Ekonomsko ogledalo
Ekonomske analize/november 2004
št. 11, Vol. XEkonomsko ogledalo je zbirka rednih pregledov gibanj makroekonomskih trendov v Sloveniji in je nadaljevanje publikacije Pregled pomembnejših gospodarskih gibanj. Izhaja v 12. številkah letno, in sicer do 2. v mesecu (razen septembra). V angleškem jeziku (Slovenian Economic Mirror) redna številka izide do 8. v mesecu. Ekonomsko ogledalo odseva trenutno sliko slovenskega gospodarstva, predvsem tako, kot jo vidi izdajatelj, Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), Služba Vlade RS.
Aktualno je sinteza makroekonomskega dogajanja.
Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili:
Mojca Vendramin, Boštjan Vasle (Aktualno), Jože Markič (Ekonomski odnosi s tujino – tekoči račun, kapitalski račun), Slavica Jurančič (Konkurenčnost), Boštjan Vasle (Cenovna gibanja, Denarna gibanja), Marjan Hafner (Denarni trg – varčevanje, krediti), Tomaž Kraigher (Trg dela), Saša Kovačič (Plače), Jasna Kondža (Javnofinančni prihodki), Gorazd Kovačič (Predelovalne dejavnosti), Maja Kersnik (Tveganje revščine in dohodkovna neenakost), Judita Mirjana Novak (Gospodarske družbe), Štefan Skledar (Delovni čas), Branka Tavčar (Pomembnejši kazalci).
Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman (priprava podatkov, oblikovanje grafikonov).
Simona Zrim (Distribucija).
Odgovarja: Janez Šušteršič, direktor.
Urednica: Lejla Fajić.
Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar.
Lektoriranje: Karla Železnik.
Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA.
Tisk: Tiskarna Štrok.
Naklada: 500 izvodov.
Urad za makroekonomske analize in razvoj
Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: lejla.fajic@gov.si
Distribucija: gp.umar@gov.si
Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu http://www.gov.si/umar/arhiv/kazalo.php.
Ob izidu Urad RS za informiranje medijem razpošlje skrajšano izdajo: Ekonomsko ogledalo – Objava za tisk.
© Razmnoževanje publikacije ali njenih delov, objava tekstov in podatkov so zaželjeni, če je naveden vir, kopija pa poslana v vednost urednici Ekonomskega ogledala.
Ekonomsko ogledalo UMAR
Vsebina
številka 11/2004 str. 2
Aktualno Inflacija ob koncu leta ne bo bistveno odstopala od napovedane str. 3
Ekonomski odnosi s tujino V treh četrtletjih visoka rast blagovno-storitvenih tokov in neto izvoz kapitala str. 4, 5 Konkurenčnost Rast tržnega deleža ob nihanju cenovne in stroškovne konkurenčnosti okoli
lanske ravni str. 6
Cenovna gibanja Nihanja cen v zadnjih mesecih so v pretežni meri posledica sezonsko
pogojenih sprememb cen in cen goriv str. 7
Denarna gibanja Presežno povpraševanje po devizah se je v zadnjih mesecih okrepilo str. 8 Denarni trg –
varčevanje prebivalstva Oktobra največji realni upad tolarskega varčevanja letos str. 9 Denarni trg – krediti Medletna rast tolarskih kreditov prebivalstvu se krepi str. 10 Trg dela Število delovno aktivnih se je septembra (po vmesnem zmanjšanju) vrnilo na
raven izpred treh let; oktobra ponovno visok priliv v brezposelnost str. 11
Plače Septembrsko nominalno stagniranje plač značilno za oba sektorja str. 12
Javnofinančni prihodki V desetih mesecih zmerna realna rast javnofinančnih prihodkov (2%) str. 13
Predelovalne dejavnosti Poslabšanje podjetniške klime v novembru str. 14
IZBRANE TEME
Tveganje revščine in dohodkovna
neenakost Stopnja tveganja revščine se še naprej zmanjšuje str. 17
Gospodarske družbe – po obliki lastnine
V letu 2003 so največjo donosnost sredstev in največjo donosnost kapitala
dosegle družbe z zasebno lastnino kapitala str. 18
Gospodarske družbe – po poreklu kapitala
V letu 2003 glavnina družb z domačim poreklom kapitala, največjo donosnost
sredstev in donosnost kapitala so izkazale družbe s tujim poreklom kapitala str. 19 Delovni čas Po številu običajno opravljenih delovnih ur na teden Slovenija na 5. mestu
med 25 članicami EU str. 20
Priloge: Podatkovna (str. P1–P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14–P15), Slikovna (str. P16–P17).
V primerjavi
z istim obdobjem predhodnega leta Izbrani konjunkturni kazalci,
rast v %
Zadnji
podatek s prejšnjim
mesecem Zadnji podatek
Predzad.
Podatek
predpredz.
podatek
Industrija, obseg industrijske proizvodnje IX 23.6 5.8 6.0 5.4
Rudarstvo IX 37.6 0.9 -0.2 -1.4
Predelovalne dejavnosti IX 25.7 6.0 6.1 5.6
Oskrba z elektriko, plinom, vodo IX -10.1 4.5 7.4 5.6
Izvoz blaga (FOB, v EUR) IX 38.4 10.1 9.9 9.3
Uvoz blaga (FOB, v EUR) IX 28.6 11.3 11.2 10.2
Stroški dela na enoto proizvodnje1 IX -1.4 0.2 0.2 0.7
Realni efektivni tečaj tolarja2 X 0.4 0.8 0.9 1.0
Bruto plače na zaposlenega, realno IX 0.3 1.8 1.8 1.6
Skupno varčevanje prebivalstva v bankah, realno X -0.3 3.7 4.1 3.8
Javnofinančni prihodki, realno X 4.2 2.0 2.3 2.1
Število formalno delovno aktivnih IX 0.4 0.4 0.3 0.2
Število registriranih brezposelnih X 2.0 -4.9 -4.7 -4.3
Število prostih delovnih mest X 7.2 15.5 13.9 14.6
V mesecu: Zadnjem Predzadnjem Predpredzadnjem
Stopnja registrirane brezposelnosti (%) IX 10.3 10.3 10.3
V mesecu: Zadnjem skupaj v letu medletno3
Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % XI 0.6 3.5 3.6
Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, % X 0.3 4.4 5.1
Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izračuni in ocene UMAR.
Opombe: 1v predelovalnih dejavnostih, v košari valut, desezonirano po metodi TRAMO-SEATS za zadnji mesec v primerjavi s predhodnim mesecem, 2merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin, 3skupaj v zadnjih 12-ih mesecih.
Ekonomsko ogledalo UMAR
Aktualno
številka 11/2004 str. 3
Cene življenjskih potrebščin so se novembra povišale za 0.6%, medletna inflacija pa je znašala 3.6%, kar je
1.5 odstotne točke manj kot novembra lani. Podobno kot že v predhodnih mesecih so novembra najbolj izstopale spremembe cen, ki so v pretežni meri posledica sezonskih dejavnikov ter cene, povezane z gibanjem cen nafte. Med ukrepi ekonomskih politik pa je imela pomembnejši vpliv na cene le prilagoditev trošarin na tekoča goriva na nivo iz decembra lani. Ob nadaljnjem izvajanju ukrepov Vlade in Banke Slovenije za znižanje inflacije, predstavljenih že v procesu vključevanja v ERM II, tako ne pričakujemo, da bo medletna inflacija ob koncu leta značilno odstopala od napovedanih 3.5%.
Poleg osnovnega scenarija Jesenske napovedi, ki je bil predstavljen v prejšnji številki, smo ocenili tudi učinek možnih tveganj za uresničitev napovedi, kar predstavljata dva t.i. alternativna scenarija, ki se med sabo ne izključujeta. Prvi izhaja iz predpostavke, da bi se po vstopu v EU konkurenčnost slovenskega
gospodarstva izkazala za manjšo od ocenjene, kar bi se odrazilo v nižji rasti domače proizvodnje in povečanju brezposelnosti v delovno intenzivnih panogah. Drugi izhaja iz predpostavke, da bi zniževanje nominalnih obrestnih mer ob vstopu v ERM II spodbudilo še hitrejšo rast domače potrošnje in s tem makroekonomska neravnovesja na področju menjave s tujino in inflacije (gl. tudi Jesensko poročilo, 9.
poglavje). Po razpoložljivih podatkih se ti tveganji zaenkrat ne uresničujeta.
Zaradi spremenjenega načina spremljanja podatkov zunanjetrgovinske menjave (gl. Jesensko poročilo, okvir 2, str. 33) in začasnega poslabšanja njihove kvalitete, za obdobje po maju letos še ne razpolagamo s podatki o izvozu po posameznih dejavnostih in državah, zato lahko sklepamo o uresničevanju napovedi oz.
ocenjenih tveganj le na podlagi podatkov o obsegu proizvodnje in številu zaposlenih v panogah predelovalnih dejavnosti, ki so najbolj izpostavljene tem tveganjem. To so delovno intenzivne panoge, z nizko dodano vrednostjo na zaposlenega, ki so zaradi strukturnih problemov soočene z vedno večjo nekonkurenčnostjo svojih proizvodov (predvsem prehrambena, tekstilna, usnjarska in lesno-predelovalna industrija). Že v osnovnem scenariju smo predvideli, da se bo njihov izvoz v prihodnje zmanjševal oz.
stagniral, alternativni scenarij pa temelji na še močnejšem padcu njihovega izvoza. Podatki o industrijski proizvodnji in zaposlenosti po dejavnostih, ki so na razpolago za obdobje do septembra, še ne kažejo na uresničevanje tega scenarija. Proizvodna aktivnost predelovalnih dejavnosti se že od konca lanskega leta ohranja na visoki ravni; od januarja do septembra se je glede na isto obdobje lani povečala za 6% (gl. str.
14), pri čemer sta najvišje rasti dosegli proizvodnja električne in optične opreme in proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov (21% oz. 17%). Po pričakovanjih so najslabše rezultate zabeležile delovno intenzivne panoge; v proizvodnji hrane in tekstila je bil v devetih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani obseg proizvodnje nižji za 8%, v proizvodnji usnja za 10.5%, v lesni industriji se je povečal za 4%.
Upadanje je v letošnjem letu celo nekoliko manjše kot v zadnjih dveh letih (v 2002 in 2003 npr. v tekstilni industriji za 12%), kar je verjetno posledica ugodne gospodarske konjunkture. Podobno tudi podatki o zaposlenosti do septembra še ne kažejo na večje upadanje zaposlenosti v teh panogah. Po podatkih o delovno aktivnih po anketi o delovni sili se je do septembra letos nad pričakovanji povečalo število neformalno delovno aktivnih, kar je poleg ugodne rasti števila formalno delovno aktivnih največ prispevalo k zmanjšanju stopnje anketne brezposelnosti, na 6.0% v tretjem četrtletju (gl. str. 11). To pomeni, da se zaenkrat alternativni scenarij znižane konkurenčnosti ne uresničuje, pač pa gre za normalen proces zmanjševanja aktivnosti nizkokonkurenčnih panog, in to v obsegu, ki smo ga predvideli v osnovnem scenariju Jesenske napovedi.
Glede scenarija pospešene rasti domače potrošnje razpoložljivi podatki in pričakovanja do konca leta prav tako ne kažejo bistvenih odstopanj od osnovnega scenarija. Rast kreditov prebivalstvu se je oktobra
medletno realno okrepila že peti mesec zapored (15.1%) in bila najvišja po marcu leta 2000. Rast izvira iz dolgoročnega zadolževanja, k čemur je po naših ocenah poleg novega cikla zadolževanja prispevalo tudi zadolževanje v okviru stanovanjske sheme NSVS (gl. str. 10). Podjetja so se zadolževala predvsem v obliki deviznih kreditov, katerih neto povečanje je bilo v oktobru za skoraj dve tretjini večje kot lani, zadolževanje v obliki tolarskih kreditov pa je bilo nizko (obseg dolgoročnega upada že skoraj vse leto). V tretjem četrtletju je bilo glede na isto obdobje lani večje tudi zadolževanje podjetij v tujini (gl. str. 5). Bolj kot v istem obdobju lani so se do septembra zadolževale tudi banke v tujini, ki tako zadovoljujejo povpraševanje po deviznih kreditih na domačem trgu. Nizka raven obrestnih mer sicer vpliva na upadanje tolarskega varčevanja, vendar pa se nadaljuje krepitev drugih oblik varčevanja in devizno varčevanje (gl. str. 9). Vsa ta gibanja pa so v okviru pričakovanih in zaenkrat ne kažejo na večje rasti domačega trošenja od predvidenih v Jesenski napovedi.
Tudi v medarodnem okolju se gospodarska gibanja odvijajo v okviru pričakovanih. Tekoči podatki o
mednarodni mejavi kažejo, da se tako rast izvoza kot uvoza še nadalje nekoliko krepita (do septembra sta bila glede na isto obdobje lani višja za 10.2% oz. 11.6%, merjeno v EUR). Ob ohranjanju relativno visoke rasti izvoza v države nečlanice EU in pa zmanjšanju uvoza iz teh držav krepitev izvira iz večje menjave s članicami EU (gl. str. 4). Glede na prvo hitro objavo je rast BDP v evro območju v 3. četrtletju na medletni ravni znašala 1.9%, kar pomeni rahlo umiritev glede na drugo četrtletje (2%). Industrijska proizvodnja in naročila za novo dobavo se avgusta in septembra po podatkih Eurostata trendno rahlo krepita, kar tudi kaže na uresničitev predpostavke o 1.8-odstotni gospodarski rasti evro območja (gl. Jesensko poročilo str.
19).
Ekonomsko ogledalo UMAR
Ekonomski odnosi s tujino – tekoči račun
številka 11/2004 str. 4 Plačilna bilanca Slovenije, I–IX 2004, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I–IX 2003
Tekoče transakcije 12,211.8 12,260.2 -48.5 -19.0
Blagovna menjava (FOB) 9,319.8 9,792.0 -472.2 -337.1
Storitve 2,082.2 1,591.0 491.2 416.6
Transport 586.8 358.2 228.6 199.6
Potovanja 1,003.6 593.5 410.1 387.2
Ostale storitve 491.8 639.3 -147.5 -170.1
Dohodki od dela in kapitala 400.6 492.7 -92.1 -158.7
Tekoči transferi 409.2 384.5 24.6 60.2
Vir podatkov: BS. Opomba: 1negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke.
Ugodna izvozna gibanja so v treh letošnjih četrtletjih pospešila proizvodnjo predelovalnih dejavnosti, kar je posledično vplivalo tudi na rast uvoznih tokov. Po predhodnih podatkih SURS-a se
je izvoz blaga, izražen v EUR, v treh letošnjih četrtletjih v primerjavi z istim obdobjem lani nominalno povečal za 10.2% (v EU 25 za 8.4%, v države nečlanice za 13.9%). Izvoz blaga v države EU 25 se od julija na medletni ravni postopoma krepi, izvoz blaga v države nečlanice pa se ohranja na relativno visoki ravni zadnjih dveh mesecev. Izvoz je najbolj pospešil proizvodnjo električne in optične opreme, proizvodnjo kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken, ter proizvodnjo strojev in naprav (gl. tudi str. 14). Omenjene tri panoge predelovalnih dejavnosti realizirajo kar 41% slovenskega blagovnega izvoza. Dinamiki blagovnega izvoza in proizvodnje je sledila tudi rast blagovnega uvoza, ki se je v primerjavi z istim lanskim obdobjem nominalno povečal za 11.6%. Slednje je bilo večinoma posledica visokega uvoza iz EU 25 (za 15.6%), medtem ko se je uvoz blaga iz držav nečlanic celo nekoliko znižal (za 0.9%). Ocenjujemo, da se je zaradi omenjenih gibanj trgovinski primanjkljaj z državami EU 25 v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za približno 500 mio EUR, in sicer na 1,448.9 mio EUR.
Letos se hitro povečuje tudi obseg storitvene menjave. V treh letošnjih četrtletjih se je v primerjavi z
istim obdobjem lani nominalno povečal za 10.4%, tako na izvozni kot na uvozni strani pa so najhitrejšo rast zabeležile transportne storitve (17.8% oziroma 19.9%). Presežek v storitveni bilanci se je v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 74.6 mio EUR in je zadoščal za kritje trgovinskega primanjkljaja.
Kljub letošnjim ugodnejšim gibanjem pa se struktura slovenskega izvoza storitev spreminja počasi,
zlasti pri izvozu ostalih storitev, ki temeljijo na znanju (finančne, računalniške, telekomunikacijske, zavarovalniške in druge poslovne storitve). Njihov delež v Sloveniji predstavlja le slabo četrtino, v EU pa več kot polovico izvoza storitev, medtem ko je struktura uvoza storitev podobna strukturi držav EU.
Približno petina uvoza storitev predstavlja transport, tretjino potovanja, največji delež (približno 44%) pa je ostalih storitev. Po podatkih Svetovne trgovinske organizacije (World trade 2003, prospects for 2004) je slovenski izvoz storitev leta 2003 predstavljal le 0.16% svetovnega izvoza, uvoz pa 0.13% svetovnega uvoza storitev. Največje izvoznice in uvoznice storitev držav EU so bile Nemčija, Francija, Velika Britanija in Italija. Omenjene razvite države so v letu 2003 realizirale 23.3% svetovnega izvoza storitev (ZDA 16%) in 25% svetovnega uvoza storitev (ZDA 12.5%).
V treh četrtletjih letos se je v primerjavi z istim obdobjem lani znižal
primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov. To je bilo pri nespremenjenih neto dohodkih od dela večinoma posledica večjih neto prejetihobresti od naložb v tuje vrednostne papirje.
Presežek v saldu tekočih transferjev pa se je večinomaznižal zaradi manjših neto prilivov ostalih transferjev.
Z vidika varčevalno-investicijske vrzeli se je primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance v letošnjih
treh četrtletjih povečal zaradi hitrejše rasti obsega domačih investicij od obsega domačega varčevanja.
Graf: Gibanje podbilanc tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR
-400 -350 -300 -250 -200 -150 -100 -50 0 50 100 150 200
Q1 2003 Q2 2003 Q3 2003 Q4 2003 Q1 2004 Q2 2004 Q3 2004
Vir podatkov: BS.
v mio EUR
Trgov ins k a bilanc a Storitv ena bilanc a
Bilanc a f ak tors k ih dohodk ov Bilanc a tek oč ih trans f erov Saldo tek oč ega rač una
Ekonomsko ogledalo UMAR
Ekonomski odnosi s tujino – kapitalski in finančni
račun
številka 11/2004 str. 5Plačilna bilanca Slovenije, I–IX 2004, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I–IX 2003
Kapitalski in finančni račun 2,273.9 -2,134.1 139.9 -175.2
Kapitalski račun 58.4 -165.1 -106.8 -96.2
Kapitalski transferi 57.3 -164.6 -107.4 -94.4
Patenti, licence 1.1 -0.5 0.6 -1.8
Finančni račun 2,215.5 -1,969.0 246.6 -79.0
Neposredne naložbe 188.2 -308.8 -120.6 -144.8
Naložbe v vrednostne papirje 0.0 -519.4 -519.4 -95.1
Finančni derivativi 0.0 -0.7 -0.7 0.0
Ostale naložbe 1,672.2 -1,140.1 532.1 407.5
Terjatve 0.0 -1,140.1 -1,140.1 -788.3
Obveznosti 1,672.2 0.0 1,672.2 1,195.8
Mednarodne denarne rezerve 355.1 0.0 355.1 -246.6
Statistična napaka 0.0 -91.3 -91.3 194.2
Vir podatkov: BS. Opomba: 1negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke.
Analiza kapitalskih tokov po sektorjih kaže, da sta v letošnjih treh četrtletjih zasebni sektor (podjetja, banke in prebivalstvo) in centralna banka izkazovala neto pritok kapitala, medtem ko je državni sektor zabeležil neto odtok. Celotni neto odtok kapitala je tako znašal 108.5 mio EUR, medtem ko je bilo v istem obdobju lani 167.6 mio EUR neto pritoka kapitala.
Glavni viri pritoka kapitala v treh četrtletjih letos so bili: najeta posojila v tujini s strani domačih poslovnih bank in domačih podjetij, priliv neposrednih tujih naložb, kratkoročne obveznosti iz naslova komercialnih kreditov ter gotovina in vloge tujih bank. Pritok kapitala v zasebni sektor je v treh letošnjih četrtletjih znašal 1,876.5 mio EUR, kar je 476.6 mio EUR več kot lani. Poslovne banke so doma pokrivale večje povpraševanje po deviznih kreditih, zadolževanje podjetij pa se že drugo leto umirja. Podjetja so se bolj financirala z domačimi posojili, od katerih je bilo največ deviznih. Slednje je bilo posledica precej izenačenih tujih in domačih obrestnih mer za devizna posojila.
Zaradi manjše razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami na devizne vloge so se v primerjavi z istim obdobjem lani znižale tudi vloge tujih bank pri domačih poslovnih bankah. Priliv tujih neposrednih naložb je bil nekoliko nižji (188.2 mio EUR) kot v istem obdobju lani (193.0 mio EUR). Večina letošnjega priliva tujih neposrednih naložb je predstavljal lastniški kapital, medtem ko so ga v istem obdobju lani oblikovale obveznosti do povezanih podjetij. Ob povečanem obsegu blagovnega uvoza iz držav EU 25 so se do omenjenih držav povečale kratkoročne obveznosti iz naslova komercialnih kreditov.
Kapital je odtekal predvsem s selitvijo tuje gotovine in vlog prebivalstva iz bančnega sistema, naložbami v vrednostne papirje, kratkoročnimi komercialnimi krediti, neposrednimi domačimi naložbami v tujino in posojili.
Odtok kapitala zasebnega sektorja, ki predstavlja skoraj celotni izvoz kapitala v tujino, je v letošnjih treh četrtletjih izkazoval 1,795.6 mio EUR in se je v primerjavi z istim lanskim obdobjem povečal za 552.4 mio EUR. Od tega so dve tretjini prirasta prispevale portfeljske naložbe in posojila. Rast izvoza kapitala v obliki tuje gotovine in vlog prebivalstva se povečuje že tretje leto; letos se je najbolj povečal v drugem četrtletju (medletno za 24%), medtem ko se je v tretjem četrtletju medletna rast že upočasnila (8.3%). Naložbe v tuje vrednostne papirje so od vseh tokov izvoza kapitala naraščale najhitreje, povečala so se vlaganja podjetij in prebivalstva v tuje delnice in obveznice, plačilo obveznosti iz naslova Evroobveznic s strani državnega sektorja pa je predstavljalo kar približno 40% tega odtoka. Povečal se je tudi odtok kratkoročnih komercialnih kreditov, kar je bilo predvsem posledica visoke rasti blagovnega izvoza v države nečlanice. Odliv neposrednih domačih naložb v tujino se je v primerjavi z istim obdobjem lani (337.8 mio EUR) nekoliko znižal (308.8 mio EUR), po podatkih BS pa se povečuje delež teh naložb v državah EU 25.
Plačilnobilančni tokovi – primanjkljaj na tekočem računu in neto odtok kapitala – v letošnjem letu znižujejo stanje neto tuje aktive BS in poslovnih bank skupaj. Zato se kljub močnemu kreditiranju nadaljuje skromna rast denarnega agregata M3.
Graf: Neto tokovi neposrednih in portfeljskih naložb, v mio EUR
-350 -300 -250 -200 -150 -100 -50 0 50
Q1 2003 Q2 2003 Q3 2003 Q4 2003 Q1 2004 Q2 2004 Q3 2004
Vir podatkov: BS. Opomba: negativni (pozitivni) tok pomeni neto izvoz (neto uvoz) kapitala.
v mio EUR
Skupaj naložbe Neposredne naložbe Portf eljske naložbe
Ekonomsko ogledalo UMAR
Konkurenčnost
številka 11/2004 str. 6 Φ QIII 2004/
Φ QII 2004 Φ QIII 2004/
Φ QIII 2003 Φ QI–QIII 2004/
Φ QI–QIII 2003 Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti,
povprečni indeksi Origin. Desez. Origin. Origin.
Efektivni tečaj tolarja1 – nominalno 99.7 - 99.1 99.2
Realno, merjen z relativ. cenami življenjskih potrebščin 99.9 - 100.5 100.9
Realno, merjen z relativ. cenami proizvajalcev 99.9 - 100.6 101.2
Stroški dela na enoto proizvoda in komponente
Stroški dela na enoto proizvoda, nominalno, v SIT2 100.0 101.5 100.3 101.0
Realno, v SIT 3 99.1 100.2 95.7 97.1
V košari valut4 99.7 101.3 99.4 100.2
Stroški dela na zaposlenega – realno5 95.5 100.8 103.8 104.2
Neto plače in drugi prejemki 91.2 100.5 103.6 104.0
Davčna obremenitev6 100.1 100.1 100.4 100.5
Produktivnost dela 96.7 100.2 106.8 106.8
Cene življenjskih potrebščin/nominal. efektivni tečaj7 100.3 100.8 102.7 102.8 Viri podatkov: SURS, APP, BS, OECD Main Economic Indicators, izračuni UMAR. Opombe: 1na osnovi tržnih tečajev: rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti tolarja in obratno, 2v predelovalnih dejavnostih, za podjetja in druge organizacije s tremi
in več zaposlenimi, 3merjeno s cenami industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, 4nominalni, 5deflacionirani s cenami življenjskih potrebščin, 6razmerje bruto plače in prispevki delodajalcev/čiste plače, 7devizni. Desezonirano po metodi TRAMO-SEATS.
V povprečju tretjega četrtletja leta 2004 se je cenovna konkurenčnost slovenskih predelovalnih dejavnosti v primerjavi z drugim četrtletjem rahlo izboljšala, v primerjavi z ravnijo izpred enega leta pa nekoliko poslabšala. Ob upočasnjeni nominalni depreciaciji zaradi padca ameriškega dolarja je tolar do košarice valut OECD (EUR, USD, CHF in GBP) pod vplivom umirjene rasti relativnih cen na četrtletni ravni realno rahlo depreciiral, realna apreciacija tolarja na medletni ravni pa je bila, kljub majhnemu pospešku, še vedno relativno nizka (gl. tabelo). Ob nespremenjeni četrtletni (za 0.5%) in umirjeni medletni nominalni depreciaciji (z 2.4% na 2.2%) je tolar do evra realno padel tako na četrtletni (merjeno z rastjo relativnih cen življenjskih potrebščin za 0.3%, industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za 0.4%) kot medletni ravni (za 0.6% oziroma 0.4%). V primerjavi s Hrvaško in povprečjem Češke, Slovaške, Madžarske in Poljske se je v tretjem četrtletju letos izboljšanje slovenske cenovne konkurenčnosti nadaljevalo. Tolar je do hrvaške kune v tretjem četrtletju letos v primerjavi z drugim realno (merjeno z relativno inflacijo) upadel za 0.3%, do valut CZK, SKK, HUF in PLN za 2.7% in bil realno za 2%
oziroma 6% nižji kot pred letom.
Stroškovna konkurenčnost predelovalnih dejavnosti se je v povprečju tretjega četrtletja leta 2004 poslabšala, v primerjavi z ravnijo v istem obdobju lani pa izboljšala. Poslabšanje na četrtletni ravni je na valutnem območju razvitih OECD trgovinskih partneric v največji meri izhajalo iz močno upočasnjene rasti produktivnosti dela pod vplivom skromne rasti proizvodnje (po desezoniranih podatkih za 0.2%, po 2.4-odstotni rasti v drugem četrtletju), pri tem ko je zaposlenost stagnirala na ravni drugega četrtletja. Ker se je po drugi strani nominalna depreciacija tolarja upočasnila (z 0.9% na 0.2%), rast realnih stroškov dela na zaposlenega pa pospešila (z 0.4% na 0.8%), so stroški dela na enoto proizvoda v košari valut porasli (za 1.3%, po 1.7-odstotnem padcu v drugem četrtletju). Na medletni ravni se je zaradi še vedno izrazite rasti produktivnosti dela (za 6.8%) pod vplivom hitre rasti proizvodnje (za 6.3%) stroškovna konkurenčnost izboljšala, kljub relativno hitri rasti realnih stroškov dela na zaposlenega (deflacionirano z nominalnim efektivnim tečajem za 6.6%, s cenami življenjskih potrebščin pa za 3.8%).
Rast slovenskega tržnega deleža na trgih pomembnejših (15-tih) trgovinskih partneric se je v osmih mesecih letos nadaljevala četrto leto (na 0.542% z 0.539% v povprečju osmih mesecev leta 2003 in z 0.536% v povprečju celega leta 2003). Za to je bila po lanskem padcu odločilna rast na hrvaškem trgu in pospešena rast tržnega deleža na avstrijskem, v manjši meri tudi ruskem trgu. Slovenski tržni delež v Nemčiji, Poljski in Češki je letos upadel (drugo leto), prav tako v Italiji, Slovaški in Madžarski (po lanski izraziti rasti). Zelo hitro se letos povečujejo tržni deleži na do sedaj manj pomembnih trgih: belgijskem, španskem, pa tudi na trgih EU, ki v preračun slovenskega agregatnega tržnega deleža niso zajeti: grškem, irskem, danskem trgu ter v Luksemburgu.
Graf: Slovenski tržni deleži v pomembnejših trgovinskih partnericah (15-tih)
0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 0.9 1.0 1.1
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 jan - av g 2004
Tržni deleži v%
0 2 4 6 8 10 12 14
Tržni deleži v%
Skupaj-15* EU-12 EU-5
Av strija Nemčija Italija
Francija Rusija Hrv aška (desno)
Viri podatkov: SURS, Eurostat, WIIW, U.S. Census Bureau, preračuni UMAR. Opomba: * Nemčija, Italija, Avstrija, Francija, Nizozemska, Belgija, Španija (EU 7- partnerice iz evro območja); Velika Britanija, Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska (EU 5 - partnerice izven evro območja); Hrvaška, ZDA, Rusija.
Ekonomsko ogledalo UMAR
Cenovna gibanja
številka 11/2004 str. 7
2003 2004
Indeksi cen XII 2003/
XII 2002 Φ (I 03-XII 03)/
Φ (I 02-XII 02) X 2004/
IX 2004 X 2004/
X 2003 Φ (XI 03-X 04)/
Φ (XI 02-X 03)
Cene življenjskih potrebščin (CPI) 104.6 105.6 100.3 103.3 103.8
Blago 103.9 105.0 100.6 102.2 102.9
Goriva in energija 103.6 103.5 101.9 111.9 105.5
Drugo 104.0 105.3 100.3 100.2 102.4
Storitve 106.5 106.9 99.7 105.8 106.1
Regulirane cene1 104.0 104.4 101.4 110.8 106.4
Energija 103.5 103.5 101.8 112.6 105.7
Drugo 104.8 106.1 100.6 107.1 107.9
Osnovna inflacija
Odrezano povprečje 104.2 105.9 100.4 102.9 103.6
Brez hrane in energije 103.7 104.9 100.2 102.4 103.1
Cene industrijskih proizvodov (IPI) 102.1 102.5 100.3 105.1 103.8
Vmesna poraba 102.5 102.0 100.5 107.4 105.2
Investicije 98.9 99.6 99.8 103.5 101.7
Široka poraba 102.4 104.1 100.1 103.0 102.8
Cene v EMU
Cene življenjskih potrebščin (MUICP) 102.0 102.1 100.3 102.4 102.1
Brez hrane, energije, tobaka in alkohola 101.6 101.8 100.2 101.8 101.8
Cene industrijskih proizvodov (IPI) 101.0 101.5 100.22 103.42 101.62
Vir podatkov: CPI, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP, IPI v EU: Eurostat (začasni podatki) in preračun UMAR. Opombe: številke se zaradi zaokroževanj ne seštevajo vedno, 1zaradi sprememb indeksa reguliranih cen v letu
2004 podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi, 2podatek za predhodni mesec.
Oktobra se je nadaljevalo postopno umirjanje inflacije. Cene življenjskih potrebščin so se povišale za 0.3% (toliko je znašalo tudi njihovo povišanje oktobra lani), tako da je medletna inflacija v primerjavi s predhodnim mesecem ostala nespremenjena, in znašala 3.3%. V desetih mesecih letošnjega leta se je inflacija tako znižala za 1.3 odstotne točke, v primerjavi z oktobrom lani pa je nižja za 1.5 odstotne točke. Še naprej se nadaljuje tudi postopno zniževanje povprečne inflacije. Merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP) je oktobra znašala 3.9%, kar je 1.8 odstotne točke manj kot decembra lani. Maastrichtski kriterij, ki se izračunava na podlagi povprečne (HICP) inflacije, je na podlagi začasnih podatkov Eurostata in ob upoštevanju dosegljivih pojasnil institucij EU glede načina njegovega izračuna, oktobra znašal 2.1%.
Nihanja cen v zadnjih mesecih so v pretežni meri posledica sezonsko pogojenih sprememb cen in povišanja cen goriv. Oktobrska inflacija je bila tako posledica višjih cen v skupinah obleka in obutev (k inflaciji so prispevale 0.3 odstotne točke), stanovanje (predvsem goriva; k inflaciji so prispevale 0.3 odstotne točke) ter gostinske in nastanitvene storitev (k inflaciji so prispevale 0.1 odstotne točke). Hkrati so se znižale cene v skupinah rekreacija in kultura (predvsem počitniških paketov) ter hrana in brezalkoholne pijače (zaradi vsakega je bila inflacija nižja za 0.2 odstotne točke).
Dolgoročnejše umirjanje cen življenjskih potrebščin pa je rezultat aktivnosti Banke Slovenije in Vlade RS, ki v zadnjih treh mesecih izvajata ukrepe za nadaljnje znižanje inflacije, predstavljene v toku priprav na vstop v ERM II. Medletna rast tečaja evra se je v prvem polletju upočasnila za 0.5 odstotne točke (na 2.3% na medletni ravni), konec junija pa je BS stabilizirala tečaj tolarja, s tem odpravila prispevek rasti tečaja k rasti cen in pomembno prispevala k hitrejšemu umirjanju rasti cen. Vlada pa je nadaljevala z izvajanjem Načrta povišanja reguliranih cen in z njim povezanimi fiskalnimi spremembami ter s tem zagotavljala skladno rast reguliranih cen z rastjo prostih cen.
Njihovo povišanje v desetih mesecih letos je sicer znašalo 9.8% (rast prostih cen je v tem obdobju znašala 1.6%), pri čemer pa je razlika posledica višjih cen nafte oziroma tekočih goriv za prevoz in ogrevanje. Samo te so v desetih mesecih leta (ob približno 60-% povišanju cen nafte) k skupnemu dvigu cen življenjskih potrebščin prispevale 40%.
Graf: Gibanje cen življenjskih potrebščin in osnovne inflacije
2%
3%
4%
5%
6%
7%
8%
9%
10%
dec 96 apr 97 avg 97 dec 97 apr 98 avg 98 dec 98 apr 99 avg 99 dec 99 apr 00 avg 00 dec 00 apr 01 avg 01 dec 01 apr 02 avg 02 dec 02 apr 03 avg 03 dec 03 apr 04 avg 04
Vir podatkov: SU R S, preračuni U M AR .
Medletna stopnja
C PI
O s nov na inf lac ija (odrezano pov p. ) O s nov na inf lac ija (brez hrane in energije)
Ekonomsko ogledalo UMAR
Denarna gibanja
številka 11/2004 str. 8
Denarni agregati, devizni tečaji ter obrestne mere Banke Slovenije (stanja konec meseca)
2003 2004
Denarni agregati1,
stopnje rasti v % XII 03/
XII 02
Ф X 03–XII 03/
Ф X 02–XII 02
X 04/
IX 04
X 04/
X 03
Ф VIII 04–X 04/
Ф VIII 03–X 03
M1 10.6 10.8 -1.0 18.6 18.8
M2 5.2 8.5 -0.8 -0.8 0.6
M3 4.9 7.2 -1.1 3.0 4.2
Devizni tečaj, stopnje rasti v %
XII 03/
XII 02
Ф I 03–XII 03/
Ф I 02–XII 02
X 04/
IX 04
X 04/
X 03
Ф XI 03–X 04/
Ф XI 02–X 03
EUR 2.8 3.3 -0.1 1.7 2.4
USD -15.0 -14.0 -3.5 -6.6 -8.0
Obrestne mere, nominalne v % XII 03 I–XII 03 III 04 VI 04 X 04
depozit preko noči 3.00 3.6 2.75 2.25 2.25
TBZ2 60-d 6.00 6.9 5.25 4.00 4.00
TBZ2 270-d 6.75 8.0 5.50 4.25 4.20
začasni odkup deviz 3.00 3.7 2.50 1.00 1.00
OM refinanciranja pri BS 5.00 5.9 4.50 3.00 3.00
Vir podatkov: BS. Opombe: 1nacionalna definicija, 2tolarski blagajniški zapisi (60-, 270-dnevni).
Po presežni ponudbi deviz, značilni za prvih pet mesecev letošnjega leta, je po maju na deviznih trgih prevladovalo presežno povpraševanje po devizah. Na promptnem in terminskem segmentu trgovanja je v prvem polletju leta presežna ponudba deviz znašala skupaj 14.6 mrd SIT, v tretjem četrtletju pa je, tako zaradi spremenjenih razmer na promptnem kot na terminskem segmentu trgovanja, neto povpraševanje po devizah doseglo 67.6 mrd SIT.
Na promptnem delu trgovanja je k temu največ prispevala zmanjšana neto ponudba tujcev (na 48.6 mrd SIT, v prvih dveh četrtletjih pa je v povprečju znašala 165.4 mrd SIT), medtem ko se neto povpraševanje podjetij in prebivalstva v menjalnicah ter neto ponudba fizičnih oseb v bankah v primerjavi s predhodnimi četrtletji niso bistveno spremenile.
Neto pozicija je bila torej ponovno odvisna od aktivnosti nerezidentov, predvsem preko nekoliko upočasnjene rasti deviznih posojil. Do relativno manjših sprememb pa je prišlo na terminskem segmentu trgovanja, kjer se je neto povpraševanje v primerjavi s povprečjem prvega polletja v tretjem četrtletju zmanjšalo za četrtino.
Kljub presežnemu povpraševanju po devizah se je stanje swap poslov v tretjem četrtletju ponovno povečalo.
Po tem, ko se je stanje swap poslov v dvanajstih mesecih pred vstopom v ERM II postopno zniževalo in skupaj zmanjšalo za 381.8 mrd SIT, se je v tretjem četrtletju letošnjega leta ponovno povišalo za 52.6 mrd SIT in oktobra znašalo 323.4 mrd SIT.
Spremenjeni pritoki deviz pa spreminjajo strukturo izdajanja denarnih agregatov. Rasti širše opredeljenih denarnih agregatov M2 in M3, ki sta še vedno nižji od rasti ožje opredeljenega denarnega agregata M1, sta v vse večji meri posledica rasti neto domače aktive oziroma tolarskega kreditiranja, medtem ko se delež neto tuje aktive še naprej znižuje. V tretjem četrtletju leta se je tako neto tuja aktiva v M3 zmanjšala za 70.3 mrd SIT, prispevek neto domače aktive pa se je povečal za 160.9 mrd SIT.
Ker v skladu s pričakovanji v drugem polletju ni prišlo do drugih značilnih sprememb v makroekonomskem okolju, ki bi jih povzročila vključitev v ERM II, BS ni spreminjala usmeritev svojih politik. Ključne obrestne mere so po njihovem znižanju za 2.0 do 2.5 odstotne točke v prvem polletju leta tudi ob koncu oktobra ostale na doseženem nivoju; tečaja tolarja pa podobno kot v predhodnih treh mesecih ni zanihal za več kot 0.2% pod centralno pariteto.
Graf: Neto ponudba/povpraševanje po devizah na promptnem in terminskem segmentu trgovanja
-125 -100 -75 -50 -25 0 25 50 75 100 125 150 175
jan 01 mar 01 maj 01 jul 01 sep 01 nov 01 jan 02 mar 02 maj 02 jul 02 sep 02 nov 02 jan 03 mar 03 maj 03 jul 03 sep 03 nov 03 jan 04 mar 04 maj 04 jul 04 sep 04
Vir podatkov: BS.
mrd SIT
promptni segment menjalnice terminski segment skupaj
Ekonomsko ogledalo UMAR
Denarni trg – varčevanje prebivalstva
številka 11/2004 str. 9 Nominalni zneski, v mrd SIT Realne stopnje rasti, v %
Prihranki prebivalstva
v bankah 31. XII 2003 31. X 2004 31. X 04/30. IX 04 31. X 04/31. XII 03 31. X 03/31. XII 02
Celotni prihranki, skupaj 2,138.5 2,218.9 -0.3 1.9 3.4
Tolarski prihranki, skupaj 1,293.1 1,311.1 -1.0 -1.5 4.2
Vpogledne vloge 466.3 550.2 -2.4 14.6 6.5
Kratkoročne vloge 608.2 615.1 0.4 -1.8 4.1
Dolgoročne vloge 218.3 144.7 -2.0 -35.6 0.2
Devizni prihranki, skupaj 845.5 907.7 0.6 6.1 2.3
Kratkoročne in vpogledne vloge 766.6 822.8 0.4 6.1 4.7
Dolgoročne vloge 78.9 85.0 2.1 6.5 -16.1
Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR.
Nizka raven obrestnih mer za bančne depozite spodbuja varčevalce, da se ob vse večji ponudbi odločajo za alternativne oblike varčevanja.
Oktobra je realni obseg varčevanja prebivalstva v bankah upadel. Omenjeno gibanje je posledica zniževanja obsega tolarskega varčevanja, medtem ko devizno varčevanje ni upadlo že od lanskega septembra. Realna rast se je glede na konec decembra lani tako še znižala in je bila na najnižji ravni doslej (celo za 0.2 odstotne točke nižja od rasti iz leta 2002). Celotni neto tokovi so bili v prvih desetih mesecih letos na ravni 80.3 mrd SIT, kar je realno za dobro tretjino manj kot v istem obdobju lani. V primeru, da izločimo tolarske vpogledne vloge, je varčevanje prebivalstva v bankah beležilo neto odliv v višini 3.6 mrd SIT (v desetih mesecih lani je bil zabeležen priliv v višini 74.6 mrd SIT).
Realni obseg tolarskega varčevanja je oktobra beležil najvišji mesečni upad letos, v primerjavi z lanskim oktobrom pa le še skromno rast.
K temu so največ prispevale vpogledne vloge, ki so po povprečni 1.8-odstotni realni rasti v prvih devetih mesecih letos oktobra prvič beležile realen upad. Še naprej pa se realno in tudi nominalno znižuje obseg dolgoročnega tolarskega varčevanja. Medletna realna stopnja tolarskih prihrankov (0.7%) pa se je ponovno približala zgodovinsko najnižji vrednosti iz junija letos (0.6%). Na medletni ravni se bolj krepi devizno varčevanje, ki je realno poraslo za 7.5%, rasle pa so tako kratkoročne devizne vloge (z vpoglednimi) kot tudi dolgoročne.
Vrednost sredstev v vzajemnih skladih še vedno narašča, povprečna tehtana donosnost teh sredstev pa se znižuje. Konec oktobra je znašala že 191.7 mrd SIT, kar za več kot dvakrat presega
vrednost ob koncu preteklega leta, v primerjavi s septembrom pa je bila višja za 3.5%. Pri oktobrskih neto prilivih, ki so znašali 6.4 mrd SIT, je glede na pretekle mesece prišlo do strukturnega premika v posameznih skupinah vzajemnih skladov. Tako so neto prilivi v obvezniške vzajemne sklade predstavljali 21.7% vseh prilivov, medtem ko se je ta vrednost v preteklih mesecih letos gibala med 4% in 8%. Razlog za takšno spremembo bi lahko iskali v prilagajanju neto prilivov gibanju vrednosti točk posameznih vrst skladov, saj so delniški skladi v povprečju beležili izgubo v višini 0.1%, mešani skladi so v povprečju beležili donos v višini 0.1%, obvezniški pa donos v višini 0.5%. Donosi slednjih nihajo bistveno manj od donosov delniških (in tudi mešanih) vzajemnih skladov. Tako so letos mesečni povprečni donosi obvezniških skladov nihali med 0.2% in 0.8%, donosi delniških skladov pa so bili na ravni med izgubo v višini 4% in donosom v višini 5.6%. Medletna povprečna tehtana donosnost vzajemnih skladov se znižuje že tretji mesec zapored in je bila oktobra na ravni 22.8%. To je še vedno precej več od donosov, ki jih prinašajo bančni depoziti, ki pa za razliko od vzajemnih skladov zagotovljajo fiksen donos.
Graf: Struktura neto prilivov v vzajemne sklade
-1 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9
jan 02 mar 02 maj 02 jul 02 sep 02 nov 02 jan 03 mar 03 maj 03 jul 03 sep 03 nov 03 jan 04 mar 04 maj 04 jul 04 sep 04
Vir podatkov: www.vzajemci.com, preračuni UMAR.
V mrd SIT
Obv ezniški Urav noteženi Delniški
Ekonomsko ogledalo UMAR
Denarni trg – krediti
številka 11/2004 str. 10
Nominalni zneski, v mrd SIT Realna rast kreditov, v % Obseg kreditov domačih bank
31. XII 2003 31. X 2004 31. X 2004/
30. IX 2004
31. X 2004/
31. XII 2003
31. X 2003/
31. XII 2002
Tolarski krediti skupaj 1,831.0 1,971.2 -0.8 4.6 4.1
Tolarski krediti podjetjem in DFO 1,062.9 1,086.7 -0.8 -0.7 3.1
Okvirni, kratkoročni 553.3 584.1 -1.0 2.6 0.7
Dolgoročni 509.6 502.5 -0.6 -4.2 6.1
Devizni krediti podjetjem in DFO 625.7 862.1 3.8 36.2 31.6
Tolarski krediti prebivalstvu 637.5 742.5 1.2 13.2 4.5
Okvirni, kratkoročni 127.6 134.8 1.7 2.6 0.5
Dolgoročni 509.8 607.7 1.1 15.8 5.5
Tolarski krediti državi 130.7 142.0 -10.1 5.6 10.4
Okvirni, kratkoročni 23.3 27.3 -24.6 14.2 39.1
Dolgoročni 107.4 114.7 -5.8 3.7 1.9
Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: DFO: druge finančne organizacije.
Po visoki septembrski rasti (2.3-odstotni) je oktobra skupni realni obseg tolarskih kreditov upadel, medletna rast pa se je znižala. K največjemu mesečnemu upadu letos (za 0.8%) je največ prispevalo 2.6-
odstotno realno znižanje kratkoročnih kreditov (v veliki meri zaradi neto odplačevanja tovrstnih kreditov države), ki predstavljajo približno tretjino vseh tolarskih kreditov, medtem ko je 3.2 odstotna rast okvirnih kreditov to znižanje rahlo ublažila. Medletna rast se je v primerjavi s predhodnim mesecem znižala kar za 2.7-odstotne točke (tudi zaradi visoke rasti oktobra lani), in sicer na 5.1%. Neto tokovi vseh tolarskih kreditov so tako v prvih desetih mesecih letos znašali 140.2 mrd SIT in so realno za 5.7% zaostajali za neto tokovi iz istega obdobja lani.
Realni obseg tolarskih kreditov podjetij in DFO je letos na mesečni ravni upadel že petič, na medletni ravni pa je ostal praktično nespremenjen. V zadnjih dvanajstih mesecih so se krepili okvirni in
kratkoročni tolarski krediti, ki so realno porasli za 1.7%, medtem ko so dolgoročni tolarski krediti realno upadli za 1.8%. Podjetja in DFO so v desetih mesecih letos neto najemala tolarske kredite v višini 23.8 mrd SIT, kar realno dosega le slabo tretjino ravni iz istega obdobja lani.
Glavna vira dolžniškega financiranja podjetij in DFO še vedno ostajajo devizni krediti najeti pri domačih bankah in krediti najeti v tujini. Prvi so v desetih mesecih letos na mesečni ravni v povprečju
rasli po 3.1-odstotni realni stopnji. Tako so oktobra predstavljali že 44.2% vseh domačih kreditov podjetij in DFO, kar je za 7.1 odstotne točke več kot ob koncu preteklega leta. Neto tokovi deviznih kreditov podjetij in DFO so v prvih desetih mesecih letos znašali 236.4 mrd SIT in so realno za skoraj dve tretjini presegli neto tokove iz istega obdobja lani. Od konca drugega četrtletja (z izjemo julija) se krepi tudi neto zadolževanje podjetij v tujini. V prvih devetih mesecih letos so tako neto črpala kredite v tujini v višini 105.1 mrd SIT, kar je realno za 10% več kot v istem obdobju lani.
Obseg tolarskih kreditov prebivalstva se je krepil tudi oktobra. Medletna realna rast se je tako okrepila
že peti mesec zapored in je znašala 15.1%, kar je največ po marcu leta 2000. Najbolj se krepijo dolgoročni krediti, ki so v preteklih dvanajstih mesecih realno porasli za 17.6% in so k skupni rasti tolarskih kreditov prebivalstva prispevali kar 14.1 odstotne točke. Visoka rast je najverjetneje posledica zadolževanje iz naslova NSVS in tudi odplačila kreditov najetih v letu 1999 in s tem začetka novega cikla zadolževanja ob nizkih obrestnih merah.
Graf: Mesečni neto tokovi deviznih kreditov podjetij in DFO pri domačih bankah in v tujini
0 10 20 30 40 50
jan 02 feb 02 mar 02 apr 02 maj 02 jun 02 jul 02 avg 02 sep 02 okt 02 nov 02 dec 02 jan 03 feb 03 mar 03 apr 03 maj 03 jun 03 jul 03 avg 03 sep 03 okt 03 nov 03 dec 03 jan 04 feb 04 mar 04 apr 04 maj 04 jun 04 jul 04 avg 04 sep 04
Vir podatkov: BS, preračuni UMAR.
V mrd SIT
Krediti najeti v tujini
Dev izni krediti najeti pri domačih bankah
Ekonomsko ogledalo UMAR
Trg dela
številka 11/2004 str. 11
V tisoč Rast v %
Izbrani kazalci trga delovne sile Φ
2003 IX
2003 IX
2004 IX 2004/
VIII 2004 I–IX 2004/
I–IX 2003 Φ 2003/
Φ 2002
A Aktivni po mesečnih poročilih (A=B+C) 874.9 874.7 876.3 0.4 -0.2 -1.3
Formalno delovno aktivni 777.2 776.5 785.6 0.4 0.4 -0.8
Zaposleni v podjetjih in organizacijah 633.0 633.5 639.4 0.4 0.5 0.3
Zaposleni pri samozaposlenih osebah 66.2 66.8 66.4 0.5 -0.8 -0.9
B
Samozaposleni (vključno s kmeti) 78.1 76.2 79.8 0.4 0.3 -8.8
Registrirani brezposelni 97.7 98.2 90.7 0.4 -4.7 -4.8
Ženske 51.6 52.7 48.8 -0.7 -4.3 -1.8
Starejši od 40 let 43.1 42.2 38.4 -1.5 -7.9 -14.9
C
Brezposelni več kot 1 leto 47.5 46.9 42.2 0.7 -10.4 -14.9
Stopnja registrirane brezposelnosti (C/A), % 11.2 11.2 10.3 - - -
Moški 9.7 9.5 8.8 - - -
D
Ženske 13.0 13.4 12.3 - - -
Prosta delovna mesta 12.1 14.8 16.2 21.7 13.9 4.4
E Za določen čas, v % 73.8 75.5 75.4 - - -
Nove zaposlitve 9.7 11.1 14.3 88.2 10.0 5.3
Z nižjo izobrazbo 2.9 2.6 3.4 41.4 6.7 8.5
S srednjo izobrazbo 5.3 5.1 7.0 68.8 11.5 2.1
F
Z višjo in visoko izobrazbo 1.5 3.4 3.8 280.2 11.6 11.3
Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR.
Po poletni sezonski stagnaciji se je število formalno delovno aktivnih (tako zaposlenih kot samozaposelnih) septembra povečalo za 0.4%, število neformalno delovno aktivnih pa je bilo v tretjem tromesečju še za 12% višje kot v drugem. Število formalno delovno aktivnih se je najbolj
povečalo v področju izobraževanja (za 1,841 ali 3.3%), zmanjšalo pa le v finančnem posredništvu, in še to le za 42 oseb. Relativno močno se je povečalo število samostojnih podjetnikov posameznikov ter pri njih zaposlenih. Povprečno število delovno aktivnih po anketi o delovni sili je v devetih mesecih letos kar za 6.0% višje od povprečnega števila delovno aktivnih v istem obdobju lani, od tega število formalno delovno aktivnih za 0.4%, število neformalno delovno aktivnih pa za 43.7%.
Število registriranih brezposelnih se je oktobra povečalo bolj kot septembra. Tudi oktobra se je
povečalo zaradi sezonskega priliva iskalcev prve zaposlitve (5,800), a poleg tega tudi zaradi visokega števila oseb, ki so izgubile delo (skoraj 6 tisoč), ki je bilo za skoraj tisoč večje od števila brezposelnih, ki so oktobra delo dobili. Črtanih je bilo precej več oseb kot prejšnje mesece (4,872 ali 5.4%), tako da se je število brezposelnih skupaj povečalo za 1,853, na 92,538. Povečalo se je tudi število anketno brezposelnih (za okrog 1,000), zaradi višjega števila delovno aktivnih pa se je stopnja anketne brezposelnosti v tretjem četrtletju zmanjšala na 6.0%.
Tokovi registrirane brezposelnosti tudi za prvih devet mesecev 2004 kažejo ugodnejšo sliko, kot smo je bili vajeni zadnja leta. Delo je v tem obdobju izgubilo 1.1% manj oseb kot v istem obdobju lani,
dobilo pa 9.4% več brezposelnih kot v istem obdobju lani. Nesubvencionirane zaposlitve, ki predstavljajo 86% vseh zaposlitev brezposelnih oseb v tem obdobju, so se v primerjavi z istim obdobjem lani povečale za 6%, zaposlitve, subvencionirane v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja pa za 36.7%. Med njimi se je po nekaj letnem upadanju, ponovno povečalo število vključenih v programe javnih del (za 31.5% v primerjavi z istim obdobjem lani), število subvencij po drugih programih pa za 53.7%. Priliv iskalcev prve zaposlitve je bil letos do septembra za 5.7% večji kot v istem obdobju lani, število črtanj iz nezaposlitvenih razlogov pa za 2.1%. Število registriranih brezposelnih se je v primerjavi z istim obdobjem lani tako zmanjšalo za 4.7%.
Graf: Gibanje števila formalno delovno aktivnih po mesecih 2000–2004
755 760 765 770 775 780 785 790
jan f eb mar apr maj jun jul av g sep okt nov dec
Vir podatkov: SURS.
V tisoč
2000 2001 2002
2003 2004
Ekonomsko ogledalo UMAR
Plače
številka 11/2004 str. 12
Nominalno Realno1
Rast bruto plače na zaposlenega,
v indeksih rasti Plače v SIT
IX 2004 IX 04/VIII 04 IX 04/IX 03 IX 04/VIII 04 IX 04/IX 03
Bruto plača na zaposlenega skupaj 268,420 100.2 105.8 100.3 102.4
Zasebni sektor (A do K) 248,072 100.2 106.7 100.3 103.3
A Kmetijstvo 218,309 101.1 105.0 101.2 101.7
B Ribištvo 209,106 92.9 103.2 93.0 99.9
C Rudarstvo 331,903 101.0 109.0 101.1 105.5
D Predelovalne dejavnosti 226,925 99.8 106.9 99.9 103.5
E Oskrba z elektriko, plinom, vodo 324,422 101.5 104.7 101.6 101.4
F Gradbeništvo 223,954 101.6 107.5 101.7 104.1
G Trgovina 237,476 100.7 107.6 100.8 104.2
H Gostinstvo 200,635 99.0 105.5 99.1 102.1
I Promet, skladiščenje in zveze 287,669 100.1 106.2 100.2 102.8
J Finančno posredništvo 380,471 100.3 105.1 100.4 101.8
K Poslovanje z nepremičninami 288,168 100.3 105.7 100.4 102.4
Javne storitve (L do O) 324,333 100.0 103.5 100.1 100.2
L Javna uprava 325,785 100.1 101.1 100.2 97.9
M Izobraževanje 332,462 100.0 105.7 100.1 102.4
N Zdravstvo in socialno varstvo 312,457 99.3 102.2 99.4 98.9
O Dr. javne, skupne, os. storitve 324,574 101.2 106.7 101.3 103.3
Vir podatkov: SURS in preračuni UMAR za zasebni sektor in javne storitve.
Opomba: 1deflacionirano s cenami življenjskih potrebščin.
Bruto plača na zaposlenega je v septembru v obeh sektorjih skoraj stagnirala. Nominalno je porasla le za 0.2%, realno pa ob 0.1-odstotnem mesečnem padcu cen življenjskih potrebščin za 0.3%.
Bruto plača v zasebnem sektorju (A do K) je septembra nominalno porasla za 0.2%, umiritev rasti v primerjavi s predhodnim mesecem pa je bila značilna za vse skupine dejavnosti. Po številu delovnih dni je september enak predhodnemu mesecu. V skupini dejavnosti industrija in gradbeništvo (C, D, E, F) je bila rast 0.1-odstotna, vendar pa je v predelovalni dejavnosti bruto plača nominalno upadla za 0.2%, medtem ko je verjetno zaradi sezonskega vpliva v dejavnosti gradbeništva porasla za 1.6%. Bruto plača je porasla tudi v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo (za 1.5%), na kar pa je lahko že vplivala septembra podpisana kolektivna pogodba za elektrogospodarstvo, z določitvijo uskladitvenega zneska v višini 9,895 SIT. Delež zaposlenih je v predelovalnih dejavnosti prevladujoč, zato odstopanje v rasti plač v ostalih dejavnostih nima tolikšnega vpliva na skupno rast v skupini dejavnosti industrije in gradbeništva. V skupini dejavnosti proizvodnih storitev (G, H, I) se je bruto plača v septembru umirila (0.3%) po porastu v mesecu avgustu, ki je bil očitno posledica uskladitvenega mehanizma in ne toliko sezonskega značaja. Panožne kolektivne pogodbe v tej skupini dejavnosti so bile podpisane večinoma v avgustu. Ravno tolikšna (0.3%) je bila rast bruto plač v skupini dejavnosti poslovnih storitev (J, K), kjer se bo vpliv sprejetega načina usklajevanja plač poznal šele pri plači za oktober in izplačani v novembru, saj so bile kolektivne pogodbe te dejavnosti podpisane večinoma v oktobru.
V javnih storitvah (L do O) je bruto plača na zaposlenega v avgustu nominalno stagnirala, nekoliko odstopa le nominalni padec bruto plače v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, kjer pa je prisotna sezonska komponenta. V poletnih mesecih se plača v tej dejavnosti zaradi povečanega deleža nadur zaradi nadomeščanj poveča in nato v septembru upade.
V devetih mesecih letos je glede na isto obdobje lani povprečna bruto plača na zaposlenega porasla nominalno za 5.6%, realno pa za 1.8%. Bruto plača v zasebnem sektorju je ohranila do avgusta doseženo nominalno 6.9-odstotno rast in realno 3.1-odstotno rast. V sektorju javnih storitev je bruto plača nominalno porasla za 2.4%, realno pa je upadla za 1.3%. Zaradi lanskega nazadovanja bruto plače v tem sektorju v drugi polovici leta bo do konca leta bruto plača nominalno nekoliko bolj naraščala, kumulativno pa se bo realni padec do konca leta zmanjševal, tako da bo letna realna raven bruto plače od lanske nižja za slabe pol odstotne točke. V zasebnem sektorju bo v povprečju leta dosegla okoli 3.2-odstotno rast. Nova ocena 2.2-odstotne realne rasti plač v letu 2004 je nekoliko višja od pomladanske (2.0%) prav zaradi močnejše rasti plač v zasebnem sektorju.
Graf: Mesečne rasti realne bruto plače na zaposlenega
115 125 135 145 155 165 175 185
jan 01 mar maj jul sep nov jan 02 mar maj jul sep nov jan 03 mar maj jul sep nov jan 04 mar maj julij sep
Vir podatkov: SU R S, preračuni U M AR . Opomba: deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin.
Raven leto 1992=100
Z as ebni s ek t or (od A do K ) I ndus t rija, gradbeniš t v o P roizv odne s t orit v e P os lov ne s t orit v e J av ne s toritv e
Ekonomsko ogledalo UMAR
Javnofinančni prihodki
številka 11/2004 str. 13 Indeksi rasti, nominalno Struktura I–X Javnofinančni prihodki I–X 2004,
v mio SIT X 2004/
IX 2004 X 2004/
X 2003 I–X 2004/
I–X 2003 2003 2004
Davek od dobička 108,968.0 108.1 141.9 117.8 4.9 5.4
Dohodnina 304,626.6 106.1 110.9 107.2 15.0 15.2
Davek na dodano vrednost, trošarine1 640,726.2 115.0 96.1 102.9 32.8 31.9
Carine in uvozne dajatve 17,880.7 138.8 26.6 65.0 1.4 0.9
Prispevki za socialno varnost 723,426.5 99.9 106.2 106.9 35.7 36.1
Ostali javnofinančni prihodki2 210,725.9 87.5 97.9 108.3 10.2 10.5
Javnofinančni prihodki skupaj 2,006,354.0 104.5 102.4 105.7 100.0 100.0
Vir podatkov: UJP, Poročilo B-2 (bruto vplačila). Opombe: 1Podatek je popravljen za časovno usklajevanje vplačil trošarin,
2Vključene takse (sodne, komunalne, ekološke, upravne), davek na izplačane plače, denarne kazni in drugi davki občanov.
Po rahlem zmanjšanju v septembru so se oktobra javnofinančni prihodki realno povečali za 4.2%. Oktobra so bili celotni prihodki realno za 0.9% nižji od lanskih v istem mesecu, glede na lansko mesečno povprečje pa so bili realno višji za 1.8%. V prvih desetih mesecih so se javnofinančni prihodki glede na isto obdobje lani realno povečali za 2.0%.
Kljub ugodnim oktobrskim gibanjem ostajajo prihodki od davka na dodano vrednost v desetih mesecih realno nižji kot v tem obdobju lani. Prihodki od davka na dodano vrednost so se oktobra po septembrskem nihaju navzdol realno povečali kar za 21.3%. Pri tem so se oktobra prihodki iz davka na dodano vrednost po obračunu realno povečali za 19%, prihodki od davka na dodano vrednost pri uvozu pa za 29.2%. Zaradi likvidnostnih izpadov v preteklih mesecih, ki jih je povzročil vstop Slovenije v EU, so se prihodki od davka na dodano vrednost skupaj v prvih desetih mesecih glede na isto obdobje lani realno zmanjšali za 6%.
Prihodki od trošarin so se oktobra realno povečali le za dober odstotek, v desetih mesecih pa medletno za 6.6%. Glede na september so se oktobra realno povečali prihodki od trošarin na mineralna olja (za 3.3%) in prihodki od trošarin na tobak in tobačne izdelke (za 3%), prihodki od trošarin na alkohol in alkoholne izdelke pa so se realno zmanjšali (za 22.7%). V prvih desetih mesecih so se najhitreje povečevali prihodki od trošarin na tobak in tobačne izdelke (za 15.5%), predvsem zaradi prilagajanja zakonodaji EU s povečanjem specifičnih in proporcionalnih trošarin na tobak in tobačne izdelke; nekoliko počasneje pa prihodki od trošarin na mineralna olja (za 4.7%), prihodki od trošarin na alkohol in alkoholne izdelke pa so se realno zmanjšali za 2.9%.
Oktobra so se skupaj prihodki od davkov in prispevkov, ki so vezani na plače, realno zmanjšali za 0.8%, v obdobju desetih mesecev pa so se glede na isto lansko obdobje realno povečali za 3.6%. Prihodki od prispevkov za socialno varnost so se oktobra glede na september realno zmanjšali za 0.4%. V desetih mesecih so se v primerjavi z istim lanskim obdobjem realno povečali za 3.2%. Prihodki iz dohodnine so se oktobra glede na september realno povečali za 5.8%. Prihodki od davka iz plač, ki predstavljajo glavnino dohodnine, so se oktobra realno zmanjšali za 1.7%, prihodki od ostalih podvrst dohodnine pa za dobrih 11%. Oktobra pa so bili bistveno manjši negativni poračuni dohodnine za leto 2003, ki so se s 3 mrd SIT v septembru zmanjšali na približno 500 mio SIT v oktobru. V desetih mesecih so bili celotni prihodki od dohodnine glede na isto obdobje lani realno višji za 3.5%; v tem so se prihodki od davka iz plač povečali realno za 3.8%, prihodki iz drugih podvrst dohodnine pa za 1.7%. Negativni poračuni dohodnine so bili v desetih mesecih realno za 2.8% višji kot v istem lanskem obdobju. Septembra se je s spremembo zakona zvišala spodnja meja obdavčitve plač z davkom na izplačane plače s 130,000 SIT na 165,000 SIT. Prihodki od davka na izplačane plače so se zato oktobra realno zmanjšali za 2%. V desetih mesecih so se glede na isto obdobje lani realno povečali za 6.3%.
Mesečna akontacija davka od dobička pravnih oseb je bila oktobra realno za 7.8% višja kot septembra, v prvih desetih mesecih so bili prihodki od davka od dobička pravnih oseb realno za 13.7% višji glede na isto lansko obdobje.
Po vstopu Slovenije v EU se carine in uvozne dajatve nanašajo le še na uvoz iz držav izven EU, zato so prihodki iz tega naslova oktobra dosegli le približno četrtino vrednosti iz zadnjih mesecev pred vstopom v EU. V desetih mesecih so bili prihodki od carin glede na isto lansko obdobje realno nižji za skoraj 37%.
Graf: Prihodki javnofinančnih blagajn, v mrd SIT (stalne cene)
0 20 40 60 80 100
jan 02 feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec jan 03 feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec jan 04 feb mar apr maj jun jul avg sept okt
Vir podatkov: APP, UJP, Poročilo B-2 (bruto vplačila), metodolog ija in preračuni U M AR .
V mrd SIT
PRORA ČUNI ZPIZ ZZZS
Ekonomsko ogledalo UMAR
Predelovalne dejavnosti
številka 11/2004 str. 14 Stopnje rasti, v %
Izbrani konjunkturni kazalci IX 2004/
VIII 2004 IX 2004/
IX 2003 I–IX 2004/
I–IX 2003 I–XII 2003/
I–XII 2002
Obseg proizvodnje1 25.7 5.4 6.0 1.6
- Izrazito izvozno usmerjene panoge1a 28.5 11.9 11.2 3.6
- Zmerno izvozno usmerjene panoge1b 33.6 5.4 6.9 1.3
- Pretežno na domači trg usmerjene panoge1c 12.6 -0.8 -0.9 0.4
Povprečno število zaposlenih1 -0.12 -1.02 -1.42 -2.0
Produktivnost dela -14.22 11.82 7.62 3.7
Obseg zalog proizvodov 2.5 15.5 14.2 5.9
Povprečna bruto plača 2.53 4.73 3.73 1.93
Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih 0.5 5.1 3.8 2.9
- relativno glede na inflacijo 0.6 1.7 0.1 -2.6
Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: 1podatek se nanaša na podjetja z 10 in več zaposlenimi. 1a Podpodročja dejavnosti D (DC, DG, DK, DM), pri katerih na podlagi podatkov AJPES (2003) za gospodarske družbe v RS povprečni delež čistih
prihodkov iz prodaje, ustvarjenih na tujih trgih, v čistih prihodkih iz prodaje (v nadaljevanju DČPPTT) presega 70%, 1bPodpodročja dejavnosti D (DB, DD, DH, DJ, DL, DN), pri katerih se DČPPTT giblje med 50 in 70%, 1cPodpodročja dejavnosti D (DA, DE, DF DI), pri kateri je DČPPTT pod 50%. 2Podatek za avgust 2004. 3Realna rast – preračun z indeksom cen življenjskih potrebščin.
Proizvodna aktivnost predelovalnih dejavnosti se ohranja na visoki ravni. V septembru se je obseg proizvodnje v primerjavi s predhodnim mesecem ob enakem številu delovnih dni povečal za 25.7%. Septembrska visoka rast je v veliki meri sezonskega značaja, saj je bil avgust počitniški mesec in je predstavljal nizko osnovo (desezonirana stopnja rasti je znašala 2.2%). Na medletni ravni je bil obseg proizvodnje v septembru, ki je bil glede števila delovnih dni enak lanskemu, višji za 5.4%. V prvih devetih mesecih letos je bil obseg proizvodnje v primerjavi z istim obdobjem lani višji za 6.1%, po posameznih četrtletjih letos pa je bila dosežena 4.0-, 7.6- in 6.3- odstotna rast.
Najvišjo rast obsega proizvodnje dosegajo panoge, ki večino prihodka ustvarijo izven tolarskega območja trgovanja. V obdobju od januarja do septembra letos se je v primerjavi z istim obdobjem lani proizvodna aktivnost najizraziteje povečala v proizvodnji električne in optične opreme DL (21.0%), ki sodi v skupino zmerno izvozno usmerjenih panog. Na medletni ravni je bil v tej dejavnosti septembra obseg proizvodnje višji za 14.5%, pri čemer se je izrazito povišal tudi obseg zalog (kar za 107.4%). Visoka raven obsega proizvodnje je bila zabeležena tudi v proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov DG (izrazito izvozno usmerjena panoga), kjer so v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani dosegli 17.0-odstotno rast. Najnižjo raven proizvodne aktivnosti dosegajo delovno intenzivne panoge (proizvodnja tekstilnih izdelkov DB, proizvodnja usnjenih izdelkov DC), v katerih se je obseg proizvodnje od januarja do septembra letos gleda na isto obdobje lani znižal za 7.9% in 10.5% ter proizvodnja koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva DF, ki je upadla za 15.8%.
Poslovna klima v predelovalnih dejavnostih se je v novembru izraziteje poslabšala. Na podlagi ankete SURS-a o poslovnih tendencah v predelovalnih dejavnostih je skupni kazalec zaupanja (gl. EO 7/04:14) v novembru po treh mesecih ponovno dosegel negativno vrednost. Delež anketiranih podjetij, ki pričakujejo poslabšanje poslovne klime, tako za 3.0 odstotne točke presega delež tistih, ki pričakujejo njeno izboljšanje. Tudi desezonirana serija mesečnih vrednosti kazalca se je v novembru glede na predhodne mesece poslabšala, vendar je še pozitivna (1.0). Na poslabšanje kazalca zaupanja v novembru so najmočneje vplivale ocene o nižji pričakovani proizvodnji v naslednjih 3–4 mesecih, medtem ko se ocene o ravni skupnih naročil in zalog niso bistveno spremenile. Manj optimistična kot v predhodnih mesecih so tudi pričakovanja o skupnem in izvoznem povpraševanju v naslednjih 3–4 mesecih, ki sicer v kazalec zaupanja niso vključena.
Graf: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti
90 100 110 120 130 140
jan 00 mar maj jul sept nov jan 01 mar maj jul sept nov jan 02 mar maj jul sept nov jan 03 mar maj jul sept nov jan 04 mar maj jul sept
Vir podatkov: SU RS, preračuni U M AR po metodi Tramo-Seats.
Indeks (1995 = 100)
Originalna s erija Trend / c ik el D es ezonirana s erija
Ekonomsko ogledalo UMAR
