napr edne t ehnolog ije Delo v poosebljenem okolju
Esad Jakupović
Poosebljanje približuje tehnologije uporabni- ku in postaja pogoj za uspeh na trgu. Tehno-
loške rešitve pogosto zanemarjajo preprosto dejstvo, da na svetu ni dveh enakih oseb, torej da je vsak od nas edin-
stven. Vsak pa bi rad prilagodil tehnologijo sebi, tako da ustreza njegovim osebnim po- trebam. Želja po poose- bljanju je neuresničljiva
brez ustreznih orodij, ki ne le obstajajo, temveč so včasih celo sposobna samostojnega delovanja.
Ljudje se ponekod čutijo preplavljeni s tehnolo- gijami. Po anketi analit- skega podjetja Research
International Deutsc- hland je 57 odstotkom Nemcev žal, da postajajo elektronske naprave vse bolj zapletene. Rešitev ni v tem, da proizvajalci
»oklestijo« potrošniške naprave in jih opremijo le z najmanjšo zadovo-
ljivo zmogljivostjo, ker bi uporabniki tako ostali brez veliko koristnih inovacij. Prava rešitev je v poosebljanju naprav, brez katere proizvajalci tvegajo konkurenčno prednost.
Največja in najmočnejša na svetu: Siemensova plinska turbina (končana aprila 2007 v Berlinu), Upravljanje iz roke: del splošne personalizacije. Mobilniki pridobivajo možnost kontrole naprav, kot je pečica.
Samodejno prilagajanje
Personalizacija mobilnih telefonov, medi- cinske opreme, avtomatskih sistemov, kabin v vozilih in mnogih drugih sistemov je veli- ko več kot marketinška zamisel, oblikovana s ciljem povečevanja zvestobe potrošnikov.
Poosebljanje namreč poenostavlja sicer kompleksne postopke delovanja, vsebine ali funkcije tehničnih naprav. Večinoma se izvaja na enega od dveh načinov: uporab- nik menja lastnosti ali videz sistema ali pa se sistem prilagaja samodejno navadam in nagnjenostim uporabnika. Primer prvega načina poosebljanja je, da uporabnik zame- nja ohišje mobilnega telefona ali v meniju prilagodi programsko opremo, tako da tip- kam dodeli posamezne funkcije. Samodej- no prilagajanje vključuje spremembe, kot je »sodelovalno fi ltriranje«, s katerim na primer spletne prodajalne nekemu uporab- niku ponujajo izbiro izdelkov ali storitev, ki bi ga lahko zanimala.
Podatki, ki se uporabljajo za tovrstno pri- lagajanje, se zbirajo iz prejšnjih obiskov in primerjav z drugimi uporabniki. Druga možnost je uporaba vnaprej defi niranih profi lov, ki je zasnovana na programski opremi, sposobni učenja na podlagi »opa- zovanja« uporabnika, s ciljem defi niranja njegovega načina rokovanja z neko na- pravo, in potem ustvarjanja prilagojenega vmesnika. Sistem se še vedno razvija, zato je treba z njim ravnati previdno. Uporab- nik namreč lahko postane nestrpen, če ne
ve, katere informacije o njem zbira sistem.
Zavedati se moramo tudi, da bo samodej- no prilagajanje sprejeto, le če se značilnosti naprav ne spreminjajo preveč pogosto, kar bi uporabnika lahko spravilo v zadrego in ga sililo k učenju novih značilnosti. Siste- mi personalizacije morajo biti torej jasni in lahko razumljivi.
Biometrija na pohodu
Merjenje koristi od poosebljanja za poslo- vanje je zapleteno. Spletne raziskave kažejo, da se prodaja povečuje neposredno odvisno od ravni poosebljanja. Po raziskavi analit- skega podjetja Fletcher Research se za na- kupovanje na nepersonaliziranih spletnih straneh odloča 28 odstotkov obiskovalcev, medtem ko se jih za nakupe na pooseblje- nih straneh odloča 68 odstotkov. Raziskava Združenja za poosebljanje (Personalization Naložbe v poosebljanje: svetovni trg biometrij- ske opreme od leta 2004 hitro raste.
edne t ehnolog ije
Poosebljeni vmesnik prihodnosti
V viziji skupine oblikovalcev in umetnikov za leto 2020 je moški z imenom Bob utrujen, zato počiva v svoji sobi, ki posnema obalo, jezero in ptice v letu. Novo- sti pregleduje na svojem personaliziranem portalu Moj svet (My World) v obliki vrtljivega 3D-globusa, okra- šenega s slikami, ki predstavljajo informacije, revije, elektronsko pošto, zanimivosti, osebne povezave in še marsikaj. Bob svoj infoglobus vrti kar z rokami in izbira digitalne podobe za pregledovanje, branje ali odgovar- janje. Kar naenkrat se v sobi pojavi plavolaska Cynthia in ga ljubko opomni: »Dragi Bob, dr. Richmond se želi pogovoriti s tabo.« Cynthia ni resnična oseba, ampak Bobov avatar, računalniško ustvarjena osebnost, ki skr- bi za Bobove komunikacije, obveznosti in podobno. Dr.
Richmond je tudi računalniška osebnost, Bobov poose- bljeni zdravnik, ki ve vse o njegovem zdravju, prehrani in navadah, potrebne medicinske informacije pa pri- dobiva od močnega osrednjega računalniškega sistema bolnišnice. Po pogovoru s personaliziranim zdravni- kom o personaliziranem zdravljenju se Bob odloči za nekaj ur spanja. Njegova plavolaska, personalizirani avatar, ga vpraša: »Dragi Bob, kdaj naj te zbudim?« Bob odgovori: »Čez tri ure, vendar ne pozabi spet uporabiti
te lepe besede 'dragi'!« Personalizacija doma: leta 2020 bo marsikaj v našem stanovanju poosebljeno.
Consortium) iz Massachusettsa med 4500 uporabniki interneta je pokazala, da je ve- čina pripravljena dati osebne podatke, če bo to spletnemu podjetju omogočilo, da si zapomni njihova zanimanja in želje. Danes je pri naročanju po internetu vse bolj priso- tna individualizacija. Kupci avtomobila si želijo prilagojene sedeže, ogrevanje, ogle- dala, zadnje čase tudi zračne blazine, ker nova tipala omogočajo nastavitev hitrosti in položaja blazine glede na velikost in težo
Zapestnica namesto papirne mape: osebni podatki o pacientu se danes lahko zapišejo na trak na roki.
voznika oziroma sovoznika. Personalizaci- ja gre v smeri še boljše zaščite proti kraji, s sistemi za odklepanje brez ključa.
Biometrijska zaščita postaja vse pomemb- nejša, kar potrjuje tudi raziskava analitske- ga podjetja Frost & Sullivan, po kateri bo prihodek od prodaje biometrijskih naprav s 158 milijonov dolarjev leta 2000 zrasel na 3,5 milijarde dolarjev leta 2009. Pri prodaji biometrijskih sistemov leta 2006 je bilo 35 odstotkov prihodka od sistemov za preverja- nje prstnega odtisa in 33 odstotkov od siste- mov za prepoznavanje obraza. Velik potencial ima tudi trg perso- naliziranih naprav za zdravstvo. V Nemčiji so uvedli elektronske zdravstvene kartice za približno 80 mili- jonov zavarovancev, z vpisanimi podatki o zdravilih, kroničnih Vse večji pomen poosebljanja: prilagajanje spletne strani
uporabniku povečuje njegovo zaupanje.
napr edne t ehnolog ije Personalizacija v avtomobilu
Tudi avtomobil prihodnosti bo poosebljen in med drugim naše komunikacijsko središče za upravljanje. Iz avta bomo lahko nadzirali stano- vanje: odpirali okna, preverjali vrata, vključevali hišne naprave in podobno. Seveda bomo morali najprej poskrbeti, da sta tako avto kot tudi sta- novanje »pametna« in povezana. Vse naprave in tipala v stanovanju morajo biti tako usklajeni, da se lahko prenašajo do katerega koli terminala, kot je mobilni telefon ali infozabavni sistem v avtu.
Vsi podatki se bodo usmerjali skozi omrežni prehod. Povezovanje stanovanja z avtom ni ve- lik problem, tako da so danes že v fazi preskuša- nja različne ročne naprave za upravljanje hišnih aparatov. Sprejemna naprava v avtu, ki je lahko kombinacija mobilnega telefona in organizator- ja, mora biti narejena za prostoročno uporabo, za kar se lahko uporabi tehnologija bluetooth. V projektu EasyCo, ki ga vodi dr. Nhu Nguyen Th i- en iz tima Siemens VDO, kot vmesnik za upra- vljanje s hišnimi napravami preučujejo sistem z
na dotik občutljivim zaslonom, opremljen s sklopom za prepoznavanje gibov roke. Sistem bi lahko uporabljali tudi za upravlja- nje naprav v samem avtomobilu. Če bi na primer s prstom narisali noto, bi sistem vključil radio in izbral postajo, ki jo običajno poslušamo. Za izbiro druge postajo bi potem grobo napisali številko na zaslonu, po seznamu, ki nam ga sistem lahko samodej- no ponudi. Če pa bi narisali srce, bi sistem poklical mobilno številko najdražje osebe. S podobnimi znaki bi lahko iz avtomobila aktivirali tudi hišne sisteme in aparate. Personalizacija bi zajela tudi druge sisteme v avtu, začenši s kartico za odpiranje vrat, v našem žepu, ki bi jo sistem zaznal na oddaljenosti nekaj metrov. Istočasno bi nastavili sedež, volan, ogledala, ogrevanje ali hlajenje, zaščito pred soncem, radio in še kaj po naših nastavitvah. V prihodnosti bo mogoče poosebiti tudi nekatere temeljne funkcije v avtu, na primer obešanje in transmisijo, pa tudi značilne reakcije v smislu izboljševanja varnosti vožnje.
Modularna kabina: v avtomobilih prihodnosti bo mogoče izbrati armaturo po lastnem okusu in jo pozneje tudi zamenjati.
edne t ehnolog ije
Frost & Sullivan je napovedal, da bo leta 2010 evropski trg elektronskih zdravstve- nih kartic dosegel vrednost 700 milijonov evrov. Zamenjava kartic v Nemčiji je veliko prispevala k sprejetju zamisli o elektronski zdravstveni evidenci v celotni Evropi.
Poosebljanje tovarn
Personalizacija je izjemno pomembna usmeritev v zdravstvu. Še vedno pa je malo bolnišnic z visokotehnološko integracijo, kot je Massachusetts General Hospital v Bostonu, kjer se medicinski podatki kom- binirajo z administrativnimi informacijami v elektronske zapise o pacientu. Tak poose- bljeni dokument »na zahtevo« in v realnem času je revolucija v smislu razpoložljivosti in natančnosti medicinskih podatkov. In- formacijske tehnologije bodo zagotavljale uporabo vse več podatkov s ciljem bolj- šega razumevanja posebnih zdravstvenih težav pacienta. Poosebljeno zdravljenje bo odvisno od starosti pacienta, zdravstvenih težav, pogojev zdravljena, izkušenj bolni- šnice in tako naprej. V prihodnosti bodo podatki o pacientih inteligentno obdelani in na razpolago za zdravstvene namene, kar bo olajšalo vse stopnje odločanja v klinični obravnavi. Informacije bodo do- stopne tudi na elektronskih zdravstvenih karticah, personalizacija pa lahko dobi različne oblike. Danes na primer kardiolog
Trgovina, utemeljena na radiofrekvenčni identifi kaciji: nalepke RFID poenostavljajo naročanje, skladiščenje in plačevanje.
HP predstavil prenovljeno različico Designjet 500
Z znižanjem cen tiskalnikov velikih formatov so ti našli me- sto tudi v manjših podjetjih, projektnih pisarnah in razvoj- nih skupinah. HP je decembra 2008 najavil, da bo svoj najbolj prodajani model Designjet 500 posodobil. Novi model z ozna- ko 510 bo obdržal dostopno ceno, pridobil pa zmogljivost.
Tiskalnik so dodelali predvsem na področju delovnega spomi- na, hitrosti tiska in enostavnosti uporabe. Prvo področje, ki so ga
znatno izboljšali, je desetkrat več vgrajenega delovnega spomina. Na modelu 500 je 16 MB, v novem 510 pa kar 160 MB, s čimer je omogočeno tudi tiskanje kompleksnih opravil.
Povečala se je hitrost tiskanja, ki je pri 510 kar štirikrat večja in pomembna predvsem za uporabnike, ki tiskajo velike količine. Tudi začetek tiskanja se je zdaj z 90 sekund skrajšal na 55 sekund, kolikor mine do začetka tiskanja načrta.
S sistemom HP Instant Printing Utility so želeli še poenostaviti delo s tiskalnikom in od- praviti napake pri tiskanju. Uporabniku zdaj ni treba več urejati nastavitev v programski opremi ali nastavitvah tiskalnika, saj za to samodejno poskrbi HP-jev nadzornik.
Tiskalnik je na področju strojništva zanimiv predvsem za tiste, ki ne potrebujejo ve- liko visokokakovostnih fotorealistični izpisov. Na voljo bo v dveh velikostih, in sicer v 24- in 42-palčni različici.
pediater lahko analizira bitje srca fetusa na domačem računalniku kar ponoči, tako da lahko bolničarka že zjutraj pripravi posto- pek zdravljenja za nosečnico.
Laboratorij na čipu
Zdravstvena nega bolnika se bo v prihodnje začenjala s prevzemom kapljice krvi v majceni »laboratorij na čipu« (Siemens je tako svojo poskusno rešitev poimenoval »Quicklab«). Kartico potem vstavijo v analizator, nekakšen prenosni računalnik, ki hitro izve, zakaj je oseba bolna ali zakaj bo kmalu zbolela – zaradi raka na sečniku, ateroskleroze ali Alzheimerjeve bolezni. Laboratorij na čipu je prvi v novi liniji obrambe, v kateri bo poudarek na preprečevanju in celovitem poosebljenem zdravljenju. V naslednjih dvajsetih letih bodo mnoge bolezni, vključno z rakom in srčnimi boleznimi, ugotovljene in zdravljene dovolj zgodaj, da lahko pacienti povsem ozdravijo. V Centru za molekularne raziskave bolnišnice v Massachusettsu (MGH) so razvili postopek ustvarjanja biorazgradljivih nanodelcev, ki se natančno prilegajo receptorjem celic raka na prostati ali drugih ubijalcev. Pri snemanju z novo generacijo magne- tnoresonančnih (MR) skenerjev celice raka s tako povezanimi nanodelci svetijo, kar omogoča izdelavo natančnih »zemljevidov« za kirurga. To sicer ni mogoče, ker so zdrave in predrakave celice videti povsem enako. Strokovnjaki zdaj razvijajo postopek, v katerem bi rakave celice vsrkale fl uorescentne »nanonalepke«, ki bi potem zasvetile pod bližnjo infrardečo svetlobo ter s tem odkrivale obo- lelo tkivo in kirurgu olajšale delo. Celoten postopek bi bil prilagojen bolniku, zagotovil pa bi najvišjo raven učinkovitosti.
Pomoč pri kirurgiji raka: fl uorescentne »nanonalepke« povzročijo osvetlitev rakavih celic (shema levo), kar omogoča razlikovanje zdravega tkiva (zgornji presek na srednji sliki) od rakavega (spodnji presek). Laboratorij na čipu (desno) pa omogoča odkrivanje raka in celo predraka- vega tkiva.
Poosebljanje proizvodnih procesov: raziskovalec Marquart Franz z modelom tovarne, narejene iz igrač, kjer deli komunicirajo med sabo in po potrebi sami prilagajajo postopke.
Kmalu bomo genske podatke o pacientih uporabljali za določanje preventivnega zdravljenja. Še višja stopnja personali- zacije bo uporaba informacij o pacien-
tovi genski in proteinski zgradbi s ciljem določanja preventivne zaščite in zdra- vljenja bolezni. Strokovnjaki preučujejo možnosti poosebljanja ne le procesov in sistemov, temveč tudi celotnih tovarn prihodnosti. S širjenjem radiofrekvenč- ne identifi kacije (RFID) bo proces per- sonalizacije zajel milijarde predmetov, ki bodo z nalepkami RFID pridobili »iden- titeto«. S tem bo omogočeno spremljanje izdelkov skozi njihovo celotno življenje, od nastanka do uničenja. Zaščita oseb- nih, zdravstvenih in drugih podatkov oseb pa se seveda ne more primerjati z zaščito podatkov o izdelkih in predme- tih. Kljub temu je problem zaščite sku- pni tudi zato, ker bosta ta dva osnovna pogleda pogosto tudi povezana, kot v primeru zdravil za bolnika ali osebne pr- tljage na potovanju.
