je slednje posledica sprejetega obvezujočega makrobonitetnega ukrepa konec leta 2019 in nato manjšega trošenja gospodinjstev zaradi zajezitvenih ukrepov. Posledično se je precej okrepila rast vlog gospodinjstev, ki so bile medletno višje približno za desetino. Delež nedonosnih terjatev, merjen z zamudami nad 90 dni je bil tudi novembra 1-odstoten. Po definiciji EBA

⁶

pa se je delež nedonosnih terjatev že nekoliko povečal, predvsem zaradi razmeroma velikih prirastov pri storitvah, ki so jih ukrepi za zajezitev epidemije najmočneje prizadeli (gostinstvo, turizem), vendar je izpostavljenost bank do teh dejavnosti relativno nizka.

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20

Vir: BS.

Potrošniški Stanovanjski Podjetja in NFI Skupaj

6 Poleg zamud nad 90 dni so vključene tudi terjatve z majhno verjetnostjo plačila.

(20)

Plačilna bilanca

Tabela 6: Plačilna bilanca

I-XI 2020, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-XI 19

Tekoči račun 35.555,0 32.369,3 3.185,8 2.753,1

Blago 27.234,1 24.768,0 2.466,1 1.402,5

Storitve 6.160,4 4.305,7 1.854,6 2.575,4

Primarni dohodki 1.401,7 2.074,6 -672,9 -694,5

Sekundarni dohodki 758,8 1.220,9 -462,1 -530,3

Kapitalski račun 1.194,1 1.306,3 -112,2 -47,9

Finančni račun 5.284,4 7.461,9 2.177,5 2.639,7

Neposredne naložbe 849,5 435,1 -414,4 -546,8

Naložbe v vrednostne papirje 3.117,9 698,4 -2.419,5 404,9

Ostale naložbe 1.406,6 6.265,5 4.858,9 2.918,5

Statistična napaka - -896,1 -896,1 -65,5

Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

Slika 21: Tekoči račun plačilne bilance

Presežek tekočega računa plačilne bilance je ostal visok in večinoma odražal gibanja v menjavi blaga in storitev. K medletno višjemu presežku, ki je v zadnjih dvanajstih mesecih do novembra znašal 3,2 mrd EUR (6,9 % ocenjenega BDP), je ob izboljšanih pogojih menjave največ prispeval višji blagovni presežek. Storitveni presežek se je nadalje znižal, večinoma zaradi zmanjšanja presežka v segmentih potovanj in transporta. Povečala pa sta se presežek menjave storitev z višjo dodano vrednostjo (telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve) in ob rastočem reeksportu medicinskih in farmacevtskih proizvodov tudi presežek menjave storitev predelave blaga (embaliranje, označevanje, sestavljanje).

Presežek tekočega računa se je medletno okrepil tudi zaradi neto odlivov sekundarnih dohodkov, ki so bili nižji predvsem zaradi manjših plačil prispevkov in davkov tujini ter manjših plačil v proračun EU iz naslova DDV in bruto nacionalnega dohodka. Neto odlivi primarnih dohodkov so bili medletno višji zaradi višjega neto odliva dohodkov od lastniškega in dolžniškega kapitala. Poleg tega je bil nižji neto priliv dohodkov od dela, saj so se prihodki dnevnih migrantov v tujini znižali bolj kot prihodki tujcev na delu v Sloveniji.

-2000 -1000 0 1000 2000 3000 4000 5000

12-mesečne kumulative, v mio EUR

Vir: BS, preračuni UMAR.

Sekundarni dohodki Primarni dohodki Blagovna menjava Storitvena menjava Tekoči račun

(21)

Javne finance

Slika 22: Konsolidirana bilanca javnega financiranja

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja

⁷

je v letu 2020 znašal 3,5 mrd EUR. Prihodki so se znižali za 3,6 %, na kar so ob padcu gospodarske aktivnosti vplivali zlasti manjši davčni prihodki. Ti so se zmanjšali tudi zaradi znižanja davčnih obremenitev (dohodnina, trošarine), odlogov davčnih obveznosti in oprostitev ter znižanih akontacij plačil (pretežno davka od dohodkov pravnih oseb), ki jih je omogočila interventna zakonodaja za blažitev posledic epidemije.

Višja kot v letu 2019 so bila ob rasti plač le plačila socialnih prispevkov, ki jih je za zaposlene na čakanju in v prvem valu epidemije tudi za zaposlene, ki so delali, financiral državni proračun. Prihodki iz skladov EU so ostali na ravni leta 2019. Glavnina primanjkljaja je izvirala iz povišanih odhodkov (medletno za 16,4 %), večinoma zaradi začasnih ukrepov za blažitev posledic epidemije. Poleg teh odhodkov, ki so najbolj okrepili subvencije, transferje posameznikom in gospodinjstvom ter sredstva za plače, pa je del rasti odhodkov tudi trajne narave (npr. dogovor o plačah v javnem sektorju iz decembra 2018). V letu 2020 so bile ob močnejšem povišanju konec leta medletno nekoliko višje tudi investicije. Primanjkljaj je bil sicer nižji od načrtovanega, zlasti v delu, ki izhaja iz državnega proračuna, kar je posledica manjših odhodkov za financiranje ukrepov za blažitev posledic epidemije glede na oblikovane rezerve (2 mrd EUR glede na 2,6 mrd EUR načrtovanih za ta namen).

-4000 -2000 0 2000 4000 6000 8000

12000 14000 16000 18000 20000 22000 24000

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 12-mesečna kumulativa, v mio EUR

12-mesečna kumulativa, v mio EUR

Javnofin. saldo (desna os) Prihodki Odhodki

Slika 23: Prejeta sredstva iz proračuna EU

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v letu 2020 pozitiven (198,1 mio EUR).

Slovenija je lani v proračun EU vplačala 526 mio EUR (99,9 % v rebalansu proračuna načrtovanih vplačil za leto 2020), prejela pa 724,1 mio EUR (76,9 % načrtovanih prihodkov). Največji del prihodkov so predstavljala sredstva iz strukturnih skladov (44,3 % vseh povračil v državni proračun)

⁸

ter sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (36 %). Občutno nižji je bil delež sredstev iz Kohezijskega sklada (13 %), kjer je realizacija najmanj odstopala od načrtovanih prihodkov po rebalansu proračuna, v katerem so bili ti glede na sprejet proračun močno znižani

⁹

. Po podatkih SVRK je bilo do konca leta 2020 iz finančne perspektive 2014−2020 izplačano 52 % razpoložljivih sredstev (36 % konec leta 2019), v proračun RS pa je bilo povrnjeno 39 % razpoložljivih sredstev (26 % konec leta 2019)

¹⁰

.

0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 550 Drugo

Kohezijski sklad Strukturni

skladi Skupna kmetijska

politika

V mio EUR

Skupaj prejeta sredstva (januar-december 2020) Pričakovana povračila v rebalansu proračuna 2020 Skupaj prejeta sredstva (januar-december 2019) * Pričakovana povračila v rebalansu proračuna 2019

Vir: MF.

8 Dve tretjini so predstavljala povračila iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

9 Zaradi težav s črpanjem sredstev Kohezijskega sklada je v rebalansu proračuna za leto 2020 znižana pričakovana realizacija.

10 Poročilo o izvajanju Evropske kohezijske politike 2014-2020 za obdobje od januarja 2014 do konca decembra 2020.

7 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku.

(22)

Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku

Kategorija

I-XII 2019 I-XII 2020

Kategorija

I-XII 2019 I-XII 2020 Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 19.232,3 3,4 18.531,1 -3,6 SKUPAJ ODHODKI 18.968,8 5,0 22.074,4 16,4

Davčni prihodki¹ 10.157,8 5,0 9.185,5 -9,6 Plače in drugi stroški dela² 4.470,5 7,3 4.962,4 11,0

Dohodnina 2.591,5 5,9 2.487,5 -4,0 Izdatki za blago in storitve 2.728,0 3,6 3.024,3 10,9

Davek od dohod. pravnih oseb 997,1 17,9 772,9 -22,5 Plačila obresti 791,5 -8,8 778,0 -1,7

Davki na nepremičnine 235,3 3,5 235,8 0,2 Rezerve 238,4 -19,7 363,8 52,6

Davek na dodano vrednost 3.871,5 3,1 3.528,0 -8,9 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 7.323,9 5,7 8.251,5 12,7

Trošarine 1.543,3 -1,1 1.314,4 -14,8 Ostali tekoči transferi 1.380,3 5,3 2.614,4 89,4

Prispevki za soc. varnost 7.021,3 7,2 7.275,1 3,6 Izdatki za investicije 1.526,5 6,6 1.553,9 1,8

Nedavčni prihodki 1.114,2 -17,5 1.121,2 0,6 Plačila v proračun EU 509,7 17,6 526,0 3,2

Prejeta sredstva iz EU 730,5 -8,3 730,4 0,0 JAVNOFINANČNI SALDO 263,5 -3.543,3

Ostalo 208,4 -5,6 218,8 5,0 PRIMARNI SALDO 1.045,5 -2.777,9

Opombi: ¹Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ²Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

(23)

sta tistična prilo ga

(24)

(25)

Pomembnejši kazalci 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Zimska napoved 2020

Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 2,8 2,2 3,2 4,8 4,4 3,2 -6,6 4,3 4,4

BDP v mio EUR (tekoče cene) 37.634 38.853 40.443 43.009 45.863 48.393 45.972 48.444 51.424

BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 18.253 18.830 19.589 20.819 22.135 23.165 21.889 22.969 24.288 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)¹ 22.100 22.700 23.600 25.100 26.400 27.700

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)¹ 83 83 84 86 87 89

Stopnja brezposelnosti, registrirana 13,1 12,3 11,2 9,5 8,2 7,7 8,7 9,2 8,4

Stopnja brezposelnosti, anketna 9,7 9,0 8,0 6,6 5,1 4,5 5,1 5,4 4,9

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 2,4 0,9 1,3 1,8 1,2 0,7 -5,5 4,4 3,3

Inflacija², povprečje leta 0,2 -0,5 -0,1 1,4 1,7 1,6 0,0 0,6 1,9

Inflacija², konec leta 0,2 -0,4 0,5 1,7 1,4 1,8 -0,9 1,6 1,8

MENJAVA S TUJINO

Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 6,0 4,7 6,2 11,1 6,3 4,1 -12,1 7,6 8,6

Izvoz proizvodov 6,3 5,3 5,7 11,1 5,9 4,3 -8,9 6,7 5,7

Izvoz storitev 5,0 2,4 8,0 11,2 7,5 3,3 -24,3 11,5 20,5

Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 4,2 4,3 6,3 10,7 7,2 4,4 -13,9 9,3 9,5

Uvoz proizvodov 3,8 5,1 6,6 10,8 7,7 4,7 -12,9 9,4 8,2

Uvoz storitev 6,1 0,1 4,7 10,6 4,8 3,3 -19,1 8,7 16,8

Saldo tekočega računa plačilne bilance³, v mio EUR 1.918 1.483 1.932 2.674 2.680 2.723 3.370 3.115 3.018

- delež v primerjavi z BDP, v % 5,1 3,8 4,8 6,2 5,8 5,6 7,3 6,4 5,9

Bruto zunanji dolg, v mio EUR 46.792 46.170 44.325 43.231 42.148 43.796 49.133*

- delež v primerjavi z BDP, v % 124,3 118,8 109,6 100,5 91,9 90,5

Razmerje USD za 1 EUR 1,329 1,110 1,107 1,129 1,181 1,120 1,138 1,180 1,180

DOMAČE POVPRAŠEVANJE

Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 1,6 2,0 4,4 1,9 3,6 4,8 -9,6 4,1 4,6

- delež v BDP, v % 55,0 54,0 54,0 52,6 52,1 52,4 49,9 49,6 49,7

Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -0,2 2,3 2,4 0,4 3,0 1,7 2,4 2,4 1,6

- delež v BDP, v % 18,9 18,8 19,0 18,4 18,2 18,4 20,7 20,4 19,8

Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -0,1 -1,2 -3,6 10,2 9,6 5,8 -5,9 10,0 8,5

- delež v BDP, v % 19,1 18,7 17,4 18,3 19,2 19,6 19,7 20,9 21,8

Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat, preračuni in napovedi UMAR (Zimska napoved, december 2020).

Opombe: ¹Merjeno v standardih kupne moči (PPS); Eurostat 15.12.2020; ²Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; ³ plačilno bilančna statistika; * konec novembra 2020.

(26)

Statistična priloga

Proizvodnja 2017 2018 2019 2018 2019 2020 2018 2019 2019 2020 2021

Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v %

Industrija B+C+D 7,7 5,1 3,1 3,4 3,0 2,5 4,4 4,1 1,6 -1,4 -17,4 -2,8 -1,2 3,1 3,7 0,8 11,7 3,8 -1,8 8,2 -1,7 5,0 2,3 -1,1 4,1 -2,7 4,3 -5,3 -27,1 -19,0 -5,3 -5,9 -2,3 0,0 -1,8 2,1 - -

B Rudarstvo 2,5 -0,9 -3,4 6,5 0,5 8,5 -1,6 -10,9 -7,6 -13,7 -9,2 8,5 -15,3 -8,4 13,3 21,7 5,1 -1,0 -8,6 -7,8 -15,1 -9,5 -10,2 -2,2 -9,6 -15,3 -15,8 -10,8 -12,2 -13,5 -1,1 3,3 -3,3 25,3 -4,6 21,6 - -

C Predelovalne dejavnosti 8,2 5,7 3,5 3,6 3,9 2,5 4,5 4,9 2,3 0,0 -17,8 -2,7 1,2 2,4 4,3 1,1 12,6 3,8 -2,3 9,0 -1,2 5,9 3,3 -0,4 4,5 -0,9 6,3 -4,8 -28,5 -19,3 -4,8 -5,7 -2,0 -0,1 -1,8 2,1 - -

D Oskrba z elektriko, plinom, paro 3,2 -0,3 -0,8 0,4 -5,8 0,2 3,6 -2,0 -4,7 -13,9 -13,1 -6,8 -18,0 10,1 -2,9 -6,8 1,2 4,3 5,5 0,9 -3,8 -3,1 -7,3 -8,8 2,0 -17,6 -14,2 -9,3 -11,0 -15,6 -12,6 -9,8 -6,8 -3,8 -1,2 -0,8 - -

GRADBENIŠTVO², medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v %

Gradbeništvo skupaj 17,7 19,8 3,3 28,8 14,9 23,1 8,6 -5,2 -3,8 3,3 -12,2 3,4 4,3 2,9 39,0 29,1 9,7 11,2 5,1 -0,3 -7,8 -7,2 -3,2 -8,7 2,9 7,0 6,5 -2,1 -6,9 -13,3 -15,8 -2,1 4,3 7,9 0,5 18,4 - -

Stavbe 27,6 16,8 3,5 28,5 2,4 18,7 5,9 -9,4 3,0 -0,9 -15,6 1,4 -7,5 -4,0 44,9 20,7 6,7 5,7 5,3 -15,1 1,5 -13,4 -4,2 2,9 12,9 3,2 -9,1 3,7 -15,2 -17,5 -14,1 7,7 -8,0 5,1 1,4 2,5 - -

Gradbeni inženirski objekti 14,4 21,1 3,2 29,4 20,5 24,1 10,0 -3,1 -6,2 5,2 -10,3 4,6 9,6 5,8 32,9 32,7 11,0 13,8 5,5 7,2 -11,6 -4,3 -2,3 -12,2 -2,0 8,6 17,7 -6,2 -2,4 -10,9 -16,3 -5,9 11,0 9,6 0,4 26,4 - -

TRŽNE STORITVE, medletna nominalna rast v %

Storitve skupaj 8,2 8,2 5,4 8,8 8,2 7,4 5,3 6,3 2,9 -2,5 -21,7 -7,9 5,7 7,0 10,2 5,3 9,9 4,2 2,2 9,1 4,2 5,5 2,9 1,5 4,3 2,3 4,8 -13,1 -29,7 -23,7 -12,0 -8,0 -10,9 -4,8 -8,1 -6,9 - -

Promet in skladiščenje 10,8 9,3 4,2 9,6 9,0 8,3 5,7 3,7 -0,7 -4,5 -20,7 -8,5 3,6 8,6 12,5 4,5 12,8 5,0 0,1 8,2 2,2 0,6 -0,9 -4,0 3,4 -2,1 -0,8 -10,1 -27,2 -23,4 -11,2 -10,7 -13,9 -1,2 -3,2 2,7 - -

Informacijske in

komunikacijske dejavnosti 5,8 3,9 4,9 4,2 4,6 4,8 5,8 3,4 5,4 3,4 -6,2 2,2 4,3 8,2 3,8 2,6 8,2 7,5 1,9 2,3 4,2 3,7 2,2 5,2 8,3 3,5 8,6 -1,3 -9,4 -8,9 -0,4 2,3 -1,2 5,4 2,2 -1,0 - -

Strokovne, znanstvene in

tehnične dejavnosti 3,7 16,1 8,6 16,5 17,3 11,4 3,2 16,5 5,4 6,3 -10,2 0,6 14,2 8,0 13,4 12,6 8,5 -1,7 3,1 25,5 8,9 15,5 8,2 6,0 2,4 8,6 18,4 -5,3 -21,6 -9,5 0,2 6,2 -2,7 -1,7 -0,8 3,6 - -

Druge raznovrstne poslovne

dejavnosti 12,2 7,3 4,7 7,9 2,0 2,5 4,6 6,8 4,3 -9,3 -38,5 -33,5 4,0 0,9 4,0 2,6 7,1 3,7 3,4 7,5 4,6 8,4 6,0 2,3 4,5 3,0 -2,2 -26,5 -43,2 -41,1 -31,6 -33,2 -33,0 -34,5 -31,4 -19,9 - -

TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v %

Trgovina skupaj 8,5 8,1 4,3 8,3 11,7 10,1 5,2 4,5 -1,5 -4,1 -13,5 -3,0 9,9 10,4 14,3 6,3 11,9 4,2 0,0 7,5 0,6 5,2 -1,1 -2,9 -0,4 0,0 2,3 -13,5 -27,4 -12,8 0,0 -1,6 -5,3 -2,4 -7,1 -9,4 - -

Trgovina na drobno 7,4 4,6 3,4 4,2 11,9 9,1 6,7 4,1 -4,7 -5,3 -11,9 -6,3 11,0 9,8 12,9 5,2 14,7 4,7 1,4 7,5 2,9 1,8 -5,0 -3,8 -5,3 -1,7 0,6 -14,2 -22,3 -9,9 -3,2 -4,0 -8,1 -6,9 -10,5 -15,1 - -

Trgovina z motornimi vozili in

popravila motornih vozil 14,1 11,6 3,8 15,8 3,3 9,0 2,7 0,0 3,6 -13,7 -25,9 3,8 1,4 9,8 13,0 5,3 6,7 5,4 -4,0 0,1 -10,4 10,7 3,9 0,9 6,4 2,9 0,5 -39,4 -59,8 -22,9 7,1 9,6 1,8 -0,7 -7,8 -19,6 - -

Trgovina na debelo in posredništvo

pri prodaji 6,9 9,3 5,2 9,2 14,6 11,2 5,1 6,5 -0,7 0,6 -9,6 -2,9 11,9 11,2 15,9 7,4 12,0 3,3 0,7 10,6 2,5 6,1 0,1 -3,6 1,4 0,3 4,2 -2,2 -17,7 -10,4 -0,5 -3,8 -5,2 0,2 -4,6 -1,4 - -

TURIZEM, medletna rast v %

Skupaj, prenočitve 12,3 10,5 0,5 11,8 14,4 3,1 4,4 -0,1 -5,6 -24,0 -82,9 -13,5 13,9 -2,1 10,7 0,9 8,6 -4,4 8,5 0,9 1,2 -4,0 0,0 -7,8 -10,4 1,8 -2,5 -69,9 -98,8 -96,5 -63,3 -18,6 -14,3 -2,9 -49,4 -87,9 -91,0 -

Domači gostje, prenočitve 5,0 -0,1 -2,5 -1,8 2,4 4,4 -3,8 -5,1 -4,1 -23,9 -56,3 172,1 3,8 -8,8 12,7 6,9 -14,4 4,0 -1,6 -7,6 -2,7 -5,2 2,4 -7,4 -7,8 3,2 -9,0 -65,0 -99,6 -91,9 -4,0 154,4 163,8 217,7 24,6 -81,1 -86,0 -

Tuji gostje, prenočitve 16,1 15,4 1,7 16,7 21,7 2,2 7,5 1,4 -6,3 -24,1 -92,1 -65,7 20,2 2,0 8,8 -2,7 19,2 -7,2 12,5 3,6 2,3 -3,7 -1,0 -8,0 -11,8 1,0 3,7 -73,2 -98,5 -98,3 -83,7 -66,3 -64,2 -67,8 -82,4 -92,0 -93,8 -

Nominalni prihodek v gostinstvu 8,9 7,1 7,6 8,0 6,7 10,1 7,5 6,8 6,7 -15,4 -59,2 -12,8 7,0 5,0 15,8 10,0 7,7 4,4 10,2 6,2 7,2 6,8 9,7 5,7 4,5 7,9 6,7 -55,3 -85,4 -60,4 -36,3 -13,4 -12,6 -12,4 -42,1 -71,8 -

KMETIJSTVO

Odkup pridelkov, v mio EUR 518,7 524,8 553,7 140,9 151,0 118,4 127,0 145,6 162,6 120,2 123,6 145,6 46,4 39,8 36,7 42,0 42,9 42,8 41,3 52,3 42,1 51,3 56,9 50,0 55,7 40,4 37,8 42,0 41,2 41,3 41,1 50,5 41,8 51,2 56,1 47,7 - - POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*)

Kazalnik gospodarske klime 11,5 11,0 6,0 9,1 10,1 9,0 6,5 5,4 3,1 1,8 -30,4 -8,8 10,1 11,0 8,2 7,9 6,5 7,8 5,1 6,3 5,5 4,5 4,0 2,2 3,2 4,0 5,0 -3,7 -37,4 -31,1 -22,6 -16,8 -5,8 -3,9 -6,2 -13,4 -9,3 -7,1

Kazalnik zaupanja

v predelovalnih dejavnostih 10 8 0 4 7 4 0 0 -2 -3 -28 -4 6 7 2 2 1 3 -3 0 0 -1 -2 -3 -2 -1 1 -8 -38 -26 -20 -12 -1 1 1 -1 1 5

v gradbeništvu 13 22 11 20 20 16 13 9 6 7 -22 -5 16 16 17 16 12 14 13 9 8 9 5 7 7 8 6 6 -27 -26 -13 -7 -5 -2 0 -5 1 3

v storitvenih dejavnostih 25 24 21 25 24 24 21 20 19 15 -34 -9 26 25 24 22 23 20 21 21 20 20 20 19 19 19 18 7 -38 -37 -26 -23 -5 0 -2 -18 -11 -7

v trgovini na drobno 21 14 19 13 13 22 21 20 13 18 -18 11 13 27 14 25 16 28 18 18 24 18 17 4 18 14 32 8 -28 -22 -4 9 13 12 -1 -13 -11 -26

potrošnikov -9 -7 -10 -9 -9 -8 -8 -9 -14 -14 -35 -24 -8 -7 -8 -8 -9 -8 -8 -7 -10 -11 -13 -14 -14 -11 -13 -17 -39 -35 -30 -27 -22 -24 -29 -34 -30 -29

Vir: SURS.

Opombe: ¹Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; ²V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS; .

(27)