UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študijski program prve stopnje
Samopomoč pri zdravljenju psihičnih travm s pomočjo umetnostne terapije
Urša – Špela Bole Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študijski program prve stopnje
Samopomoč pri zdravljenju psihičnih travm s pomočjo umetnostne terapije
Mentor: doc. mag. Robert Černelč
Ime in priimek avtorice: Urša – Špela Bole
Vpisna številka: 42170060
Študijski program in smer: Slikarstvo, Video in novi mediji
Ljubljana, junij 2021
Naslov diplomskega dela: Samopomoč pri zdravljenju psihičnih travm s pomočjo umetnostne terapije
Title of thesis: Self-Help for Healing Psychological Trauma with the Help of Art Therapy
slikarstvo painting
video in novi mediji video and new media
spletna stran website
psihična travma psychological trauma
umetnostna terapija art therapy
izrazna terapija expression therapy
čustva emotions
otrok child
diplomska naloga BA thesis
UDK: 615.851.8:7(043.2)
IZVLEČEK
Ustvarila sem spletno stran Zdravilni izraz, na kateri sem objavila vaje in besedila za samopomoč pri čustvenem izražanju ter posledično lajšanju psihičnih travm.
V teoretičnem delu sem se oprla na psihoanalitike, psihologe in umetnostne terapevte, kot so Alice Miller, Luise Reddmann in Cathy A. Malchiodi. Raziskala sem vzroke in posledice psihičnih travm, zanemarjanje v otroštvu ter kako si pomagati z različnimi vajami in umetnostno terapijo.
V praktičnem delu sem s pomočjo vaj raziskala vpliv le teh na posameznika, kakšna je možnost zdravljenja z njimi ter če se s pomočjo umetniškega ustvarjanja izboljša tudi posameznikova zaznava čustev in misli.
ABSTRACT
I created a website Healing Expression (Zdravilni izraz) where I published some exercises and texts for self-help with emotional expression and consequently relief of psychological trauma.
In theoretical part I leaned on psychoanalysts, psychologists and art therapists such as Alice Miller, Luise Reddmann and Cathy A. Malchiodi. I researched the causes and consequences of psychological trauma, childhood neglect and how to help yourself with different exercises and art therapy.
In practical part, with the help of exercises, I explored the effect of these on the individual, what the possibility of healing with them is and if individual’s perception of emotions and thoughts improves with the help of artistic creation.
KAZALO
1. UVOD ... 7
2. RAZVOJ OTROKA ... 8
2.1. PSIHIČNO NASILJE ... 8
2.2. ZANEMARJANJE ... 9
3. PSIHIČNA TRAVMA ... 9
3.1. TRAVMATSKI DOGODEK ... 10
3.2. TRAVMATSKO DOŽIVETJE ... 10
4. UMETNOSTNA TERAPIJA ... 10
5. PROJEKT ZDRAVILNI IZRAZ ... 12
5.1. HIPOTEZE ... 13
5.2. VAJE ... 13
5.2.1. Prva vaja: AVTOPORTRET ... 13
5.2.2. Druga vaja: METULJ ... 15
5.2.3. Tretja vaja: OTROK ... 18
5.2.4. Četrta vaja: STARŠI ... 21
5.2.5. Peta vaja: PISANJE ... 24
5.2.6. Šesta vaja: GIBANJE IN GLAS ... 26
5.2.7. Sedma vaja: SLOVO IN PROSTOR ZA NOVO ... 27
5.2.8. Osma vaja: AVTOPORTRET ... 30
5.2.9. Zaključek: INTROSPEKCIJA ... 32
6. SKLEP ... 34
7. ZAKLJUČEK ... 36
8. LITERATURA ... 37
9. REPRODUKCIJE UM. DEL ... 39
10. SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA ... 40
1. UVOD
V boju proti duševnim boleznim imamo na razpolago ves čas samo eno od sredstev: poiskati čustveno resnico enkratne in edinstvene zgodbe svojega otroštva in jo sprejeti.1
Med odraščanjem je vsak deležen travme vsaj enkrat v življenju, ne glede na odnos s starši in z okolico. A travme imajo na posameznika različen učinek, oziroma se ljudje z njimi drugače soočajo. Na nekaterih pustijo zelo velike posledice, ki so skozi življenje prisotne v njihovem vsakdanu ter jim otežujejo stik z realnostjo in zavedanjem, da so nekatere situacije le sprožilci (situacija, ki spomni posameznika na preteklo travmo, podoživi podoben občutek), a ti
vzbudijo velik strah, tako da ljudje nanj ne znajo reagirati.
Potlačitev čustev v nevzdržnih situacijah je normalna in je temeljni mehanizem, brez katerega skoraj ne bi mogli delovati, še posebej v otroštvu. Če bi se želeli soočiti z vsem, kar se dogaja po svetu in kar se je zgodilo nam, če smo v preteklosti doživeli zelo stresne situacije, bi verjetno občutili tako velik strah, paniko in nemoč, da bi nas to lahko vodilo v skorajšnjo nezmožnost delovanja. Potlačitev je torej zdrava in dragocena samoobramba v trenutkih, ko je nekaj neznosno za nas.2 Težava pa nastane, kadar ljudje začnejo vse neprijetnosti odrivati in se z njimi postopoma ne soočijo. Ta potlačitev posledično vodi v nakopičenje nepredelanih strahov, ki pa vseeno nezavedno vplivajo na posameznikovo delovanje in ga hkrati obsodijo na to, da bodo vsakič bolj ovirali njegovo življenje.
Zanimivo mi je, da je umetnost, poleg že številnih funkcij, tudi tehnika za izražanje in posledično zdravljenje čustev, nezavednega ter na splošno vsega, kar morda ne moremo izraziti na drugačen način. To me je spodbudilo k razmišljanju, kako bi lahko s pomočjo umetniških zvrsti izrazili svoje občutke. Tako sem naletela na umetnostno oziroma izrazno terapijo. S pomočjo le te je bil moj namen najti različne ustvarjalne načine, ki učinkovito pomagajo pri izražanju in sproščanju oziroma sprejemanju ran in strahov iz preteklosti.
V teoretičnem delu sem se dotaknila tem, kot so psihične travme, čustveno izražanje in zatiranje ter umetnostna terapija. Pri vsaki temi sem se lotila obširnejše razlage, saj se mi zdijo ključne za razumevanje mojega praktičnega dela.
1 Alice MILLER, Drama je biti otrok, Ljubljana 1992, str. 21.
2 Stefanie STAHL, Otrok v tebi mora najti dom: ključ do rešitve (skoraj) vseh težav, Tržič 2020, str. 95.
V raziskovalnem delu sem predstavila svoj projekt ter se podrobneje dotaknila vseh vaj, ki so sestavljene iz mojih osebnih izkušenj in ugotovitev ter v sklepnem delu zaključila z analizo hipotez, ki jih posledično potrdim ali ovržem.
2. RAZVOJ OTROKA
V otroštvu ključno vlogo igrata starša oziroma skrbnik, ki je potreben za razvoj še ne samostojnega otroka. Že v prvih letih življenja se v njegove možgane globoko vtisnejo izkušnje, ki jih doživlja ob bližnjih osebah, odnosi pa ga učijo, kako razmišljati o sebi in drugih, poleg tega pa začne graditi zaupanje in nezaupanje v svet.3
Kot zgoraj omenjeno je otrok v prvih letih odvisen od staršev in ima poleg hrane brezpogojne potrebe, kot so potreba po varnosti, dotiku in toplini, a te potrebe so redkokdaj izpolnjene.4 Seveda je razumljivo, da starši ne bodo zmeraj izpolnili vseh potreb otroka, a težavno postane, kadar sta vzgoja in skrb prezahtevna za starše. Ker je za otroka starš velik in nezmotljiv, mu ta s svojim odnosom in z odzivi da vedeti, ali je ta dobrodošel ali ne.
Občutek vrednosti in zaupanja pa se izoblikuje tudi v kasnejših letih, ko poleg staršev na nas vplivajo tudi ostali družinski člani, prijatelji, učitelji, sošolci in okolica.5
Če v razvoju otroka niso bile zadovoljene njegove osnovne potrebe, je bil zanemarjen, izkoriščen ali zatiran, je to na njem pustilo velike posledice. Medtem ko sta npr. fizično in spolno nasilje bolj očitna, je psihično nasilje manj vidno, a ravno tako nevarno. Nevede lahko otroku povzroči hud stres ter ga skozi razvoj, kot tudi v odrasli dobi, posledično spremlja strah, dvom, krivda, občutek manjvrednosti. Razvijejo pa se lahko tudi duševne motnje, ki zelo vplivajo na vsa človekova področja, kot na primer njegov odnos do sebe in okolice.
2.1. PSIHIČNO NASILJE
Psihično trpinčenje lahko povzroči ravno takšno ali še večje trpljenje kot ostale oblike nasilja.
Otroka lahko prizadene v času dejanja, kot tudi pozneje v njegovem razvoju.
3 STAHL 2020, op. 2, str. 29.
4 MILLER 1992, op. 1, str. 150.
5 STAHL 2020, op. 2, str. 30-31.
Pod psihično nasilje štejemo zanemarjanje ali druge oblike žaljivega vedenja do otroka, zanemarjanje otrokovih čustvenih potreb, delovne in vedenjske zahteve, ki presegajo otrokove zmogljivosti, ustrahovanje, izolacija, izkoriščevanje, ipd.
Posledice so lahko kritične in se na otroku ali kasneje na odrasli osebi kažejo kot stroga samoobsodba, škodovanje sebi, depresivna in samomorilna nagnjenja, burne reakcije na napake, nezaupanje vase ali v druge ter globok občutek manjvrednosti in strahu, da nikoli ne bo sprejeta in ljubljena.
2.2. ZANEMARJANJE
Zanemarjanje se kaže kot opustitev dejanj ali vedenja, ko odrasle osebe, starši ali skrbniki ne prevzamejo odgovornosti za otrokove telesne, čustvene, intelektualne in druge potrebe, ki bi mu omogočale zdrav in varen razvoj.
Izpostavila bi zanemarjanje čustvene narave, saj ga blizu povezujem s psihičnim nasiljem. To se kaže v odsotnosti čustvene topline, zatiranju otrokovih čustev, neodzivanje na njegove stiske, primanjkljaj podpore v okoliščinah, ki jih ni zmožen obvladovati ali pa se na njih odzvati ter izločevanje iz družinskih dejavnosti.6
3. PSIHIČNA TRAVMA
Pomen psihične travme je širok. Deli se na blažje in intenzivnejše ter na kratkotrajne in dolgotrajne posledice dogodkov, ki so v določenem trenutku posamezniku predstavljali grožnjo in nesposobnost odziva ter obvladovanja situacije. Posledice so lahko vidne na psihičnem, telesnem, kognitivnem, čustvenem, vedenjskem in socialnem področju.7
6 Nataša MILENOVIĆ, Nasilje staršev nad otroki v Sloveniji, Univerza v Mariboru, 2010, diplomska naloga, str. 9- 11, dostopno na <https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=13251&lang=slv> (20.6.2021). Zoran PAVLOVIĆ, Psihološke pravice otroka: otrokove pravice onstran pravnega varstva, Radovljica 1993, str. 206-207. Anica MIKUŠ KOS, Psihosocialni vidiki trpinčenja otrok, Ljubljana 1997, str. 60-62. Janez PEČAR, Viktimologija družine, Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 35, 1984, str. 312.
7 Barbara IVIČ, Psihična travma in psihoterapevtska obravnava travme, SFU: Univerza Sigmunda Freuda, 26.04.2017, dostopno na <https://sfu-ljubljana.si/sl/blog/psihicna-travma-psihoterapevtska-obravnava- travme> (20.6.2021).
3.1. TRAVMATSKI DOGODEK
Travmatski dogodek bi lahko poimenovali kot ekstremni stres, pri katerem posameznik občuti izgubo nadzora ter nepredvidljivost dogodkov.8
Posledice so lahko psihične in fizične, kot tudi kratkotrajne in dolgotrajne. Dolgotrajne imajo slabe in dobre posledice. Dobre posledice so, da je otrok bolj čustveno in socialno zrel, čustveno odporen ter sočuten. Slaba stran pa je ta, da negativno vplivajo na čustva, vedenje, mišljenje ter sprejemanje odgovornosti v svetu. Povzročajo tudi motnje telesnega delovanja in razna psihosomatska obolenja.9
3.2. TRAVMATSKO DOŽIVETJE
Ljudje travme različno doživljajo in se tudi različno odzivajo nanje. Tako lahko nek dogodek nekateri doživijo hujše kot drugi. Odvisno je od lastnosti, kot so razumevanje ter pomen, ki ga ima dogodek na otroka, in od tega, kako se otrok nanj odziva.10 Torej objektivno težak
dogodek ne sproži duševne motnje, a ima lahko vseeno velik vpliv na ljudi, ki se težje spopadajo s stresom, medtem ko »psihično odpornim«11, kot jih poimenuje Makovec, ne škoduje.
4. UMETNOSTNA TERAPIJA
Umetnostna terapija temelji na ideji, da je ustvarjalni proces umetniškega ustvarjanja zdravljenje in izboljšanje življenja ter oblika neverbalne komunikacije misli in občutkov.
Spodbuja osebno rast, povečuje samorazumevanje in pomaga pri zaznavanju čustev. Pomaga ljudem vseh starosti na različne načine, kot so najti smisel, olajšanje travm ali drugih težav.
Pomaga pri večjem vpogledu ter pri vsakdanjem dobrem počutju. Umetnostna terapija temelji
8 Maja RUS MAKOVEC, Vloga zunanjih psihičnih obremenitev pri duševnih motnjah: kje nastopi in kje se konča vloga psihiatrije, Meje psihiatrije, Begunje 2002, str. 70, dostopno na <https://www.pb-
begunje.si/gradiva/Makovec135143777664.pdf> (20.6.2021).
9 Maja CVETAN, Travma v otroštvu in njen vpliv na socialno življenje v odraslosti, Univerza v Ljubljani, 2016, diplomska naloga, str. 10, dostopno na <https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=87595&lang=slv>
(20.6.2021). Anica MIKUŠ KOS in Vera SLODNJAK, Nesreče, travmatski dogodki in šola, Ljubljana 2000.
10 Petra MAJERIČ, Travme iz otroštva in njihove posledice, Univerza v Mariboru, 2010, diplomska naloga, str. 8, dostopno na <https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=14211&lang=slv> (20.6.2021). Tatjana SAMEC in Vera SLODNJAK, Psihične travme v otroštvu in adolescenci, Ljubljana 2001.
11 RUS MAKOVEC 2002, op. 8, str. 73.
na prepričanju, da imajo vsi posamezniki sposobnost ustvarjalnega izražanja in da je izdelek manj pomemben kot vključen terapevtski proces.12
Umetnostna oziroma likovna terapija se večinoma nanaša le na risanje, a nekateri izvajalci vidijo umetnostno terapijo kot večji del discipline, ki se nanaša na izrazno umetnostno terapijo. Ta je sestavljena iz prepletov umetnosti, glasbe, plesa in giba, drame ter poezije in pisanja.
Izrazna terapija je bila opredeljena kot uporaba umetnosti in njihovih izdelkov za spodbujanje ozaveščenosti, čustvene rasti in krepitev odnosov z drugimi skozi dostop domišljije. Osnovna predpostavka je, da je izrazna umetniška izkušnja –vizualna umetnost, glasba, ples in drama- omogočila ljudem, da raziščejo neznane dele sebe, komunicirajo neverbalno in dosežejo vpogled. Rogers (1993) verjame, da ena umetniška oblika naravno spodbuja drugo; na primer ustvarjalno gibanje lahko vpliva na to, kar izražamo z risbo, risba pa lahko aktivira tisto, kar čutimo in mislimo.13
Izrazne terapije k psihoterapiji in svetovanju dodajajo edinstveno dimenzijo, ker imajo več specifičnih značilnosti, ki jih ne najdemo vedno pri strogo verbalnih terapijah, vključno s samoizrazom, aktivno udeležbo, domišljijo in miselno-telesno povezavo. Ekspresivne terapije spodbujajo ne le samoraziskovanje temveč tudi uporabo samoizražanja skozi enega ali več modalitet kot osrednji del terapevtskega procesa. Izrazni terapevti si na splošno ne
prizadevajo razlagati posameznikovih risb, gibanja, pesmi,… temveč poskušajo klientom olajšati odkrivanje njihovega osebnega pomena in razumevanja. Iz tega razloga samo- izražanje v izrazni terapiji na splošno vključuje tudi verbalno refleksijo zato, da pomaga posameznikom pri razumevanju njihovih izkušenj, občutij in dojemanja.
Ker misli in občutki niso strogo verbalni in niso omejeni na shranjevanje kot verbalni jezik v možganih, so ekspresivne modalitete posebej uporabne pri pomoči ljudem pri komuniciranju vidikov spominov in zgodb, ki morda niso takoj na voljo s pogovorom.14
12 Cathy A. MALCHIODI, Handbook of art therapy, Academia.edu, New York: The Guilford Press, A Division of Guilford Publications, Inc., 2003, e-knjiga, str. 1, dostopno na
<https://www.academia.edu/8449655/Handbook_of_art_therapy> (20.6.2021).
13 MALCHIODI 2003, op. 12, str. 106-108.
14 Cathy A. MALCHIODI, Expressive therapies, Art & Psychotherapy Center, New York: The Guilford Press, A Division of Guilford Publications Inc., 2005, e-knjiga, str. 1-16, dostopno na < http://www.art-
therapy.gr/images/stories/book_library/books/art_therapy/expressive_therapies.pdf> (20.6.2021).
5. PROJEKT ZDRAVILNI IZRAZ
Zdravilni izraz je spletna stran za samopomoč pri zdravljenju psihičnih travm s pomočjo umetnostne terapije. Na njej so objavljena besedila in vaje za samopomoč pri izražanju ter posledično lajšanju in vpogledu v neprijetne stresne dogodke, ki so zaznamovali
posameznika.
Umetnost je zame zmeraj pomenila orodje svobodnega izražanja in posledičnega zdravljenja ter lažjega vpogleda v mojo preteklost in soočanje z njo. Ravno tako pa mi je tudi pomembna interakcija gledalca oziroma udeleženca in njegova izkušnja, zato sem se odločila za spletno stran, kjer lahko sodeluje, kdorkoli želi. Kot sem že na začetku omenila, me je skupek tega spodbudil k razmišljanju, kako bi se lahko tudi drugi izrazili skozi različne umetniške medije.
Odločila sem se za raziskavo, ali bodo vaje z različnimi ustvarjalnimi mediji pomagale posameznikom pri predelavi in lajšanju njihovih travm in neprijetnosti iz preteklosti ter spremenile njihov odnos do izražanja čustev.
Sestavila sem osem vaj in zaključek, ki sledi opravljenim vajam. Vsaka vaja ima svojo nalogo in nekaj vprašanj, na katera je udeleženec odgovoril po opravljeni nalogi. Vprašanja
spodbujajo udeležence, da bolj podrobno pogledajo in premislijo o svojem izdelku ter samem procesu.
V raziskavi so sodelovale tri ženske med 23. in 28. letom. Imena udeleženk so spremenjena zaradi anonimnosti, ravno tako nekateri podatki znotraj odgovorjenih vprašanj. To ne vpliva na ugotovitve raziskav ali na spremembo rezultatov.
Udeleženke so dobile navodila, da v zaporedju vsak dan rešijo eno vajo ter odgovorijo na vprašanja. Če potrebujejo kakšen dan odmora, si ga vzamejo. Poudarjeno je bilo tudi, da se bolj posvetijo svojim občutkom in prvim stvarem, ki jim pridejo na pamet brez prekomernega zapletanja v misli in tehniko izvedbe. Poleg tega so bile tudi naprošene, da so med
opravljanjem vaj pozorne na svoje misli, čustva in reakcije med samim ustvarjanjem, kar je pri odgovorih označeno z znakom »*«.
Po navodilih so dobile vse vaje, o katerih sem podrobneje pisala v nadaljevanju, pred tem pa še navedla hipoteze.
5.1. HIPOTEZE
-Ustvarjanje pomaga pri zaznavi, razumevanju, soočenju in sprostitvi nezavednih, potlačenih čustev in travm.
-Ljudem ustrezajo različne zvrsti in tehnike, ki tudi različno vplivajo na ustvarjena dela.
-Poglobitev v ustvarjanje del je odvisno od posameznikove pripravljenosti in želje razrešitve travm.
-Ustvarjanje pozitivno vpliva na občutja, ki jih je težje izraziti le z besedo.
5.2. VAJE
5.2.1. Prva vaja: AVTOPORTRET 1. NAMEN VAJE
Prva vaja je bila avtoportret, ki je zahtevala od udeleženca, da nariše sebe, tako kot želi.
Namen vaje je bil, da oseba opazuje in začuti, kakšen odnos ima do sebe.
2. OPIS VAJE
Narišite svoj avtoportret. Uporabite lahko poljuben format in tehniko (svinčnik, barvice, tempera, oglje, flumastri,…)
Po končanem delu odgovorite na naslednja vprašanja:
Kakšni občutki vas preplavljajo, ko gledate svoj avtoportret?
Katero tehniko ste izbrali in zakaj?
Kaj vam je na vašem portretu všeč in kaj ne? Ali kaj izstopa?
Ali so odgovori iz vprašanja št. 3 povezani z lastnostmi, ki so vam tudi v resnici všeč pri vas ali obratno?
3. DELA UDELEŽENK
Slika 1 Avtoportret, Nežin izdelek
Slika 2 Avtoportret , Lanin izdelek
Neža:
1. Ko gledam svoj avtoportret, me preplavljajo občutki, da moram spet začeti risati. Včasih, ko sem bila mlajša, sem vsak teden risala risbe, zdaj pa že približno 3-4 leta nisem narisala nič. To me sprošča in veseli. Večkrat bi si lahko vzela čas za ustvarjanje.
Trenutno sem dobre volje, tako da imam pozitivne občutke ob risbi.
2. Za risanje sem izbrala svinčnik, ker mi je z njim najljubše ustvarjati, poleg temper, ker lahko senčim.
3. Všeč so mi oči in obrvi, ni mi pa všeč nos in usta, ker jih nikoli nisem znala narisati (vsaj nosa ne).
4. Ne vem, kaj odgovoriti na to vprašanje.
Lana:
1. Žalost.
2. Barvno, ker lažje povem, kar želim.
3. Všeč: malo rumene v glavi, veliko srce.
Ni mi všeč: misli, nasmeh, utež pol prazno srce, zrak 4. Recimo.
*Počutim se prazno, a hkrati žalostno, stresno, tesnobno. Želim si, da bi rumen delček prevladal v mojih mislih, da bi si upala razdajati in prejeti vso ljubezen, k jo premorem.
Slika 3 Avtoportret, Majin izdelek
5.2.2. Druga vaja: METULJ
1. NAMEN VAJE
Druga vaja je namenjena temu, da udeleženec prepozna, kakšen odnos ima do sprememb ter se zaveda, kje je v danem trenutku.
2. OPIS VAJE
Metulj je simbol transformacije, saj gre skozi več razvojnih faz.
1. faza: JAJČECE = ROJSTVO (faza, v kateri se začnete prebujati, želite si spremembe) 2. faza: GOSENICA = DOGAJANJE (faza, v kateri pride do odločitev in počasne realizacije) 3. faza: BUBA = MIROVANJE (poglobitev vase in počitek – zaključki potrebujejo svoj čas) 4. faza: METULJ = NOVO ROJSTVO (osvoboditev, čas za novo – celostno živite
spremembo)
Maja:
1. Ko sem risala, sem bila ravno pod močnim vplivom čustev in sem jokala. Ko gledam svoj avtoportret, ki prikazuje mene z nasmeškom na obrazu, pa vendar postavljena v solzo. Skozi to sliko sem želela povedati, da sem na splošno zelo srečna in vesela oseba, z voljo do življenja, a vseeno me preplavijo močni občutki žalosti in bolečine, glede na okoliščine, ki se dogajajo v
trenutnem življenjskem obdobju. Ko gledam svoj avtoportret, dobim občutek moči, da sem močna oseba, ki si pusti pokazati veselje in bolečino. Vem, da sem vse to jaz in zdi se mi
pomembno, da moj avtoportret ne odraža samo videza, pač pa tudi mojo osebnost.
2. Izbrala sem tehniko risanje s svinčnikom, ker sem želela vse skupaj uprizoriti čim bolj realno in ''grobo''. Brez kompliciranja, barvanja in dodajanja kakšnih drugih tehnik. Zdi se mi, da se na zelo enostaven način, z nekaj linijami, lahko zelo jasno uprizorim.
3. Všeč mi je ravno ta čustven naboj, ki sem ga želela uprizoriti (s solzo in nasmeškom hkrati). Všeč mi je tudi, da sem uprizorila svoje dolge lase in trepalnice, ki so a moje pojme moje fizične/vizualne lastnosti, ki jih imam na sebi zelo rada. Na avtoportretu ni neke specifične stvari, ki mi ni všeč. Po vsej verjetnosti izstopa solza, v katero sem postavila sebe in je tista 'pika na i', kot sem že napisala, doda čustven naboj.
4. Ja, odgovori iz 3. naloge so dejansko stvari, ki so mi na sebi všeč. Tudi želja avtoportreta je bila, da sebe narišem tako kot sem, z željo, da spodbujam in izpostavljam stvari, ki so mi všeč.
Razmislite, v kateri fazi ste in se tako tudi narišite (če vidite, da se med procesom vaj ali po koncu le teh vaša faza spremeni, se narišite v naslednji – tako boste videli, da je sprememba mogoča).
Po končanem delu odgovorite na naslednja vprašanja:
V kateri fazi mislite, da ste in zakaj?
Pomislite, kaj vas loči od tega, da preidete v drugo fazo?
Kakšen odnos imate do transformacije in kako se soočate s spremembami v vsakdanjem življenju?
Če vam spremembe predstavljajo težave ali neprijetnosti: Zakaj je temu tako in kako mislite, da bi lahko to spremenili?
3. DELA UDELEŽENK
Slika 4 Metulj, Nežin izdelek
Neža:
1. Najprej sem se videla v 4. fazi, a zdaj mislim, da sem tudi v tretji. V četrti se mi zdi da sem zato, ker sem ta mesec začela z zelo velikim in novimi poglavji v življenju, ki sem si jih zelo želela. V tem mesecu sem se preselila na svoje, šla iz dolge zveze, odstranila iz življenja vse energijske ''pijavke, ki name vplivajo negativno,… Mislim pa da sem tudi v tretji fazi, saj si veliko časa vzamem zase in ''počivam'', razmišljam, kaj vse si želim v življenju in pričakujem veliko sprememb.
2. Kar me loči do naslednje faze je to, da se bolj posvetim sama sebi in svojim željam.
3. S spremembami se soočam tako da so sprva stresne, potem pa jih sprejmem in se nekaj naučim. Transformacijo si predstavljam, kot osebno rast.
4. Spremembe lahko name in na ljudi vplivajo zelo stresno in negativno, mislim da zaradi tega, ker se bojimo stopiti iz cone udobja. To bi lahko spremenili z načinom
razmišljanja, da vsaka sprememba prinese nekaj pozitivnega.
Slika 5 Metulj, Majin izdelek
Slika 6 Metulj, Lanin izdelek
Maja:
1.Sem v fazi bube, ker je že v navodilih jasno napisano, kaj naj bi ta faza predstavljala in sem takoj začutila, da sem trenutno v obdobju mirovanja. Pustim si čas za predelavo preteklih dogodkov, iz katerih sem se veliko naučila. Sedaj je čas za počitek. Naredila sem vse, kar je bilo v moji moči, da sem v bližnjih preteklih situacijah odnesla čim več in se učila, nabirala znanje in izkušnje.
Nezavedno sem se nato odločila za mir, počitek in pustila, da se sedaj stvari, ki sem jih ''nastavila'' po svoje, razpletejo, kakor se morejo. Kasneje sem to ugotovila tudi na zavedni ravni. Uživam v miru in potrpežljivo čakam na čas, ko bom prišla v fazo metulja.
2.Menim, da me do končne faze loči samo še čas, ki je potreben, da se misli umirijo in da nato življene steče v smer, ki je prava zame.
3.Transformacija se mi zdi res lepa stvar. Kako lepo je, da se vsak dan razvijamo na različnih področjih svojega življenja. Stalno se učimo in ko v enem obdobju
''odrastemo'' v situacijah, se nato pokažejo nove, ki se jih spet odločimo osvojiti. To so pomembne lekcije, ki so nujne za naš razvoj. Vse faze so lepe in pozitivne na svoj način. S spremembami se soočam odvisno od
razpoloženja. Na splošno menim, da so te dobre, je pa odvisno, za kaj gre. Nekaterim se prilagodim hitreje, za druge pa potrebujem nekoliko več časa.
4. Težave mi predstavljajo, če moja čustva niso uravnovešena, če mi manjka povezava same s seboj.
Takrat nisem mirna in me zato tudi spremembe iz okolice lahko hitreje potrejo. Ko sem mirna, v povezavi sama s sabo, pa spremembe tudi lažje sprejmem in verjamem, da so to zame pomembne lekcije. Sploh pa, da se na koncu vedno vse dobro izteče.
Lana:
1.Vmes med jajčecem in gosenico, ker sem na poti do odločitve,…
2. Dokončanje določenih stvari, odločitev za nove stvari.
3. Fuck this shit.
4. Rada mam neko rutino, poznane stvari in domačnost.
Spremenit s tem, da si večkrat upam riskirat, upat narediti nov korak.
5.2.3. Tretja vaja: OTROK
1. NAMEN VAJE
Tretja vaja spodbudi udeleženca, da se sooči z neprijetnim spominom iz preteklosti. Z ustvarjalnim izrazom se lahko distancira in opazi, kaj ga je zaznamovalo ter kakšen vpliv je nasplošno imela ta situacija nanj v preteklem in sedanjem trenutku.
2. OPIS VAJE
Narišite sebe iz otroštva in se postavite v nek neprijeten dogodek, ki se ga najbolj spominjate.
Po končanem delu odgovorite na naslednja vprašanja:
Na kratko opišite dogodek in izpostavite pomembne narisane motive. Razmislite tudi, če je tehnika vplivala na izraz vaših občutij (npr. barve, velikost, ostrina,
popačenje,…)?
Kako vas je ta dogodek zaznamoval? Ali še zmeraj vpliva na vas?
Približno koliko ste stari? Se spomnite, kaj se vam je takrat še dogajalo (npr.
neprijetnosti v vrtcu/družini/osnovni šoli, - občutki neslišanosti, nevidnosti, manjvrednosti,…)?
Kaj vas vse veže na ta neprijeten spomin? Kolikšen del tega spomina je za vas pomemben in resničen v vaši sedanjosti?
3. DELA UDELEŽENK
Po drugi vaji mi je Neža sporočila, da kljub trudu in želji ne more nadaljevati z vajami, saj je bilo to zanjo preveč intimno, hkrati pa se ni želela spominjati in podoživeti neprijetnih občutkov iz preteklosti, ki si jih že celo življenje želi le predelati in pozabiti.
Slika 7 Otrok, Majin izdelek
Maja:
1.Dogodek je bil malo pred ločitvijo staršev, ko sem bila stara okoli 4 leta. V živo se spomnim dne, ko sta se tako močno kregala, da sem želela zbežat k babici v spodnje nadstropje hiše, a se nisem bila sposobna premakniti. Nisem vedela ali naj grem levo ali desno. Vrata na levi
predstavljajo izhod iz situacije. Na desni za drugim obokom pa je travmatični dogodek.
Tehnika je risanje s svinčnikom, dodala pa sem tudi rdečo barvo, s katero sem želela poudariti čustven naboj v dogodku. Pomembni se mi zdijo tudi znaki (npr. puščice, klicaji, 3 pike), ki določajo dogajanje.
2.Dogodek me za moje pojme ni pretirano zaznamoval, saj sem po ločitvi staršev kmalu
ugotovila, da je bila to najboljša rešitev. Danes vem, da takrat pač nista znala reagirati drugače in da jima je ločitev veliko dala in pripomogla k njunem osebnem razvoju, prav tako mojem. Po tem smo se vsi trije bolje razumeli in všeč mi je, da imata starša danes zelo lep, skoraj prijateljski odnos.
3.Stara cca. 4 leta. Spomnim se te situacije in s to povezanih drugih situacij. Moji občutki so bili predvsem strah, da bi koga od njiju izgubila.
4.Kot sem že napisala, je to samo dogodek, na katerega danes ne gledam tako, kot sem v otroštvu. Iz tega sem se veliko naučila. Npr. da na nekatere situacije nimam vpliva in da niso moja odgovornost, da bi jih reševala, prav tako se mi zdi pomembno, da se takrat nisem odločila za beg in zasilni izhod, pač pa sem si pustila jokati in čutiti vsa čustva. Zdi se mi, da je v življenju pomembno, da včasih čustvujemo in si pustimo čutiti tudi najhujšo bolečino, ker zasilni izhod in hitre rešitve niso vedno zdrave.
Slika 8 Otrok (1), Lanin izdelek
Slika 9 Otrok (2), Lanin izdelek
Lana:
(1) 1.Babi umrla. Črna barva = smrt, praznina, občutek majhnosti, izginjanje.
2.Ja. Še vedno mam prebliske tega dne. Predvsem zvečer + občutki tesnobe.
3. 10let. Po dogodku ''izguba mami'', raztresen fotr, skrb za sestro, slabe ocene in posledično menjava osnovne šole, kljub temu da si tega res nisem želela.
4. Včasih vse, včasih nič. Očitno zelo pomemben in resničen. Vožnja z avti, strah pred izgubo ostalih, zamišljanje njihove smrti.
*ne! Ni mi všeč ta vaja #drekc sploh ne dons!
*slabo mi je k razmišlam o teh dveh dogodkih. Solze mam notr v grlu in me dušijo; al me pa bruhat.
Nevem. Also pišm mer grš, kr hočm da se čimprej konča ta naloga.
(2) 1.Oddaja kužka. Sovražm ta trenutek in ubistvu nikol sploh ne pomislm nanj. Nevem zakaj sm zdej.
2. Nevem zares. Neglede na to, kaj se zgodi, nikol več nočm doživet česa tazga!
3. cca. 15. Prvi fnt, slaba zveza, bežanje od domačega kreganja. In po oddaji dobil nov flet in bi ga loh obdržal.
4. Nevem. Mogoč pogovor o bivših živalin & kadar me kej spomne nanj. Mislm, da ni glih del moje sedanjosti.
*Moja dva sedanja psa več kot vsi in vse!
*how I feel about me right now in this -> jezno + helpless
5.2.4. Četrta vaja: STARŠI
1. NAMEN VAJE
Vaja je namenjena opazovanju negativnih in pozitivnih lastnosti svojih staršev ter spodbuja udeleženca, da opazi, kako so ali pa še zmeraj vplivajo nanj in katere lastnosti ima posledično tudi sam.
2. OPIS VAJE Narišite svoja starša.
-Narišite ju skupaj.
-Narišite vsakega posebej dvakrat: ena risba naj predstavlja pozitivne plati starša, druga pa negativne. Poskusite začutiti znotraj sebe vse te občutke in jih narisati. Zraven lahko tudi kaj napišete (npr. ponavljajoče besede, ki so vplivale na vas).
Po končanem delu odgovorite na naslednja vprašanja:
Primerjajte starša na prvi risbi. V čem sta si podobna in v čem se razlikujeta (v barvah, linijah, jasnosti, izrazu,…)? Kakšen je odnos med njima?
Naštejte negativne in pozitivne lastnosti vsakega starša. Ste ob risanju njunih
negativnih plati občutili neprijetnosti v telesu, spremembe v čustvih? Na kakšen način?
Poskusite biti kar se da iskreni do sebe in napišite, katere (pozitivne in negativne) lastnosti imate tudi vi.
Pomislite, v kolikšni meri so starši vplivali in še zmeraj vplivajo na vas. V kolikšni meri ste se odcepili od njih ter kaj vas loči od tega, da bi postali popolnoma neodvisni?
(Poglejte širše, ni mišljeno le v materialnem smislu ampak tudi vpliv njihovih prepričanj in odzivov, ki morda vplivajo na vaše odnose, delo, lastno vrednost ipd.)
3. DELA UDELEŽENK
Slika 10 Starši (1), Majin izdelek
Slika 11 Starši (2, 3), Majin izdelek
Maja:
1.Podobna sta si po izrazu, ker se vidi, da jima je skupaj neprijetno in nista srečna. Njun odnos je v energiji odpora, imata se rada, vendar jima je težko.
2.Na sliki napisano. Bilo mi je malo neprijetno, tesnobno, ker se ne želim preveč spominjat njunih najbolj negativnih navad, želim se skoncentrirat na dobre in se tudi sama zgledovati po teh. opazila sem tudi, da sem tudi pri sebi opazila, katere lastnosti me na njima motijo (neg. lastnosti), ker jih imam tudi sama.
3.Na sliki napisano – označeno (skoraj vse)
4.Starši so name močno vplivali, kar se mi zdi logično, saj se učimo od njih in prevzamemo del njihovega obnašanja in značaja. To se mi zdi lepa stvar, sploh ker imata oba ogromno čudovitih lastnosti in sem ponosna, da sem njuna hči. Zdi se mi, da sem se čustveno in materialno v zadnjih letih kar precej osamosvojila in odrasla. Na mami sem bila vedno močno čustveno navezana, nato pa so me okoliščine pripeljale, da sem z njo še vedno močno povezana, vendar ne navezana.
Slika 12 Starši (1), Lanin izdelek
Slika 13 Starši (2), Lanin izdelek
Slika 14 Starši (3), Lanin izdelek Lana:
1. da se dereta, vsak gleda v svojo smer, en je prazen, drug prepoln. Odnos=stresen.
2. mamin +: polna ljubezni, srečnejša, ljubezniva (čaka na objem), razumevajoča
mamin-: kadar ima drugačno mnenje o nečem, močno mnenje, se bi kr skregala, nikol ne veš, kakšn odziv te čaka, vse jo zmot (ob risanju, niti ne)
Očijev +: dokaj chill, jebe se mu, zabavn
očijev -: jebe se mu, skos nek občutek, da ga razočaraš, nevidn, ni tle, neda se resno pogovarjat, vzkipljiv (ob risanju občutki žalosti in prizadetosti)
3. +razdajanje sebe, razumevajoča, zabavna; -vse me zmot, hitr vzkipljiva 4.Faks!!! +služba! (nezaposlenost), želim boljši odnos s fotrom (pričakovanje)
5.2.5. Peta vaja: PISANJE 1. NAMEN VAJE
Peta vaja je namenjena razmisleku in izražanju skozi besedo. Spodbuja udeleženca, da izrazi vse, kar morda v situaciji z neko osebo ni mogel, ter ga spodbuja k spraševanju, koliko stvari lahko predelamo sami pri sebi, brez dejanske udeležbe vpletenega.
2. OPIS VAJE
Napišite pismo, zgodbo ali poezijo (o) osebi, ki vas je na kakršenkoli način v življenju prizadela (lahko se tudi posnamete). To zadržite le zase, zato se ne zadržujte in napišite vse, brez filtra, kakorkoli se pač počutite oziroma ste se v preteklosti ob določenem dogodku ali v odnosu s to osebo.
Po končanem delu odgovorite na naslednja vprašanja:
Katero tehniko ste izbrali in zakaj?
Katera čustva so bila ob pisanju najbolj prisotna?
Ste imeli kaj težav z izražanjem brez zadržkov?
Kako se sedaj počutite, ko ste vse izrazili?
Bi lahko vse to povedali tudi tej dejanski osebi? Če ne, zakaj?
Velikokrat se lahko znajdemo v situacijah, kjer ni možnosti za zdravo komunikacijo in prosto izražanje. Pomislite, ali je pomembno, da izrazite vse direktno specifični osebi, in ali je dovolj, da le izrazite in predelate sami pri sebi?
3. DELA UDELEŽENK
Maja:
1. Napisala sem pismo, ker se mi zdi, da na tak način lahko povem veliko in obširno. Tako dam lahko tudi veliko iz sebe.
2. Predvsem žalost, tudi ljubezen, malo jeze in celo sovraštva. Na koncu pa samo brezpogojno ljubezen.
3. Ne, sem že vajena pisanja, pišem kot način izražanja čustev.
4. Ranljivo, žalostno, a hkrati tudi močno, srečno.
5. Veliko stvari bi lahko povedala, nekaterih ne. Po vsej verjetnosti ne zato, ker ne želim izpasti šibka ali slaba v očeh te osebe.
6. Zdi se mi primerno, da drugim povemo, kako se počutimo, če nam bo odleglo. Včasih pa so vse besede odveč in je bolje, da nekatere stvari na vse zadnje predelamo tudi sami s sabo.
Poezija:
Kje si?
Potrebujem te.
Potrebuje te tudi ona.
»Nič ji ni« rečeš in zamahneš z roko, medtem ko ona za hip
negibna leži na tleh medtem ko čepim,
kričim, jokam.
Kričim!
Zakaj me ne slišiš?
Zakaj me ne vidiš?
Ni moja krivda, prav tako ni njena.
Potrebujem te!
Potrebuje te tudi ona!
»To ni moja služba«
slišim v svojih mislih zaprta v sobo,
s solznimi lici ko te neuspešno kličem.
»Potrebujemo te«
zašepetam v noč.
Lana:
1. Poezijo. Nevem, ker najraj tko pišm o čustvih.
2. Prizadetost, žalost, nemoč.
3. Ne.
4. Prazno, nism sploh vedla, da bo to na plano pršl.
5. Ne, ker je bv (brez veze).
6. Odvisno kje, s kom, o čem. V tem primeru je dovolj poezija.
*Fuck I'm crying af!
*Psihično sfukana
5.2.6. Šesta vaja: GIBANJE IN GLAS
1. NAMEN VAJE
Šesta vaja je namenjena stiku s svojim telesom in z občutenjem intenzivnejših čustev.
Udeleženca spodbudi, da občuti svoje telo ter svoja čustva in jih izrazi skozi različne gibe in s sproščanjem zvoka.
2. OPIS VAJE
Včasih ni dovolj, da nekaj napišemo ali o nečem spregovorimo, zato sta glas in gibanje močni tehniki pri zdravljenju in sproščanju čustev ter izraza, ki ga ni možno ubesediti (npr. jeza ali bolj aktivna čustva).
Za to vajo poskusite biti v prostoru, kjer vas nihče ne bo motil. Lahko si zatemnite prostor, prižgete daljšo instrumentalno glasbo, ki vas bo spodbudila k izražanju.
Postavite se nekam, kjer imate dovolj prostora za prosto gibanje. Zaprite oči in se prepustite glasbi ali tišini. Osredotočite se tudi na svoje dihanje, ki se postopoma poglablja. Čutite svoje telo, ki se giblje z dihom ali glasbo. Malo začnite poskakovati, kot da bi tresli svojo
medenico. Tresite ramena, kot da bi stresali breme s svojega telesa. Ko začutite čustvo, bolečino, se še kar premikajte in globoko dihajte. Z vsakim izdihom poskusite spustiti zvok.
To delajte toliko časa, dokler se nekaj ne sprosti. Če čutite, lahko skačete, tečete, jokate, boksate v zrak, kričite, kakorkoli se pač počutite, odvisno od čustva. Morda bo prišlo na plan več čustev v nekem zaporedju. Kar pustite jim, da se izrazijo. Ko boste čutili, da se vse pomirja, se usedite ali ulezite, da se vse do konca sprosti in umiri.
Po končanem delu odgovori na naslednja vprašanja:
Kako ste se počutili pred, med in po končani vaji?
Katera čustva so prišla na plano? Se je kaj sprostilo?
Kakšne razlike v izrazu čustev opazite med prejšnjo vajo, kjer ste uporabili pisanje ali izgovorjavo besed, ter med to, kjer ste se osredotočili na gibanje telesa in zvok?
Ste čutili kakšne blokade? Če ste, zakaj mislite, da je prišlo do njih?
3. DELA UDELEŽENK
5.2.7. Sedma vaja: SLOVO IN PROSTOR ZA NOVO
1. NAMEN VAJE
Prvi del vaje je namenjen opuščanju strahu in vsega, kar ovira udeleženca pri spremembi. S pomočjo risbe si ustvari varen prostor, kjer lahko dokončno spusti vse, kar mu ne služi več.
Drugi del je namenjen ustvarjanju novih stvari, ki si jih posameznik želi za svojo sedanjost in prihodnost. Udeleženca spodbudi k razmišljanju o koncih in novih začetkih ter kakšen odnos si želi imeti s seboj, z ljudmi in s svetom.
2. OPIS VAJE
Ta vaja bo nekoliko daljša, saj je predzadnja in predstavlja, tako kot že pove sam naslov, slovo in prostor za novo.
Maja:
1.Pred vajo sem se počutila mirno, saj sem danes že malo meditirala, a sem se vseeno odločila, da vajo naredim. Vmes mi je bilo na trenutke smešno in neprijetno pa čeprav sem bila v sobi sama.
Kasneje sem se sprostila in uživala v trenutku, ki je bil samo moj. Po vaji sem bila nekoliko utrujena, malo mi je bilo smešno vse skupaj, predvsem pa sem se počutila bolj sproščeno, magnetično, veselo, bolj žensko.
2. Vmes mi je šlo morda malo na jok, iz čiste radosti, zdi se mi, da v zadnjem času že tako veliko predelujem svoja čustva, vendar se že nekaj dni sprošča in tudi vaja mi je pomagala začutiti pristno radost ter ljubezen do sebe in življenja.
3. Prejšnja vaja se mi je zdela malo težja, čustveno bolj zahtevna, ker sem morala razmišljati o bolečini in povezavi z nekom, ki ni jaz. V tej vaji pa sem delala sama s seboj in sem se počutila bolj prijetno.
4. Blokada le v trenutku, ko si rečeš: Kaj delam? In potem je vse smešno. Nato se zaveš, da si sam s seboj in je lepo.
Lana:
1. Ok, jokala k zmešana, kokr da bi lah to delala še ceu dan, diham lah 2. Žalost, ful žalosti, jeza
3. V tej vaji sm čustva doživela bl intenzivno 4. Ja, nevem, ker se neznam čist prepustit.
*Slabo mi je
Narišite veliko poljubno obliko (krog, elipsa, kvadrat,…) in vanjo narišite (lahko tudi napišete), kaj vas ovira pri spremembi. Vanjo vlijte vse skrbi, strahove ter občutke nemoči.
Med vajo lahko tudi naglas izgovarjate želene besede ali zvoke, lahko tudi zajokate, izrazite jezo ali kakršnokoli čustvo, ki pride na površje. Vse vlijte v vašo poljubno obliko. Ko končate, narišite okoli te oblike barvni ''plašč'', ki bo ovijal to obliko in vse, kar je v njej.
Uporabite barvo ali več teh, ki se vam zdijo pomirjujoče in zdravilne. Barvajte, dokler se ne pomirite in imate občutek, da je barva pozdravila ves negativen prostor. Lahko barvate tudi čez to obliko, da zares dobite občutek, da je zdravilna barva prišla v vse dele vaše začetne poljubne oblike. Če potrebujete pomoč, si lahko predstavljate, kako vam žival, človek, stvari ali nesnovno bitje pomagajo in podpirajo vaše celotno zdravljenje. Če to storite, ga/jo prosite za pomoč, jasno izrazite, na katerih področjih si želite zdravljenja. Nato se zahvalite, ker vam pomaga pri vašem zdravljenju.
Ko se pomirite, imate 4 možnosti (lahko izberete eno ali več tehnik):
-čez celotno obliko (s plaščem vred) narišite vodo, ki vse preplavi in nevtralizira -čez celotno obliko (s plaščem vred) narišite ogenj, ki vse zažge in nevtralizira -čez celotno obliko (s plaščem vred) narišite veter, ki vse prepiha in nevtralizira -čez celotno obliko (s plaščem vred) narišite zemljo, ki vse razgrajuje in nevtralizira Po končani tehniki čez vse to narišite darilni papir, ki ovija vse, kar ste do sedaj narisali.
Potem zraven narišite sebe v sedanjosti in sebe kot otroka. Postavi vaju v pozo, kot da želita to darilo podariti. Nato vzemite drug papir in čez celotno površino narišite zemljo ali vesolje (lahko tudi oboje, na vsako stran). Ko to storite, vzemite prvi papir in ga zavijte v drugega ter si predstavljajte, kako ste vse pretekle skrbi in neprijetne občutke predali vesolju ali zemlji ter kako počasi nimajo več vpliva nad vami. Podarite in v zameno prosite za mir in zdravilno čiščenje.
Ko zaključite s to vajo, si lahko vzamete premor ali pa nadaljujete. Preteklost je za vami in čas je, da se malo pozabavate in postavite nove temelje. Vzemite nov papir in narišite krog ali elipso. V ta prostor narišite sebe in otroka. Predstavljajte si, da je to vaš nov, varen prostor, kamor ne posega nihče drug, nikakršna energija, nekaj, kar je le vaše, vaš osebni prostor. Ta prostor lahko pobarvate z različnimi barvami, ki vas pomirjajo, ali pa napišete besede, ki vas motivirajo in vam dajo občutek varnosti, ljubezni in podpore. Izven kroga/elipse, oziroma vašega osebnega prostora, lahko tudi narišete živali in stvari, ki pozitivno vplivajo na vas, ter ljudi, ki vas sprejemajo, cenijo, slišijo in podpirajo. Za konec lahko poljubno pod svojim osebnim prostorom narišete korenine, ki vas povezujejo z zemljo, ter nad sabo nebo, ki vas povezuje z vesoljem.
Po končanem delu odgovorite na naslednja vprašanja:
Kakšen je vaš odnos do koncev in novih začetkov?
Kako ste se počutili, ko ste opravljali prvo vajo?
Kako ste se počutili po drugi vaji?
Razmislite, kolikokrat in kje se vaši temelji še zmeraj zamajejo ter kako se želite še bolj stabilizirati.
3. DELA UDELEŽENK
Slika 15 Slovo in prostor za novo (1, 2, 3), Majin izdelek
Maja:
1. Včasih se prilagodim dobro, včasih pa težje. V vsakem primeru občutim čustva, v večini primerov se zjokam (tudi iz radosti in hvaležnosti). V življenju sem hvaležna tudi za konce in nove začetke, vse to ti nekaj da ali te nauči.
2. Bilo mi je zelo všeč in zanimivo, ker je vaja zasnovana drugače, kot ostale, več mi je ker sem bila kreativna in sploh nisem pazila, da je lepo, samo da izhajam iz sebe – vsaka linija.
3. Všeč mi je, celotna 7 vaja je top! Kot sem odgovorila že v 2. odgovoru. Ob tej vaji mi je bilo res prijetno in zelo zdravilno!
4. Moji temelji se zamajejo ravno ob vprašanjih, ki sem jih zapisala v trikotnik. Čeprav imam v sebi že bolj prijazna prepričanja in zato stara zamenjam z novimi, bolj pozitivnimi, tistimi, ki mi v življenju dejansko pomagajo.
Slika 16 Slovo in prostor za novo (1, 2, 3, 4), Lanin izdelek
5.2.8. Osma vaja: AVTOPORTRET
1. NAMEN VAJE
Vaja je namenjena premisleku, kako se je udeleženec spremenil od prve do zadnje vaje.
Spodbudi ga k opažanju sprememb in premisleku o ustvarjalnem procesu kot tehniki pomoči.
2. OPIS VAJE
Narišite svoj avtoportret. Uporabite lahko poljuben format in tehniko (svinčnik, barvice, tempera, oglje, flumastri,…).
Po končanem delu odgovorite na naslednja vprašanja:
Lana:
1. Strahopeten.
2. Stresno.
3. Olajšano & veselo, pomirjeno.
4. Družina. Poskrbet prvo zase!
*I love this
Kakšni občutki vas preplavljajo, ko gledate svoj avtoportret?
Katero tehniko ste izbrali in zakaj?
Primerjajte ga s prvim avtoportretom. Je prišlo do kakšnih sprememb (v občutkih, tehniki,…)?
Če je prišlo do sprememb, bi trdili, da so vam pri tem pomagale vaje? Kako?
3. DELA UDELEŽENK
Slika 17 Avtoportret, Majin izdelek
Slika 18 Avtoportret, Lanin izdelek
Maja:
1. Tega avtoportreta sem se lotila bolj v detajle, čeprav imam občutek, da sem prejšnjega narisala lepše. Zdi se mi, da je na sliki močna ženska, tako kot se v tem trenutku tudi počutim. Čeprav moje risanje ni najlepše, sem si na avtoportretu všeč.
2. Svinčnik, ker vse vaje rišem s svinčnikom in se mi zdi da je lepše vse enotno + tako se znam najbolje izrazit.
3. Ja, v tistem avtoportretu se počutim kot mala žalostna punčka, v tem pa kot močna, srečna ženska.
4. Zdi se mi, da so spremembe v počutju vsak dan, ne nujno zaradi vaj (pa tudi en del), ampak predvsem zaradi doživljanja sveta, okolice in dela na sebi.
Lana:
1. Presenečena sm, vesela, zadovoljna, mirna.
2. Barvice, idk, da je barvno?
3. JA v usm, ma intenzivne barve, brez ''ihte'',
zadovoljstvo, lahkotnost, bolj umirjena risba.
4. Ja, no že s tem, da so določene stvari vn pršle, k tut slučajno nism vedla, da so v men, lažje si interpretiraš proces
zdravljenja/predelovanja zaradi izražanja.
5.2.9. Zaključek: INTROSPEKCIJA
1. NAMEN VAJE
Zaključek sledi po opravljenih vajah in je sestavljen samo iz vprašanj, ki spodbudijo udeleženca, da s pomočjo ustvarjenih del širše in distancirano vidi spremembe, ki so se zgodile med samim procesom.
2. OPIS VAJE
Pomislite na celoten čas opravljanja vaj, občutja, spremembe. Lahko tudi pogledate vsa svoja dela skupaj in opazujete proces.
Po končanem delu odgovorite na naslednja vprašanja:
Kako ste se počutili na začetku, med procesom in po opravljenih vajah? Se je kaj spremenilo?
Kakšen odnos imate do sebe? So vam te vaje na kakršenkoli način pomagale? Morda pri kakšni novi ugotovitvi, spremembi percepcije?
Katera tehnika/vaja vam je najbolj pomagala? Zakaj?
Se vam je kaj spremenil odnos do izražanja čustev?
Ste prišli (ali pa ste blizu) do nove faze pri ''razvoju metulja''?
Kaj si želite zase v sedanjosti in za prihodnost? Kako želite živeti?
Imate še kakšno zaključno misel oziroma bi še kaj dodali?
Pohvalite se in si privoščite sprostitev.
3.DELA UDELEŽENK
Lana:
1. a) na začetku -> bedno, žalostno
b) med vajami -> zmedeno, presenečeno c) po vajah -> presenečeno, olajšano -Ja, spoznala sem določene stvari.
2. Ja, definitivno velik novih ugotovitev. Odnos do sebe, ne najboljši, delam na tem, tut vaje so mi že pomagale pri tem.
3. Vaja 7 (zadnji del), boljše spoznanje s čim in kom se moram bl obkrožat, da nism sama. Tut vaja 3 pt. 2, ker sploh prej nism vedla, da me to mori.
4. Mislm, da ne.
5. Malenkost bliži
6. Mn sekiranja, stresa, več predajanja všečnim stvarem/trenutkom 7. Bilo je zanimivo, zabavno in čustveno
Maja:
1. Cel čas med izvajanjem vaj mi je bilo zelo prijetno, saj sem se počutila dobro (self care), saj sem si vzela čas zase in gradila na sebi. Na začetku pri prvih vajah sem bila zelo žalostna zaradi okoliščin v življenju in sem med risanjem pogosto tudi jokala. Na koncu pa se je vse to umirilo n sem se počutila veliko bolj radostno in prijetno.
2. Do sebe imam precej pozitiven odnos, sploh če se primerjam sedaj in nekaj let nazaj.
Poskušam bolj razumeti svoja čustva, vzamem si več časa zase, počasi spreminjam svoja nezdrava prepričanja, meditiram, uvajam zdrave telesne in umske navade… prav tako je bilo to risanje zame ena zelo prijetna navada, ki mi je pomagala priti v stik sama s seboj.
3. Najbolj všeč mi je bila vaja metulj. To sem risala res z veseljem, ker se mi je zdela zelo blizu.
Prav ta celotna transformacija mi je prelepa in zelo hitro sem našla mene v primerjavi z metuljem oz. njegovimi cikli.
4. Mislim da se to ni spremenilo, sem pa ugotovila, da včasih ne rabim kopat po svojih čustvih ampak se lahko preprosto usedem in začnem risat, ker je to zelo dobra, sproščujoča tehnika za delo na sebi in izražanje čustev, ki se jih morda prej sploh nisem zavedala.
5. Mislim, da sem že prišla do metulja ja. Ampak ko en cikel osvojimo, pride nov, nove naloge, učenja, rast... in smo spet na začetku, da osvojimo neko novo stvar.
6. Nimam pretiranih želja, želim si nadaljevati na tak način v življenju kot sedaj, ker se mi zdi, da stalno rastem, hkrati pa uživam in se učim. Želim si povezave s seboj, ljubezen do sebe in drugih, mir v srcu, radost vsak dan, ko odprem oči.
7. Vaje so mi na nek način pomagale v določenem obdobju, res se mi zdi super način za spoznavanje sebe.
6. SKLEP
V nadaljevanju sem navedla hipoteze, ki sem jih omenila že pred začetkom vaj. Te sem potrdila ali ovrgla s pomočjo del in odgovorov udeleženk.
1. Hipoteza:
Ustvarjanje pomaga pri zaznavi, razumevanju, soočenju in sprostitvi nezavednih, potlačenih čustev in travm.
Drži. Med samim procesom sta Maja in Lana občutili različna čustva in se tudi spomnili na stvari, ki so prišle ponovno na površje. Za primer sem vzela Lano, saj se pri njej vidi to zelo jasno, ko v tretji vaji odgovori: »Oddaja kužka. Sovražm ta trenutek in ubistvu nikol sploh ne pomislm nanj. Nevem zakaj sm zdej.« Pri peti vaji napiše: »Prazno, nism sploh vedla, da bo to na plano pršl.« To nakazuje, da je zaznala in posledično sprostila čustva v povezavi z dogodki, ki so bila do sedaj potlačena, skrita v njeni podzavesti. Pri obeh udeleženkah je med samimi vajami in njunimi odgovori razvidno, da sta šli čez različna stanja čustev, kot sta recimo žalost in jeza in da se je nekaj sprostilo. Tudi v zaključku obe odgovorita, da so jima vaje pomagale. Maja je napisala: »…včasih ne rabim kopat po svojih čustvih ampak se lahko preprosto usedem in začnem risat, ker je to zelo dobra, sproščujoča tehnika za delo na sebi in izražanje čustev, ki se jih morda prej sploh nisem zavedala.« To še dodatno potrjuje, da se obe zavedata, da je na plano prišlo veliko nezavednih stvari, ki sta jih bili pripravljeni videti in se z njimi soočiti.
2. Hipoteza:
Ljudem ustrezajo različne zvrsti in tehnike, ki tudi različno vplivajo na ustvarjena dela.
Drži. Udeleženke so imele do svojih del različen pristop. Za primer sem izbrala prvo vajo.
Neža je izbrala risanje s svinčnikom ter bolj detajlirane poteze, medtem ko je Maja, ki je ravno tako izbrala svinčnik, risala bolj skicozno, otroško, linijsko. Podobno se je narisala tudi Lana, le da je ona izbrala tehniko risanja z barvicami. Zakaj so izbrale tako tehniko, so tudi odgovorile. Neža je napisala, da rada senči, Maja, da je želela vse prikazati »čim bolj realno in ''grobo''«, ter Lana, da se tako lažje izraža. Že prva naloga potrjuje, da ljudem ustrezajo različne tehnike in ravno tako na njih različno vplivajo. Tudi pri peti vaji vidimo, da Maja izbere izražanje skozi pismo, Lana pa skozi poezijo, ker tako najlažje izražata čustva, se pravi vsaka na svoj način. Zanimiv je bil tudi odziv na šesto vajo, po kateri je Maja napisala, da ji je
bila lažja kot prejšnja, medtem ko je Lana občutila bolj intenzivna čustva. To potrjuje, da se nekatere osebe lažje izražajo besedno, druge pa telesno, ravno tako pa različne osebe ob različnih zvrsteh začutijo različna čustva in intenziteto le teh.
3. Hipoteza:
Poglobitev v ustvarjanje del je odvisno od posameznikove pripravljenosti in želje razrešitve travm.
Drži. To se je zelo dobro pokazalo pri vseh treh udeleženkah. Lana je naredila vse v enem kosu, od začetka do konca, in si je med vajami vzela samo en dan odmora. Maja je naredila tudi vse vaje, a si je med njimi vzela veliko prostega časa. Za vse vaje je potrebovala približno en mesec, z manjšim spodbujanjem. Neža je prenehala po drugi vaji, saj ji je bilo preveč intimno in neprijetno ob spominjanju na preteklost. To potrjuje, da mora oseba sama vedeti in se odločiti, kdaj je pripravljena razrešiti in pogledati v svoje pretekle nerazrešene dele, ki še zmeraj vplivajo na njeno sedanjost.
4. Hipoteza:
Ustvarjanje pozitivno vpliva na občutja, ki jih je težje izraziti le z besedo.
Drži. To je najbolj vidno pri sedmi vaji, ko udeleženki skozi risbo izrazita vse svoje strahove in skrbi, nato pa si ustvarita lep, varen prostor. Na obe je ta vaja vplivala zelo pozitivno, saj sta se lahko predali domišljiji in svojim željam kot majhni otroci, ki samo rišejo, ne da bi bili na karkoli pozorni. Zelo očitna sprememba pa se vidi tudi med prvo in zadnjo vajo, ko sta udeleženki narisali avtoportret. Vsaka je izbrala enako tehniko v obeh vajah, a spremembe so očitne. Maja se je v prvem portretu narisala kot majhna punčka v solzi. Poteze so bile linijske in preproste. V drugem portretu pa se je narisala kot odrasla ženska. Tudi risba je večja in obraz je bolj detajliran. Med odgovori je pri prvi vaji napisala, da je žalostna, pri zadnji pa, da se počuti kot močna ženska. Lana se je v prvem portretu narisala z nekaj linijami, preprosto, naivno. V drugem avtoportretu se je enako narisala, a linije so bolj natančne in telo bolj nakazano. V drugi vaji se je celotno upodobila z barvami, ki tudi delujejo bolj mirno kot pri prvi. V zadnji vaji nariše polno žareče srce, ki pa je v prvi napol prazno. Tudi v odgovorih je zapisala, da se je na začetku počutila »bedno, žalostno«, po vajah pa »presenečeno, olajšano«.
Vse to potrjuje, da so vaje in celoten proces pozitivno vplivali na obe udeleženki.
7. ZAKLJUČEK
Zdravljenje psihičnih travm in strahov iz preteklosti je proces, ki lahko traja tudi več let.
Pričakovati, da se bodo vse neprijetnosti razrešile po opravljenih vajah, je nesmiselno, pa vendar so postale učinkovita tehnika pri lajšanju bolečine in sproščanju nepredelanih čustev.
Vaje sem zasnovala tako, da jih lahko posameznik reši večkrat, saj vedno pride na plano kaj
»novega«, kar je skrito v nezavednem. Tako imajo posamezniki možnost za neskončno raziskovanje svojih neprijetnih izkušenj in občutij, ki so jih zaznamovala v preteklosti.
Pred začetkom vaj si nisem mislila, da bo raziskava tako obširna in tudi uspešna. Cilj je bil dosežen, saj so vaje pozitivno vplivale na obe udeleženki, ki sta šli skozi celoten proces.
Zanimiv in pomemben je bil tudi odziv tretje udeleženke, ki je vaje opustila, saj je
pomembno, da se soočamo z neprijetnostmi le takrat, ko smo na to pripravljeni in ne silimo v podoživljanje preteklih situacij, ki smo jih z razlogom potlačili v otroštvu.
Projekt je prinesel veliko novih ugotovitev udeleženkam in ravno tako tudi meni. Kljub neprijetnostim bi trdila, kot pravi Alice Miller, da je resnica za veliko ljudi nepogrešljiva.15 Pomaga nam, da se osvobodimo preteklih vzorcev in prepričanj, ki nam onemogočajo normalno delovanje skozi celotno življenje.
Diplomsko delo zaključujem z mislijo: »Do spremembe nas zmeraj loči le odločitev.«
15 MILLER 1992, op. 1, str. 21.
8. LITERATURA
ASHNER, Laurie in Mitch MEYERSON, V kletki ljubezni: starši in otroci naj živijo lastno življenje, Tržič 2004.
BABELIĆ, Janja, Likovna terapija: kaj, zakaj, kako, Psihološki raziskovalni inštitut, dostopno na <https://prinstitut.com/likovna-terapija-kaj-zakaj-kako/> (20.6.2021).
CVETAN, Maja, Travma v otroštvu in njen vpliv na socialno življenje v odraslosti, Univerza v Ljubljani, 2016, dostopno na <https://repozitorij.uni-
lj.si/IzpisGradiva.php?id=87595&lang=slv> (20.6.2021).
DRAKSLER, Anja, Otroci zapornikov in rezilientnost, Univerza na primorskem, 2015, dostopno na
<https://repozitorij.upr.si/Iskanje.php?type=napredno&lang=slv&stl0=Avtor&niz0=Anja+Dra ksler> (20.6.2021).
IVIČ, Barbara, Psihična travma in psihoterapevtska obravnava travme, SFU: Univerza Sigmunda Freuda, 26.04.2017, dostopno na <https://sfu-ljubljana.si/sl/blog/psihicna-travma- psihoterapevtska-obravnava-travme> (20.6.2021).
MAJERIČ, Petra, Travme iz otroštva in njihove posledice, Univerza v Mariboru, 2010, dostopno na <https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=14211&lang=slv> (20.6.2021).
MALCHIODI, Cathy A., Expressive therapies, Art & Psychotherapy Center, New York: The Guilford Press, A Division of Guilford Publications Inc., 2005, dostopno na < http://www.art- therapy.gr/images/stories/book_library/books/art_therapy/expressive_therapies.pdf>
(20.6.2021).
—, Handbook of art therapy, Academia.edu, New York: The Guilford Press, A Division of Guilford Publications, Inc., 2003, dostopno na
<https://www.academia.edu/8449655/Handbook_of_art_therapy> (20.6.2021).
MARINIČ, Dragica, Likovna terapija v projektnem učenju mlajših odraslih, Socialna pedagogika, 12/2, 2008, dostopno na <https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc- R9V6SBYI/a7700087-662e-444d-aecc-43bbbd505aa3/PDF> (20.6.2021).
MILENOVIĆ, Nataša, Nasilje staršev nad otroki v Sloveniji, Univerza v Mariboru, 2010, dostopno na <https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=13251&lang=slv> (20.6.2021).
MILLER, Alice, Drama je biti otrok, Ljubljana 1992.
PALČIČ, Tadeja, Šola, ki upošteva spoznanja o travmi, Univerza v Ljubljani, 2019, dostopno na <https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108083&lang=slv&prip=rul:8310887:r3>
(20.6.2021).
PERDIH, Marija, Pripovedovanje in ustvarjanje zgodb v likovni terapiji z odraslimi, Univerza v Ljubljani, 2012, dostopno na <https://repozitorij.uni-
lj.si/IzpisGradiva.php?id=26464&lang=slv> (20.6.2021).
REDDEMANN, Luise, Zdravilna moč domišljije : o obravnavi posledic travm s pomočjo miselnih predstav, Ljubljana 2008.
RUS MAKOVEC, Maja, Vloga zunanjih psihičnih obremenitev pri duševnih motnjah: kje nastopi in kje se konča vloga psihiatrije, Meje psihiatrije, Begunje 2002, dostopno na
<https://www.pb-begunje.si/gradiva/Makovec135143777664.pdf> (20.6.2021).
STAHL, Stefanie, Otrok v tebi mora najti dom: ključ do rešitve (skoraj) vseh težav, Tržič 2020.
9. REPRODUKCIJE UM. DEL
Slika 19 Spletna stran, Zdravilni izraz, uvodna stran (foto: Urša-Špela Bole, osebni arhiv, Ljubljana, 2021)
Slika 20 Spletna stran, Zdravilni izraz, stran z vajami (foto: Urša-Špela Bole, osebni arhiv, Ljubljana, 2021)
Slika 21 Spletna stran, Zdravilni izraz, prva vaja (foto: Urša-Špela Bole, osebni arhiv, Ljubljana, 2021)
10. SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA
Slika 1 Avtoportret, Nežin izdelek ... 14
Slika 2 Avtoportret , Lanin izdelek ... 14
Slika 3 Avtoportret, Majin izdelek ... 15
Slika 4 Metulj, Nežin izdelek ... 16
Slika 5 Metulj, Majin izdelek ... 17
Slika 6 Metulj, Lanin izdelek ... 17
Slika 7 Otrok, Majin izdelek... 19
Slika 8 Otrok (1), Lanin izdelek ... 20
Slika 9 Otrok (2), Lanin izdelek ... 20
Slika 10 Starši (1), Majin izdelek ... 22
Slika 11 Starši (2, 3), Majin izdelek ... 22
Slika 12 Starši (1), Lanin izdelek ... 23
Slika 13 Starši (2), Lanin izdelek ... 23
Slika 14 Starši (3), Lanin izdelek ... 23
Slika 15 Slovo in prostor za novo (1, 2, 3), Majin izdelek ... 29
Slika 16 Slovo in prostor za novo (1, 2, 3, 4), Lanin izdelek ... 30
Slika 17 Avtoportret, Majin izdelek ... 31
Slika 18 Avtoportret, Lanin izdelek ... 31
Slika 19 Spletna stran, Zdravilni izraz, uvodna stran ... 39
Slika 20 Spletna stran, Zdravilni izraz, stran z vajami ... 39
Slika 21 Spletna stran, Zdravilni izraz, prva vaja ... 39
Slike 1, 4: Neža, osebni arhiv, Kamnik, 2021.
Slike 2, 6, 8, 9, 12, 13, 14, 16, 18: Lana, osebni arhiv, Ljubljana, 2021.
Slike 3, 5, 7, 10, 11, 15, 17: Maja, osebni arhiv, Kamnik, 2021.
Slike 19, 20, 21: Urša-Špela Bole, osebni arhiv, Ljubljana, 2021.
