RAZUMEVANJE IN ODNOS DO EVOLUCIJE PRI SLOVENSKIH IN IRSKIH MLADOSTNIKIH

POUČEVANJE – PREDMETNO POUČEVANJE

Špela Murn

RAZUMEVANJE IN ODNOS DO EVOLUCIJE PRI SLOVENSKIH IN IRSKIH MLADOSTNIKIH

Magistrsko delo

Ljubljana, 2016

PEDAGOŠKA FAKULTETA

POUČEVANJE – PREDMETNO POUČEVANJE

Špela Murn

RAZUMEVANJE IN ODNOS DO EVOLUCIJE PRI SLOVENSKIH IN IRSKIH MLADOSTNIKIH

Magistrsko delo

Mentor: izr. prof. dr. Jelka Strgar

Ljubljana, 2016

Magistrsko delo je zaključek programa Poučevanje – Predmetno poučevanje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.

Opravljeno je bilo v Skupini za biološko izobraževanje Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Za mentorico je bila imenovana izr. prof. dr. Jelka Strgar.

Komisija za oceno in zagovor:

Podpisana se strinjam z objavo svoje naloge v polnem besedilu na spletni strani Digitalne knjižnice Biotehniške fakultete. Izjavljam da je naloga, ki sem jo oddala v elektronski obliki, identična tiskani različici.

Datum zagovora:

Naloga je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Špela Murn Predsednik: izr. prof. dr. Gregor Torkar

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

Recenzent: doc. dr. Iztok Tomažič

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

Mentorica: izr. prof. dr. Jelka Strgar

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

»Če ti v srcu ne gori močan ogenj, nima smisla poskušati.«

(Dean Karnazes)

I

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

ŠD Md

DK 575.8:373.3(043.2)

KG razumevanje in sprejemanje evolucije/biologija/mladostniki/

AV MURN, Špela

SA STRGAR, Jelka (mentorica)

KZ SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva pl. 16 ZA Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta LI 2016

IN RAZUMEVANJE IN ODNOS DO EVOLUCIJE PRI SLOVENSKIH IN IRSKIH MLADOSTNIKIH

TD Magistrsko delo (Univerzitetni študij) OP 69 str., 10 pregl., 5 pril., 39 vir.

IJ sl JI sl/en

AI Evolucija je biološki proces, kjer se genski zapis populacij organizmov spreminja iz

generacije v generacijo. Skupaj z naravnim izborom velja za temeljno lastnost živega. Darwin

je pri svojem raziskovanju prišel do sklepov, da vrste niso nespremenljive in da je podobnost

med organizmi posledica evolucije (zgodovinskega razvoja) iz skupnega prednika. Cilj naše

raziskave je bil pridobiti pogled nad znanjem slovenskih in irskih mladostnikov na področju

teorije evolucije. Zanimalo nas je tudi, v kolikšni meri to teorijo sprejemajo. Pripravili smo

vprašalnik, ki ga je izpolnilo 331 učencev. V Sloveniji smo zajeli učence 8. in 9. razreda

osnovne šole, na Irskem pa enako stare učence v šolah glede na irski šolski sistem. Ugotovili

smo, da imajo slovenski in irski mladostniki zadovoljivo znanje o evolucijskem razvoju, pri

čemer se je pokazalo, da imajo učenci iz Irske nekaj več znanja o evolucijskem razvoju, kot

slovenski učenci. Med danimi trditvami so se bolj strinjali fantje kot dekleta. S

kreacionističnimi trditvami so se bolj strinjali irski mladostniki. Ugotovili smo, da slovenski in

irski mladostniki večinoma sprejemajo teorijo evolucije, saj so se učenci s trditvami o evoluciji

v večini nadpovprečno strinjali. Istočasno so se s trditvami o kreacionizmi podpovprečno

strinjali.

II KEY WORDS DOCUMENTATION

DN Md

DC 575.8:373.3(043.2)

CX Understanding and acceptance of evolution / Biology / pupils / teenagers

AU MURN, ŠPELA

AA STRGAR, Jelka

PP SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva Pl. 16

PB University of Ljubljana, Faculty od education PY 2016

TI UNDERSTANDING OF AND ATTITUDE TOWARDS EVOLUTION AMONG

SLOVENIAN AND IRISH TEENAGERS DT Master's thesis

NO 69 p.,10 tab., 5 ann., 39 ref.

LA sl AL sl/en

AB

Evolution is the biological process by which genetic information of populations of

organisms vary from generation to generation. Together natural selection applies to the

fundamental characteristic of living. Darwin in his research came to the conclusion that species

are not immutable, and that the similarity between organisms are result of evolution (the

historical development) of the common ancestor. The aim of our study was to obtain the views

of the knowledge of Slovenian and Irish teenagers in the theory of evolution. We have prepared

a questionnaire which was completed by 331 students. In Slovenia, we cover the pupils 8th and

9th grade of elementary school, while in Ireland the same old pupils in schools according to

the Irish education system. We have found that the Slovenian and Irish teenagers satisfactory

knowledge of evolutionary development, where it has been shown that students from Ireland

have some more knowledge about the evolutionary development as Slovenian students. With

the given arguments they have agreed more boys than girls. With the creationist arguments

have more approved Irish teenagers than Slovenian. We found that the Slovenian and Irish

teenagers generally accepted theory of evolution, as the disciples with the allegations

concerning the evolution of the most exceptionally agreed. At the same time they under-agreed

with the arguments of creationism.

III

KAZALO VSEBINE

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ... I KEY WORDS DOCUMENTATION ... II KAZALO VSEBINE ... III KAZALO TABEL ... IV KAZALO PRILOG ... V

1 UVOD ... 1

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA ... 1

1.2 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ... 2

1.3 CILJI RAZISKAVE IN HIPOTEZE ... 2

2 PREGLED LITERATURE ... 3

2.1 EVOLUCIJSKA MISEL ... 3

2.1.1 JEAN–BAPTISTE LAMARCK ... 3

2.1.2 CHARLES ROBERT DARWIN ... 4

2. 2 TEORIJA O IZVORU VRST Z NARAVNIM IZBOROM ... 4

2. 3 POUČEVANJE EVOLUCIJE ... 6

2.3.1 KREACIONIZEM ... 7

2.3.2 ODNOS MED ZNANOSTJO IN RELIGIJO ... 8

2.4 UČNI NAČRTI ... 8

2.4.1 SLOVENSKI UČNI NAČRT ... 9

2.4.2 IRSKI UČNI NAČRT ... 10

2.5 DOSEŽKI UČENCEV V MEDNARODNIH RAZISKAVAH PISA IN TIMSS ... 14

2.5.1 PISA ... 14

2.5.2 TIMSS ... 14

2.6. RAZUMEVANJE IN SPREJEMANJE EVOLUCIJE ... 14

3 MATERIALI IN METODE ... 16

3.1 VZOREC... 16

3.2 VPRAŠALNIK ... 17

3.3 OBDELAVA PODATKOV ... 17

4 REZULTATI... 17

4.1 OSNOVNA ANALIZA VPRAŠALNIKA ... 17

4.2 PORAZDELITEV ODGOVOROV UDELEŽENCEV GLEDE NA DRŽAVO ŠOLANJA ... 20

IV

4.3 PORAZDELITEV ODGOVOROV UDELEŽENCEV GLEDE NA STAROST ... 24

4.4 PORAZDELITEV ODGOVOROV UDELEŽENCEV GLEDE NA SPOL ... 27

4.5 PRIMERJAVA SLOVENSKEGA IN IRSKEGA UČBENIKA ... 31

5 RAZPRAVA ... 35

5.1 ODGOVORI UČENCEV GLEDE NA DRŽAVO ... 36

5.2 ODGOVORI UČENCEV GLEDE NA STAROST ... 37

5.3 ODGOVORI UČENCEV GLEDE NA SPOL ... 38

6 SKLEPI ... 40

7 POVZETEK ... 42

8 LITERATURA ... 44

KAZALO TABEL

Tabela 2: Prikaz področij učnega načrta na Irskem………...12

Tabela 3: Deleži učencev glede na državo, v kateri živijo……….…16

Tabela 4: Deleži učencev glede na starost……….…16

Tabela 5: Deleži učencev glede na spol……….………17

Tabela 6: Povprečna vrednost ocene, ki so jo dali učenci za vsako trditev v anketi (M) in njen standardni odklon (SD)………..……18

Tabela 7: Statistična pomembnost razlik med odgovori učencev Irske in Slovenije (statistično pomembne razlike so prikazane s krepkim tiskom; p < 0,05)………...…21

Tabela 8: Statistična pomembnost razlik med odgovori učencev različne starosti (statistično pomembne razlike so prikazane s krepkim tiskom; p < 0,05)………...25

Tabela 9: Statistična pomembnost razlik med odgovori učencev različnega spola (statistično pomembne razlike so prikazane s krepkim tiskom; p < 0,05)………...…28

Tabela 10: Primerjava slovenskega in irskega učbenika na temo evolucije………..31

V

KAZALO PRILOG

Priloga A1: Vprašalnik v slovenskem jeziku Priloga A2: Vprašalnik v angleškem jeziku

PRILOGA B: Povprečna vrednost ocene, ki so jo učenci podali pri vsaki trditivi (M) in njen standardni odklon (SD) glede na njihovo starost.

PRILOGA C: Povprečna vrednost ocene, ki so jo učenci podali pri vsaki trditvi (M) in njen standardni odklon (SD) glede na državo šolanja.

PRILOGA D: Povprečna vrednost ocene, ki so jo učenci podali pri vsaki trditvi (M) in njen standardni odklon (SD) glede na spol.

1

1 UVOD

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Evolucija je biološki proces, kjer se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo. Skupaj z naravnim izborom velja za temeljno lastnost živega.

Darwin je pri svojem raziskovanju prišel do sklepov, da vrste niso nespremenljive in da je podobnost med organizmi posledica evolucije (zgodovinskega razvoja) iz skupnega prednika.

Bil je mnenja, da je podobnost med orangutanom in človekom dokaz »skupnega izvora« ali evolucije. Tako je oblikoval teorijo, ki naj bi razložila, kako poteka evolucija. Odkril je, kako v evoluciji prihaja do sprememb, zaradi katerih so bitja bolje prilagojena svojemu življenjskemu okolju, sposobnejša za obrambo in iskanje hrane ter po čem se razlikujejo od svojih prednikov. Svoja teorijo je leta 1859 objavil v delu O izvoru vrst z naravnim izborom (Silvertown, 2009).

Študija leta 2006 (Miller, Scott, Okamoto), ki je vključevala 30 držav v Evropi, Japonsko in ZDA, je pokazala, da v nekaterih državah, ki so posvetne, nepričakovano velik delež prebivalstva ne verjame v veljavnost teorije evolucije. Slovenija je sekularna država, ki kaže nadpovprečno stopnjo znanstvene pismenosti (Strgar, 2010, Štraus, Šterman Ivančič, Štigl, 2013), vendar v letu 2006 precejšen delež njenega prebivalstva ni bil prepričan o veljavnosti teorije evolucije. V tej študiji (Miller, Scott, Okamota, 2006) zaseda Slovenija 16. mesto, medtem ko je bila Irska na 15. mestu. Pri raziskavi so upoštevali nekatere neodvisne dejavnike, ki naj bi vplivali na dobljene rezultate. To so bili: starost sodelujočih, spol, izobrazba, poznavanje genetike, versko prepričanje, odnos do življenja, odnos do znanosti in tehnologije ter politična usmerjenost.

Pri primerjavi slovenskih in irskih učencev lahko pogledamo ugotovitve v raziskavah PISA iz leta 2006 in TIMSS iz leta 2011. Obe državi sta se uvrstili nad povprečje. V raziskavi PISA je bilo ugotovljeno, da 87 % slovenskih učencev dosega temeljno raven naravoslovne pismenosti.

Ali povedano drugače, dosežki teh učencev se uvrščajo na drugo in višje ravni lestvice

naravoslovne pismenosti. V zadnji raziskavi PISA, v kateri je bil poudarek na naravoslovju

(leta 2006), so se naši učenci uvrstili na 12. mesto. S 519 točkami so dosegli nadpovprečen

uspeh. Enako dobro znanje so imeli še učenci iz Južne Koreje, Nemčije, Velike Britanije,

Češke, Švice in Avstrije. Tudi irski petnajstletniki so dosegli nadpovprečen uspeh, vendar je

bil njihov dosežek statistično pomembno slabši od slovenskega. Dosegli so 508 točk in se

2

uvrstili na 20. mesto (Štraus, Repež, Štigl, 2007). Tudi v raziskavi TIMSS (Japelj Pavešić, Svetlik, Kozina, 2012) so slovenski in irski učenci dosegli nadpovprečen rezultat. Na lestvici si zapovrstjo sledijo Slovenija (520 točk), Severna Irska (517 točk) in Irska (516 točk).

Slovenski in irski učenci imajo torej zelo podobno naravoslovno znanje.

1.2 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

Miller in sod. (2006) so v svoji raziskavi, kjer so preverjali odnos do evolucije zajeli samo odrasle osebe. Nas pa je zanimalo, kakšno znanje o teoriji evolucije in odnos do nje imajo mladostniki. Zanimalo nas je tudi, ali obstaja povezava med razumevanjem evolucijskega razvoja in odnosom do teorije evolucije. V raziskavi smo primerjali slovenske in irske mladostnike.

1.3 CILJI RAZISKAVE IN HIPOTEZE

V magistrskem delu smo želeli preveriti, kakšno je znanje slovenskih in irskih mladostnikov na področju teorije evolucije in v kolikšni meri to teorijo sprejemajo. V skladu z našimi cilji smo postavili naslednje hipoteze:



Slovenski in irski mladostniki imajo zadovoljivo znanje o evolucijskem razvoju.



Starejši mladostniki v našem vzorcu imajo boljše znanje o evolucijskem razvoju kot mlajši mladostniki.



Med mladostniki obeh držav ni razlike v znanju o evolucijskem razvoju.



Med dekleti in fanti ni razlike v znanju o evolucijskem razvoju.



Slovenski in irski mladostniki večinoma sprejemajo teorijo evolucije.



Starejši mladostniki v našem vzorcu v večji meri sprejemajo teorijo evolucije kot mlajši mladostniki.



Med mladostniki obeh držav ni razlike v tem, v kolikšni meri sprejemajo teorijo evolucije.



Med dekleti in fanti ni razlike v tem, v kolikšni meri sprejemajo teorijo evolucije.

3

2 PREGLED LITERATURE

2.1 EVOLUCIJSKA MISEL

Mišljenje v Evropi na začetku 18. stoletja je bilo zakoreninjeno v krščanstvu in analitični filozofiji. Ljudje so menili, da je Zemlja stara nekaj tisoč let in da so bila vsa bitja ustvarjena, nespremenljiva ter da ima človek prevlado nad drugimi bitji (Kutner, 2009).

Sredi 18. stoletja so znastveniki ugotovili, da je šla Zemlja v svoji zgodovini skozi serijo katastrof. Velike podnebne spremembe so jih prisilile k razmišljanju o morebitnih spremembah organizmov. Prvi, ki je navajal možnost spreminjanja organizmov je bil Carl Linné (Jerman in Štern, 1999). Znansvetniki so spoznali visoko starost planeta, mnoge narave sile, ki nenehno spreminjajo obličje Zemlje ter množico izumrlih oblik življenja, ohranjenih v obliki fosilov (Kutner, 2009). Vzpon paleontologije v drugi polovici 18. stoletja je vodil k okrepitvi evolucijske misli. Rodilo se je spoznanje, da so bile spremembe na Zemlji res povezane s spremembami življenja. Hkrati pa so prišli do ugotovitve, da so včasih na našem planetu prevladovale drugačne vrste živih bitij kot danes. Fosili so celo postali indikatorji za posamezne starostne plasti. Globlje plasti so se pokazale kot zgodnejše. Tako, denimo, je Cuvier razumel, da so bili organizmi v globljih plasteh bolj preprosti kot tisti, ki so bili v višjih.

Verjel je v napredek vrst. Vendar ne glede na vse, mu je pojav novih vrst (po katastrofah) služil kot dokaz, da so bile vrste po vsaki katastrofi na novo ustvarjene in da ni bilo nobene povezave s prejšnjimi vrstami (Jerman in Štern, 1999).

2.1.1 JEAN–BAPTISTE LAMARCK

Jean-Baptiste Lamarck (1744-1829) je bil eden prvih zagovornikov evolucije ter stvaritelj prve kompletne teorije o razvoju živega sveta (Kutner, 2009). Skušal je odgovoriti na vprašanje, kako in predvsem zakaj se rastlinske in živalske vrste spreminjajo. Oblikoval je dve trditvi:

zakon o rabi in nerabi in zakon o pridobljenih lastnosti, ki ju je povezal v teorijo. Verjel je, da se neka vrsta lahko postopoma spremeni v drugo vrsto tako, da uporablja določene dele telesa.

Pridobljene lastnosti naj bi se dedovale. Zagovarjal je teorijo, da imajo žirafe dolg vrat zaradi

njihovega neprestanega iztegovanja proti listom na drevesih. Ta njihova navada pa naj bi se

ohranila daljši čas in se tako prenašala na njihove potomce (Murtagh, 2002). Čeprav je

Lamarck zmotno mislil, da se fenotipske lastnosti dedujejo, je s svojim delovanjem postavil

4

temelje znastveni razpravi o spreminjanu vrst (o evoluciji) in izidu naravnih procesov. Le-ti pa edini primerno razložijo nastanek in pestrost življenja na Zemlji (Kutner, 2009).

2.1.2 CHARLES ROBERT DARWIN

Charles Robert Darwin se je rodil 12. februarja 1809 v kraju Shrewsbury v Angliji. Kot mali deček je gojil veliko ljubezen do narave in znanosti (Rose, 1998). Njegova mati je umrla zelo zgodaj, zato je za njegov razvoj skrbel njegov oče, ki je bil zdravnik in mislec. Leta 1825 je mladi Charles v svojem rojstnem kraju maturiral, nato pa je odšel po očetovih stopinjah študirat medicino na univerzo v Edinburgu. Bolj kot predavanjem se je posvečal taksidermiji in naravoslovnim debatam. Pomagal je tudi v univerzitetnem muzeju, kjer se je učil klasifikacije rastlin. Oče nad njegovim študijem ni bil zadovoljen, zato ga je vpisal na univerzo Cambridge, kjer je študiral teologijo in leta 1831 tudi uspešno diplomiral (Kutner, 2009).

Leta 1981 se je pridružil znastveni odpravi ladje Beagle, ki jo je pot vodila skozi Južno Ameriko na Galapaške otoke, Mauritius in do južne obale Afrike (Murtagh, 2002). Na tem potovanju je prišel do trdnih spoznanj, da se organizmi razvijajo sami in da za to ni potreben nikakršen stvarnik (Jerman in Štern, 1999). Po potovanju je objavil veliko znastvenih člankov, a kljub vsemu je za svoje najpomembnejše delo potreboval okoli 20 let (Murtagh, 2002). Leta 1859 je tako izšla njegova knjiga O izvoru vrst z naravnim izborom (On the Origin of Species by Natural Selection) (Jerman in Štern, 1999). Istočasno z Darwinom pa je svojo podobno evolucijsko teorijo predstavil tudi Alfred Russel Wallace (1823-1913), zato jo imenujemo Darwin-Wallaceova teorija (Reville, 2005).

2. 2 TEORIJA O IZVORU VRST Z NARAVNIM IZBOROM

Darwin (in Wallace) je ugotovil, da so potomci precej podobni svojim staršem, vendar niso popolnoma identični. Kasnejše raziskave so ga pripeljale do spoznanja, da niti dva posameznika med seboj nista popolno identična. Ob ugotovitvi, da je v naravnih populacijah precej večje število potomcev kot staršev, ga je zanimalo, kaj se zgodi z večino potomcev – se izselijo ali umrejo? Dejstvo je, da je naravno okolje polno nevarnosti (plenilci, bolezni, pomanjkanje hrane) in da se v njem odvija boj za preživetje. Vprašnje pa je, kdo preživi.

Preživijo tisti posamezniki, ki imajo po nekem naključju značilnosti (karakteristike), ki so bolj

primerne za določeno okolje. Vendar je preživetje le pol bitke v življenjskem prostoru

5

posameznika. Veliko tekmovanje se pojavi takrat, ko se organizmi borijo za svojo vlogo v reprodukciji. Posameznikom z ugodnejšimi lastnostmi se uspe reproducirati. Tistim z manj ugodnimi lastnosti pa ne. Reprodukcija je pomembna predvsem z vidika prenašanja genov v naslednjo generacijo. Več kot posameznik proizvede potomcev, bolj je uspešen v evolucijskem smislu (Reville, 2005).

Teorija

izhajajo iz samega opazovanja. Ideje so predstavljene v tabeli 1 (O'Callaghan, 2009).

Tabela 1: Ideje teorije o izvoru vrst z naravnim izborom.

IDEJE TEORIJE O IZVORU VRST Z NARAVNIM IZBOROM

Opazovanja Sklepi

1. Čezmerno razmnoževanje

Darwin je ugotovil, da imajo nekateri izmed organizmov zelo veliko število potomcev.

Drevesa, na primer, proizvedejo ogromno semen, ostrige pa izležejo milijon jajčec.

1. Boj za preživetje

Če se na določenem območju razmnoži preveliko število potomcev, ki zaradi omejenosti prostora ne morejo vsi preživeti, se začne boj za preživetje. Kar pomeni, da živali tekmujejo za hrano, vodo, življenjski prostor in spolnega partnerja. Rastline pa tekmujejo za prostor, svetlobo, vodo in minerale.

2. Število organizmov iste vrste ostaja enako

Število organizmov iste vrste (populacija) na določenem območju se bo lahko povečevalo, dokler bo okolje to dopuščalo. Ko nosilna sposobnost okolja ne bo več zmožna sprejemanja organizmov, bo število organizmov ostalo enako.

2. Naravni izbor

Naravni izbor je dejavnik evolucije in je nujen za prilagajanje organizmov.

Organizmi, ki so manj prilagojeni določenemu okolju, bodo prej ali slej propadli. Propadle organizme bodo namestili drugi organizmi, ki so okolju bolje prilagojeni.

3. Razlike, ki jih organizmi podedujejo, se pojavljajo v posamezni populaciji

Organizmi v populaciji ali vrsti kažejo

določene genetske ali dedne razlike. Razlike

6

so posledica spolnega razmnoževanja, mutacij ali genskega inženiringa. V nastanek razlik pa ne prištevamo npr. zlomljene noge in sposobnosti, ki se jih organizmi naučijo tekom življenja ipd.

2. 3 POUČEVANJE EVOLUCIJE

Evolucija ima osrednje mesto v sodobni biološki znanosti, ker predstavlja ključ za razumevanje delovanja živih sistemov. Počasi pridobiva osrednje mesto tudi pri pouku biologije kot koncept, ki razumevanje različnih tem biologije povezuje v celoto (Vilhar, 2009). Evolucija ne razloži samo anatomske spremembe, ki so se dogajale v evoluciji, ampak pomaga razložiti uspešnost človeške vrste (Bajd, 2011). Za učitelja je predvsem pomembno da ugotovi, kakšna pojmovanja imajo njegovi učenci. Obenem pa mora upoštevati in poznati njihove vrednote ter prepričanja, saj bo le tako uspešen pri začetku konstruktivističnega učenja. Seveda pa ima pri tem težko nalogo, saj se vrednote in prepričanja učencev razlikujejo in ravno zaradi tega je poučevanje evolucije ter vloga učitelja še toliko bolj navdihujoča in zahtevna (Bloom in Trumbull, 2007).

Učenci v proces učenja evolucije vstopajo z določenim predznanjem, pri tem so nekatere razlage napačne, vendar so globoko zakoreninjene (Crow, 2004). Najpogostejše zmote se kažejo v več oblikah, in sicer:

-

napačne predstave izhajajo iz vsakdanjih izkušenj. Učenci si nepravilno razlagajo nekatere pojave in jih neprimerno prenašajo na podobne situacije.

-

-

razlage. Učenci si ustvarijo predstave, ki temeljijo na teh razlagah.

-

so napačne predstave, ki izhajajo iz uporabe besed, ki imajo v znanosti drugačen pomen kot v vsakdanjem življenju.

-

dejstvi o naravnih pojavih ali urbanimi miti (Pečoler, 2010, povzeto po Crow, 2004).

Sperrazza (2008) meni, da je razumevanje evolucije v današnjem času velikega pomena, zato

bi morali otroke o tem učiti že v zgodnjem otroštvu. Evolucija je kot nekakšna uganka, v kateri

se sprašujemo, od kod smo prišli in zakaj sploh obstajamo. Odgovore na ta vprašanja, ki si jih

7

postavlja vse človeštvo, bi otrokom morali pokazati v mladih letih, pred vstopom v šolo. Z obiskom muzeja ali dobrim zgodovinskim plakatom bi otroke poučili o tem, da ljudje nismo živeli v istem času kot dinozavri. Žal pa nam nekatere zgodbe in risanke (na primer Kremenčkovi) prikazujejo stvari popolnoma drugače in na tak način otroci pridobivajo napačne informacije (Sperazza, 2008).

Sperazza (2008) obenem goreče zagovarja dejstvo, da religija ne spada v učni načrt. Strinja se s trditivjo, da se o religiji lahko pogovarjamo in otrokom tako predstavimo različna verstva, vendar jih ne smemo o tem prepričevati. V učnem načrtu je poučevanje evolucije, saj je ta znanstveno dokazana in potrjena (Sperazza, 2008).

Razumevanje naravoslovja igra pomembno vlogo pri pripravi mladih na življenje v sodobni družbi. To jim omogoča soodločati ter prispevati k oblikovanju družbe, v kateri ima prav naravoslovje velik vpliv na kakovost posameznikovega življenja. Naravoslovna pismenost vključuje posameznikovo naravoslovno znanje in uporabo le-tega za prepoznavanje naravoslovnih-znastvenih vprašanj, pridobivanje novega znanja, izpeljavo ugotovitev o naravoslovnih problemih in razlaganje naravoslovnih pojmov, ki temeljijo na podatkih in preverjenih dejstvih (Štraus in sod., 2007).

2.3.1 KREACIONIZEM

Mnogim učencem se bo evolucionarna tema zdela sporna, predvsem zaradi njihovih verskih stališč (Murray, 1999). Res je, da je Darwin s svojo teorijo pobijal Lamarckovo, vendar ni nikoli imel veliko težav z njegovimi privrženci. Bolj kot Lamarckovi privrženci so mu nasprotovali kreacionisti. Kreacionisti so trdili, da je Stvarnik tisti, ki je ustvaril vse življenjske vrste (Jerman in Štern, 1999). Popolnoma drži to, da so večino “ključnih vidikov živih organizmov” odkrili prav kreacionisti. Mednje sodi tudi Luis Pasteur, ki je odkril, da mnoga obolenja povzročajo bakterije, ter dokazal, da “živo nastane iz živega”; Gregor Mendel je odkril zakone dednosti, Karl Linne pa je razvil moderni sistem klasifikacije (Pečoler, 2010, povzeto po Jerman in Štern, 1999).

Definicije kreacionizma se razlikujejo, vendar 10–40 % odraslih v nekaterih državah verjame,

da je Zemlja stara le okoli 10.000 let. Verjamejo tudi, da pred človeškimi zapisi ni bilo življenja

ter da je evolucija le spremenila vrste, v podobne vrste, ne pa jih tudi ustvarila (Miller in sod.,

2006). Takšno razmišljanje lahko poimenujemo “kreacionizem mlade Zemlje” (Number,

2006). Z drugega vidika, vidika evolucionista, je Zemlja stara okoli 4600 milijonov let, vsi

8

organizmi pa imajo skupnega prednika (Pečoler, 2010). Reiss (2009) meni, da je verovanje v kreacionizem zelo razširjeno in njegov pomen se v številnih državah še krepi.

2.3.2 ODNOS MED ZNANOSTJO IN RELIGIJO

Danes obstaja zelo veliko literature o odnosu med znanostjo in religijo. Eno izmed zgodovinskih študij o tem je napisal John Hedley Brooke. Prišel je do zaključka, da odnos med znanostjo in religijo enostavno ne obstaja. Gre predvsem za različne posameznike v različnih kontekstih (Reiss, 2009).

Verski način razmišljanja je različen in hkrati zelo številčen. Obravnavanje odnosa med znanostjo in religijo je pomembno, saj vključuje spoznanja iz sociologije, filozofije, teologije, antropologije in zgodovine. Kljub vsemu sta znanost in religija dve različni veji razumevanja.

Glede na samo povezavo in predvsem za boljše razumevanje samega odnosa je Barbour opisal štiri različne pristope, in sicer:

1. Konflikt: znanost in religija si med seboj močno nasprotujeta. Znanost je v nasprotju z

vsemi verskimi prepričanji in obratno. Ta oblika je v javnosti najbolj razširjena.

2. Neodvisnost:

namesto, da znanost in religijo vidimo kot konflikt, je bolje, da ju obravnavamo kot nekaj neodvisnega. Tu konflikt sploh ne obstaja, saj sta ta dva vidika popolnoma ločena. Znanost se ukvarja s tem, kako stvari delujejo, in odgovarja na vprašanje »Kako?«, religija pa se ukvarja z vprašanji vrednot in namena ter odgovarja na vprašanje »Zakaj?«.

3. Dialog: s tega vidika naj bi bili znanost in religija v sodelovanju. Na kakšen način in

kako, ni povsem znano.

4. Integracija: nekateri iščejo tesnejše partnerstvo med znanostjo in religijo. Tako

nekateri v naravi iščejo dokaze za obstoj boga. Drugi pa preoblikujejo svoja verska prepričanja tako, da so bolj podobna znanstvenim razlagam (Barbour, 2000, povzeto po Anderson, 2007).

2.4 UČNI NAČRTI

Cooperman (2009) ugotavlja, da bolj kot se teologi, zgodovinarji in ostali trudijo poenotiti

svoje mnenje o širšem družbenem vplivu evolucije, bolj je pomembna intezivnejša razprava o

9

tem, kaj otroci v javnih šolah spoznavajo o nastanku in razvoju življenja. Poučevanje evolucije zahteva, da je način predstavljanja dejstev ustrezno zahteven in da je pri tem predstavljen njen socialni, intelektualni in pedagoški kontekst, ki je večplasten, zapleten in pomemben (Bloom in Trumbull, 2007).

2.4.1 SLOVENSKI UČNI NAČRT

V programu za osnovno šolo je v učnem načrtu za biologijo evolucija predvidena v 9. razredu.

Biologija devetega razreda je namenjena predvsem povezovanju bioloških konceptov, kjer učenci nadgradijo svoje znanje o dedovanju in ga povežejo z osnovnimi koncepti evolucije.

Spoznajo, da je podlaga za razvrščanje organizmov v sistem njihova evolucijska sorodnost (Vilhar in sod., 2011).

Operativni cilji in vsebina biologije v 9. razredu so razdeljeni na 10 sklopov. Učenci spoznajo, da se vrste razlikujejo po videzu, vendar so si ob upoštevanju notranje zgradbe in podobnosti kemijskih procesov, sorodne. To pa lahko pojasnimo s skupnim evolucijskim izvorom.

Operativni cilji pri vsebini evolucija so naslednji (povzeto po Vilhar in sod., 2011):

Učenci



razumejo, da je evolucija ena od temeljnih značilnosti življenja,



spoznajo, da so genetska variabilnost in okoljski dejavniki vzrok za evolucijo in raznovrstnost organizmov,



spoznajo, da naključne mutacije v molekuli DNA različnih osebkov povzročajo variabilnost določene lastnosti v populaciji,



spoznajo, da zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in njihovim potomcem omogočajo prednost pri preživetju in razmnoževanju v določenem okolju (naravni izbor), ter da so tako na stale populacije bolje prilagojene na določeno okolje,



spoznajo, da je evolucija postopen proces, v katerem nove kompleksne lastnosti organizma nastajajo skozi mnoge generacije; mutacije so naključne v smislu, da niso usmerjene v izboljšanje organizma; naravni izbor ni naključen,



spoznajo, da so populacije z majhno genetsko variabilnostjo bolj izpostavljene izumrtju,



razumejo, da so fosili izkazi o tem, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale

oblike življenja in okoljske razmere,

10



spoznajo, da dokazi na osnovi plasti sedimentnih kamnin in različne metode datiranja kažejo, da je Zemlja stara približno 4,6 milijarde let in da obstaja življenje na Zemlji že več kot tri milijarde let,



spoznajo nekatere hipoteze o nastanku življenja, ki nam omogočajo razlago nastanka živega po povsem naravni poti, in razumejo pomen vode za življenje,



spoznajo, da prvotno Zemljino ozračje ni vsebovalo kisika, da tedaj ni bilo ozonske plasti in da je bilo prvo življenje anaerobno,



spoznajo, da so fotosintetske cianobakterije začele proizvajati kisik kot stranski produkt fotosinteze, kar je povzročilo izumrtje mnogih anaerobnih vrst bakterij in omogočilo razvoj aerobnih organizmov,



spoznajo, da imajo tudi zelo počasni geološki procesi velike učinke skozi dolga časovna obdobja (npr. spremembe v položaju celin, fosilni dokazi za obstoj Pangee) in lahko privedejo do razvoja širših skupin organizmov(npr. vrečarji v Avstraliji),



spoznajo izkaze za to, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini spreminjale (to dokazujejo fosili, lahko tudi embriologija, zakrneli organi idr.) in da z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo,



spoznajo primer evolucije rezistence bakterij na antibiotike ali žuželk na insekticide,



spoznajo, da so evolucijo življenja na Zemlji močno usmerjale tudi globalne katastrofe (veliki vulkanski izbruhi, trki asteroidov, globalne spremembe podnebja),



spoznajo, da ima vsaka vrsta omejeno sposobnost prilagajanja na spremembe okolja in da vrsta izumre, če se okolje nenadno preveč spremeni,



spoznajo pomen geografske izolacije za evolucijo (npr. na primeru Darwinovih ščinkavcev),



znajo razložiti izvor primatov in človeka ter sorodnost človeka z drugimi primati.

Z navedenimi operativnimi cilji učenci pri pouku biologije v povezavi z drugimi predmeti razvijajo svoje zmožnosti, zmožnosti znanstvenega raziskovanja, kompleksnega mišljenja, samostojnega in timskega dela, komuniciranja ter uporabe sodobnih tehnologij (Vilhar in sod., 2011).

2.4.2 IRSKI UČNI NAČRT

Na Irskem je bilo izobraževanje vedno zelo cenjeno. Že v preteklosti so ljudje vedno iskali

različne poti do izobraževanja in pri tem se niso ozirali na politične, gospodarske ali socialne

11

težave. Tako je bila leta 1831, ko je bil ustanovljen prvi nacionalni sistem za osnovno šolo, na Irskem spletena že velika mreža šol (Department of Education and Science, 2004).

Danes se izobraževanje na Irskem obravnava kot osrednji element v gospodarski, socialni in kulturni družbi. Obvezno šolanje traja 10 let (od 6. do 16. leta starosti), ali dokler učenci ne zaključijo treh let njihovega izobraževanja na drugem nivoju izobraževanja.

Irski izobraževalni sistem je sestavljen iz (Department of Education and Science, 2004):

-

-

tako imenovani »Primary education sector« na Irskem vključuje šole, ki jih financira država, šole za otroke s posebnimi potrebami in privatne šole. V ta sektor vključujejo tudi verske šole, ki jih prav tako financira država. Iz zgodovinskih razlogov večina osnovnih šol deluje s pomočjo župnišč, a se ta vzorec počasi spreminja. Osnovnošolsko izobraževanje se začne, ko otrok dopolni 6. leto starosti in je sestavljeno iz osmih let učenja na tej stopnji. Učenci prestopijo na višjo raven poučevanja (srednjo šolo), ko so stari 11/12 let.

-

vključuje srednje poklicne šole, šolske skupnosti in celostne šole. Celotno šolanje na tej ravni traja 5 ali 6 let (starost 12–18 let). Izobraževanje sestavlja 3-letni Junior Cycle, ki mu sledi dvoletni Senior Cycle. Trajanje tega je odvisno od učenčeve odločitve, kdaj oz. če vstopi v prehodno leto. Ponavadi začnejo učenci Junior Cycle s starostjo 12 let, Senior Cycle pa je namenjen učencem, starim 15–18 let. Senior Cycle vključuje prehodno leto, ki ponavadi sledi takoj po zaključenem Junior Cycle-u. To pomeni, da je to šolsko leto namenjeno predvsem krepitvi socialnih veščin, učenju neodvisnosti ter razvijanju splošnih, tehničnih in akademskih veščin. Vsaka šola oblikuje svoj program v okviru določenih smernic, ki ustrezajo potrebam in interesom njihovih učencev. Prehodno leto ni obvezno in je plačljivo. Ob koncu opravijo učenci nekakšen zaključni izpit, tako imenovani Junior Certificate (pred prehodnim letom) za učence, stare 15/16 let, in Leaving Certificate za učence, stare 17/18 let. Pri tem pa velik del pozornosti namenijo ravno uspehu, doseženemu na Leaving Certificatu, saj jim ta omogoča vstop na tretjo raven izobraževanja.

-

-

-

12

-

-

Področja učnega načrta se razlikujejo glede na raven izobraževalnega sistema, ki ga učenec obiskuje (tabela 2).

Tabela 2: Prikaz področij učnega načrta na Irskem (Department of Education and Science,

2004).

Ravni izobraževalnega sistema na Irskem

Področja učnega načrta

Osnovna šola (Primary) 

jezik: irščina in angleščina,



matematika,



socialno, okoljsko in znanstveno izobraževanje:

zgodovina, geografija in naravoslovje,



umetnost: vizualna umetnost, glasba, drama,



športna vzgoja,



socialna, osebna in zdravstvena vzgoja,



versko in etično izobraževanje

Po–osnovnošolsko izobraževanje (Post – Primary)

Junior Cycle

umetnost,



angleščina,



nemščina,



irščina,



delo z različnimi materiali (les),



glasba,



španščina,



poslovne študije,



francoščina,



zgodovina,



italijanščina,



tehnologija



matematika,



versko izobraževanje (verouk),



grafično oblikovanje,



klasično izobraževanje (vključuje:

latinščino, grščino),



gospodinjstvo,



judovstvo,



delo z metalnimi predmeti,



naravoslovje

13

Senior Cycle

angleščina, francoščina, nemščina, irščina, italijanščina, latinščina, grščina, španščina, arabščina, japonščina, ruščina, hebrejske vede,

 Naravoslovna skupina: uporabna matematika,

biologija, kemija, matematika, fizika, fizika in kemija,

 Poslovne vede: računovodstvo, ekonomika,

 Uporabna znanost:

kmetijstvo, gradbeništvo, inženiring, gospodinjstvo, fizika in kemija, oblikovanje,

 Socialna skupina: umetnost, geografija, zgodovina,

glasba, politika in družba.

Učenci se s predmetom biologija prvič srečajo v tako imenovanem višjem ciklu (starost 15-18 let). Učni načrt za biologijo je bil predstavjen leta 1975, leta 1977 pa je bil prvič predelan.

Učenci pri predmetu raziskujejo raznolikost življenja, medsebojne odnose organizmov in njihovo okolje. Obenem razvijajo razumevanje in poznavanje enote življenja – celice ter spoznavajo strukture in procese, ki potekajo v živih organizmih.

Učni načrt je sestavljen iz treh enot, in sicer:



enota 1: Biologija – študija življenja,



enota 2: Celica,



enota 3: Organizmi

Vsaka enota ima več podenot. Tako se učenci z evolucijo srečajo takrat, ko obravnavajo podenoto genetika, ki spada pod enoto 2, Celica.

Pri tem spoznajo (Science Syllabus, 2008):

- definicijo evolucije in

- teorijo naravne selekcije.

14

2.5 DOSEŽKI UČENCEV V MEDNARODNIH RAZISKAVAH PISA IN TIMSS

2.5.1 PISA

V mednarodnem merilu so naravoslovni dosežki slovenskih učencev razmeroma visoki.

Povprečni dosežek v naravoslovju za Slovenijo je 519 točk, kar je več kot povprečje OECD (Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj) s 501 točko. Slovenski dosežek se ne razlikuje pomembno od dosežkov Nove Zelandije, Švice, Velike Britanije in Češke (Štraus in sod., 2007).

87 % učenk in učencev v Sloveniji dosega temeljne naravoslovne kompetence. V OECD je takih 82 % učenk in učencev. Najvišje naravoslovne kompetence tako v Sloveniji kot v OECD dosega po 1 % učencev (Štraus in sod., 2007). V zadnji raziskavi PISA, v kateri je bil poudarek na naravoslovju (leta 2006), so se naši učenci uvrstili na 12. mesto. Dosegli so nadpovprečni uspeh (519 točk). Podobno dobro znanje so imeli še učenci Južne Koreje, Nemčije, Velike Britanije, Češke, Švice in Avstrije. Nadpovprečni uspeh pa so dosegli tudi irski petnajstletniki, saj so dosegli 508 točk ter se uvrstili na 20. mesto. Njihov dosežek je bil statistično pomembno slabši od slovenskega (Štraus in sod., 2007).

2.5.2 TIMSS

Rezultati mednarodne raziskave trendov znanja matematike in naravoslovja TIMSS 2011 kažejo, da so slovenski četrtošolci dosegli 520 točk in 20. mesto med sodelujočimi državami.

Dosežek slovenskih učencev je 20 točk nad povprečjem TIMSS. Podobno naravoslovno znanje kot Slovenci imajo tudi irski učenci, saj so učenci Severne Irske (517 točk) dosegli 21. mesto, na 22. mestu pa so pristali učenci Irske s 516. točkami (Japelj Pavešić, Svetlik, Kozina, 2012).

2.6. RAZUMEVANJE IN SPREJEMANJE EVOLUCIJE

Veliko različnih raziskav je bilo narejenih na temo sprejemanja oz. nesprejemanja evolucije.

Plutzer in Berkman (2008) ugotavljata, da je v ZDA veliko ljudi, ki dvomi v evolucijo.

Poigravata se z vprašanjem, ali morda mnogi Američani vidijo odnos do evolucije kot preizkus

vere. Štiri različne organizacije so se po letu 1999 odločile, da javnosti zastavijo dve vprašanji,

15

s katerima bodo zbrali mnenje o sprejemanju evolucije. Prvo vprašanje se je nanašalo na mnenje o tem, ali je treba kreacionizem učiti skupaj z evolucijo. Z drugim pa so želele izvedeti, ali bi bilo treba kreacionizem učiti namesto evolucije. Rezultati so pokazali, da skoraj dve tretjini javnosti odobrava poučevanje kreacionizma skupaj z evolucijo. Pri drugem vprašanju pa tretjina več anketirancev podpira zamenjavo evolucije s svetopisemskim kreacionizmom (Plutzer in Berkman, 2008).

Setälä in Väliverronen (2010) pa sta analizirala razpravo v finskih medijih, po tem, ko je revija

Japonskem in v ZDA sprejema evolucijo. Glede na rezultate je Finska zasedla 17. mesto, med vsega 34 sodelujočimi državami. V raziskavi so gotovili, da skoraj 30 % Fincev dvomi v teorijo evolucije. Rezultati so bili še toliko bolj nepričakovani, saj se Finska po rezultatih v primerjalnih raziskavah razumevanja naravoslovja (PISA) uvršča v sam vrh (Setälä in Väliverronen, 2010).

Leta 1985 so začeli v ZDA, državah EU in na Japonskem primerjati razumevanje in sprejemanje evolucije med prebivalci. Ljudem so postavili trditev, da se je človek, kot ga poznamo danes, razvil iz predhodnih vrst živali. S to trditivjo so se lahko strinjali ali ne.

Rezultate so primerjali z rezultati devetih evropskih držav iz leta 2002, 32 Evropskih držav iz leta 2005 in z nacionalno raziskavo na Japonskem iz leta 2001. Ugotovili so, da velik delež prebivalcev ZDA ne verjame oziroma dvomi v evolucijo. Od leta 1985 do 2005 se je delež sprejemanja evolucije zmanjšal, zmanjšal pa se je tudi delež zanikanja evolucije. Odstotek odraslih, ki niso bili prepričani o evoluciji, pa se je povečal s 7 % leta 1985 na 21 % leta 2005.

Deleža sprejemanja in zanikanja evolucije sta se v dvajsetih letih razprav približevala, vendar je eden od petih odraslih še vedno neodločen glede sprejemanja evolucije (Miller in sod., 2006).

Nacionalni vzorci odrasle populacije v ZDA leta 1993 in leta 2003 kažejo na to, da so ZDA zelo nizko na lestvici sprejemanja evolucije. Sprejemanje evolucije prebivalcev v ZDA je nižje kot na Japonskem in evropskih državah. Na lestvici je pod njimi le Turčija. V državah kot so Irska, Danska, Švedska in Francija, je delež prebivalcev, ki sprejema evolucijo, višji od 80 %.

Visok delež je tudi na Japonskem (78 %). Slovenija se je med vsemi 34 državami znašla na 16.

mestu, medtem ko je Irska zasedla 15. mesto (Miller in sod., 2006). Pri raziskavi so upoštevali nekatere neodvisne dejavnike, ki naj bi vplivali na dobljene rezultate, in sicer (Miller in sod., 2006):

-

poučena kot starejša;

16

-

in šel bolje;

-

-

-

-

-

-

-

-

3 MATERIALI IN METODE 3.1 VZOREC

Vzorec je namenski, saj smo raziskavo izvedli na izbranih šolah v Sloveniji in na Irskem. V Sloveniji smo zajeli učence 8. in 9. razreda osnovne šole, na Irskem pa enako stare učence v šolah gede na irski šolski sistem. V celoti smo zbrali odgovore 331 učencev.

V tabeli 3 so prikazani deleži učencev glede na državo, v kateri živijo. Država 1 je Slovenija, država 2 pa je Irska. Zajeli smo učence, ki so stari med 12–15 let (tabela 4). Spola sta bila zastopana v podobnem deležu, saj je bilo 48 % deklet in 52 % fantov (tabela 5).

Tabela 3: Deleži učencev glede na državo, v kateri živijo

Država Število Delež (%)

1. Slovenija 164 49,5

2. Irska 167 50,5

Skupaj 331 100,0

Tabela 4: Deleži učencev glede na starost

Starost (leta) Število Delež (%)

12 8 2,4

13 112 33,8

14 151 45,6

15 60 18,1

Skupaj 331 100,0

17 Tabela 5: Deleži učencev glede na spol

Spol Število Delež (%)

Moški 172 52,0

Ženski 159 48,0

Skupaj 331 100,0

3.2 VPRAŠALNIK

Podatke smo zbrali z anonimnim anketnim vprašalnikom (prilogi A1 in A2). Vprašalnik vsebuje dve zaključeni enoti. V prvi smo spraševali po demografskih podatkih sodelujočih (starost, spol), v drugi pa je bilo 67 trditev. Trditve so bile povezane z evolucijskem razvojem.

Zadnji dve trditvi pa sta bili povezani z raziskavo. Učenci so svoje strinjanje ocenjevali s štiristopenjsko Likertovo lestvico, na kateri je ocena 1 pomenila, da se nikakor ne strinjajo, ocena 4 pa, da se zelo strinjajo.

3.3 OBDELAVA PODATKOV

Podatke smo vnesli za naše potrebe v pripravljeno preglednico v programu Excel, nato pa smo jih prenesli v statistični program SPPS in jih obdelali. Podatki niso bili razporejeni normalno, zato smo uporabili neparametrične statistične teste. Statistično pomembnost razlik med odgovori učencev štirih starostnih skupin smo ugotavljali s preizkusom Kruskal-Wallis, razliko med odgovori učencev iz različnih držav in različnega spola pa s preizkusom Mann-Whitney.

4 REZULTATI

4.1 OSNOVNA ANALIZA VPRAŠALNIKA

V tabeli 6 so prikazane povprečne ocene strinjanja vseh udeležencev z danimi trditvami. Za enostavnejšo obdelavo podatkov smo trditve razdelili na sklope, ki so: kreacionizem, evolucija, učni načrt, mejne vede, raziskava. Znotraj vsakega sklopa so rezultati prikazani po naraščajoči povprečni oceni.

S sklopom A smo preverjali trditve, ki so povezana s kreacionizmom. Iz tabele 6 lahko

razberemo, da se učenci z nobeno od teh trditev ne strinjajo, saj so bile vse njihove ocene

podpovprečne (M = 1,32-2,49).

18

V sklopu B so bile evolucijske trditve. Ugotavljamo, da se učenci razmišljajo v pravo smer, niso strinjali s trditivjo, da smo ljudje živeli v istem času kot dinozavri (M = 1,71). Strinjali pa so se, da smo se razvili iz opic (M = 2,92) ter da so nekoč na Zemlji živele vrste živih bitij, ki jih danes ni več (M = 3,22). Zanimivo pa je njihovo razmišljanje pri trditvi »Za teorijo evolucije ni nobenih dokazov«, saj se večina učencev s to trditvijo ne strinja (M = 1,97) (tabela 6).

V sklopu UN smo preverjali strinjanje s trditvami iz slovenskega učnega načrta. S trditvijo

»Mutacije so naključne in niso usmerjene v izboljšanje organizma« se večina učencev ni strinjala (M = 2,47). Z ostalimi trditvami pa so se učenci povprečno (M = 2,5) ali nadpovprečno (M ˃ 2,5) strinjali (tabela 6).

S sklopom C smo ugotavljali, ali učenci verjamejo v mejne vede. Najmanj so se strinjali s tem, da je mogoče z nihanjem nihala nad trebuhom nosečnice vplivati na spol otroka (M = 1,77), najbolj pa s trditvijo, da akupunktura lahko lajša bolečine (M = 2,74). V celoti je bilo šest trditev ocenjenih s podpovprečno oceno (M ˂ 2,5) (tabela 6).

Učencem se je zdel vprašalnik razumljiv (M = 2,85) in sodelovanje v raziskavi jim je bilo všeč (M = 3,03) (tabela 6).

Tabela 6: Povprečna vrednost ocene, ki so jo dali učenci za vsako trditev v anketi (M) in njen

standardni odklon (SD).

Št. Trditev M SD

A1 Zemlja je stara manj kot 10 000 let. 1,32 0,774

A10 Bog je v zadnjih 10.000 letih ustvaril vesolje, Zemljo, zvezde, rastline, živali in prvi par ljudi.

1,64 0,981 A12 Ljudi je ustvaril bog v dokončni obliki, kar pomeni, da se nismo razvili iz

predhodnih oblik življenja. 1,83 1,032

A22 Genetske napake ne obstajajo – vse genetske spremembe (mutacije) so posledica odločitve boga ali neke druge višje sile.

1,89 0,999 A13 Bog je ustvaril temeljne zakone fizike in kemije v ravno pravšnji meri, da

bi bilo mogoče življenje, še posebej življenje ljudi.

1,94 1,047 A52 Ljudje in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka. 1,96 1,055 A51 Živali in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka. 2,00 1,046 A9 Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji

pojavil človek.

2,01 0,972 A33 Vse lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile. 2,02 1,030 A8 Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in Eve. 2,09 1,110 A15 Bog je začel evolucijo (razvoj) in ga vodil skozi milijone let. 2,10 1,101 A14 Bog je posegel v evolucijo (razvoj) živih bitij in je skozi milijone let

ustvaril milijone vrst.

2,17 1,137 A32 Nekatere lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje

sile, medtem ko so se druge lastnosti razvile z naravnim izborom.

2,20 1,040

19

A17 Pri vseh živih bitjih vidimo dokaze, da so bila načrtno oblikovana, kar

pomeni, da mora obstajati neka višja sila ali bog. 2,25 1,094 A16 Sveto pismo opisuje stvaritev življenja v šestih dneh, natančno tako, kot je

nastalo.

2,30 1,157 A19 Izvor vsega življenja v vesolju je rezultat premišljenega načrta in ne

naključnih dogodkov.

2,35 0,989 A24 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij, zato da je oblikovala živali

in druga živa bitja v taki obliki, kot so danes. 2,42 0,964 A11 Arheološke najdbe so potrdile resničnost ljudi in dogodkov, kot so zapisani

v Stari zavezi Svetega pisma.

2,44 0,962 A21 Življenjski procesi v celicah so tako zapleteni, da se ne bi mogli razviti

zaradi naključnih dogodkov.

2,45 0,939 A25 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij, zato da je oblikovala ljudi

in druga živa bitja v taki obliki, kot so danes. 2,45 0,956 A20 Ljudje smo tako zapletena, napredna in edinstvena bitja, da se ne bi mogli

pojaviti zaradi naključnih dogodkov ali genetskih sprememb (mutacij). 2,49 0,912 B3 Prvi ljudje so živeli v istem času kot dinozavri. 1,71 0,882

B47 Za teorijo evolucije ni nobenih dokazov. 1,97 1,003

B5 Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 2,08 0,833 B6 Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih. 2,62 0,837 B53 Znanost lahko preveri nadnaravne razlage ali trditve. 2,68 0,959 B54 Znanost lahko preveri samo nekatere nadnaravne razlage ali trditve, drugih

pa ne.

2,75 1,001

B45 Dobro poznam (Darwinovo) teorijo evolucije. 2,87 1,106

B50 Ljudje in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni izbor.

2,91 0,936

B2 Ljudje smo se razvili iz opic. 2,92 1,072

B7 Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 2,93 1,034 B49 Živali in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je

naravni izbor.

2,95 0,926

B46 Teorijo evolucije podpirajo najdbe fosilov. 3,04 0,867

B44 Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek. 3,07 0,901 B4 Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 3,22 0,945 B48 V obdobjih milijonov let so se nekatere vrste rastlin in živali prilagodile

in preživele, medtem ko so druge vrste izumrle.

3,46 0,822 UN35 Mutacije so naključne in niso usmerjene v izboljšanje organizma. 2,47 1,043

UN31 Naravni izbor ni naključen. 2,71 0,991

UN43 Enotnost vsega živega je mogoče pojasniti le s skupnim evolucijskim izvorom.

2,75 0,873 UN23 Čeprav se vrste med seboj razlikujejo po videzu, pa njihova notranja

zgradba in podobnost kemijskih procesov kažeta, da so se razvile iz istega skupnega prednika.

2,84 0,940

UN30 Zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in njihovim potomcem omogočajo prednost pri preživetju in razmnoževanju v določenem okolju (naravni izbor).

2,89 0,951

UN28 Genetska variabilnost (genetska spremenljivost) in okoljski dejavniki so vzrok za evolucijo in raznovrstnost organizmov.

2,99 0,883 UN29 Naključne mutacije (spremembe) v molekuli DNA različnih osebkov

povzročajo variabilnost (raznolikost) določene lastnosti v populaciji.

2,99 0,912 UN38 Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 3,05 0,924 UN26 Evolucija je ena od temeljnih značilnosti življenja. 3,09 0,970 UN34 Evolucija je postopen proces, v katerem nove zapletene lastnosti organizma

nastajajo skozi mnoge generacije.

3,15 0,934

20

UN27 Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost vrst skozi mnoge generacije.

3,16 0,963

UN40 Z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo. 3,19 0,939

UN37 Zemlja stara približno 4,6 milijarde let. 3,20 0,921

UN41 Evolucijo življenja na Zemlji so močno usmerjale tudi globalne katastrofe (veliki vulkanski izbruhi, trki asteroidov, globalne spremembe podnebja).

3,22 0,927 UN39 Obstajajo dokazi, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini spreminjale. 3,29 0,850 UN36 Fosili kažejo, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale oblike

življenja.

3,37 0,828 UN42 Fosili dokazujejo, da so mnoge vrste, ki so živele v preteklosti, izumrle. 3,43 0,880 C63 Z nihanjem nihala nad trebuhom nosečnice je mogoče vplivati na spol

otroka.

1,77 0,969 C64 Nekateri ljudje lahko premikajo predmete s pomočjo misli. 1,88 1,073 C60 Vnetja lahko ozdravimo, če na kožo položimo plemenite kristale. 2,05 0,957 C65 Nekateri ljudje lahko prenašajo misli na druge ljudi (telepatija). 2,14 1,112 C59 Nekateri ljudje lahko zdravijo s polaganjem dlani na bolnika. 2,19 1,117 C57 Revmatične bolečine se zmanjšajo, če nosimo magnetno zapestnico. 2,43 0,899 C55 Astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi. 2,59 0,972 C58 Mnoge bolezni lahko najdemo (diagnosticiramo), če zdravnik pregleda

šarenico očesu. 2,66 0,860

C61 Položaj nebesnih teles ob rojstvu ne vpliva na to, za kakšnimi boleznimi bo nekdo zbolel.

2,66 1,152 C62 Ni dokazov, da bi naša molitev pomagala izboljšati bolezensko stanje

drugih ljudi.

2,71 1,085

C56 Akupunktura lahko olajša bolečine. 2,74 0,973

P66 Vprašalnik je bil razumljiv. 2,85 0,974

P67 Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi. 3,03 0,974

4.2 PORAZDELITEV ODGOVOROV UDELEŽENCEV GLEDE NA DRŽAVO ŠOLANJA

Priloga C prikazuje porazdelitev povprečnih vrednosti ocen in njihov standardni odklon glede na državo šolanja. Našli smo 25 statistično pomembnih razlik (tabela 8).

Osem statistično pomebnih razlik smo našli v sklopu A (kreacionizem) (tabela 8). S trditvijo

»Zemlja je stara manj kot 10000 let« so se slovenski učenci bolj strinjali (M = 1,37) kot irski (M = 1,26). S preostalimi sedmimi trditvami pa so se irski učenci bolj strinjali (M = 2,09–2,68) kot slovenski (M = 1,69–2,23).

V sklopu B (evolucija) smo našli sedem statistično pomembnih razlik (tabela 8). S trditivjo, da

smo se ljudje razvili iz opic (B2), so slovenski učenci dali nižjo povprečno vrednost (M = 2,63)

kot irski (M = 3,20). S trditvijo B6, da je nekoliko manj kot polovica človeških genov enakih

kot pri šimpanzih, se bolj strinjajo slovenski učenci (M = 2,80). S trditvijo »Današnji ljudje

21

smo se razvili iz predhodnih vrst živali« (B7) in trditvijo »Dobro poznam (Darwinovo) teorijo evolucije.« (B45) pa se bolj strinjajo irski učenci (M = 3,09–3,13) od slovenskih (M = 2,65–

2,72). Višje strinjanje pri trditvi, da za teorijo evolucije ni nobenih dokazov (B47), so pokazali slovenski učenci (M = 2,08). Pri zadnjih dveh trditvah (B50, B53), ki sta statistično pomembni, pa se bolj strinjajo irski učenci (M = 2,81–3,02) od slovenskih (M = 2,55– 2,79).

Pet statistično pomembnih razlik smo našli v sklopu C (mejne vrednosti) (tabela 8). Pri vseh petih trditvah je pri irskih učencih nižja povprečna vrednost ocene (M = 1,56–2,00) kot pri slovenskih učencih (M = 1,99–2,41).

V sklopu UN (učni načrt) je bilo pet statistično pomembnih razlik (tabela 8). Z dvema trditvima (UN26, UN35) so se bolj strinjali slovenski učenci (M = 2,59–3,26), medtem ko so se s preostalimi tremi (UN30, UN34, UN36) bolj strinjali irski učenci (M = 3,08–3,46).

Tabela 7: Statistična pomembnost razlik med odgovori učencev Irske in Slovenije (statistično

pomembne razlike so prikazane s krepkim tiskom; p ˂ 0,05).

Preizkus Mann-Whitney U

Št Trditev U Z p

A1 Zemlja je stara manj kot 10000 let.

12455,000 -

2,012 0,044 A8 Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske –

Adama in Eve. 12487,000 -

1,174 0,240 A9 Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako

se je na Zemlji pojavil človek. 11803,000 -

1,832 0,067 A10 Bog je v zadnjih 10.000 letih ustvaril vesolje, Zemljo,

zvezde, rastline, živali in prvi par ljudi. 13004,000 -

0,047 0,962 A11 Arheološke najdbe so potrdile resničnost ljudi in dogodkov,

kot so zapisani v Stari zavezi Svetega pisma. 12325,000 -

1,080 0,280 A12 Ljudi je ustvaril Bog v dokončni obliki, kar pomeni, da se

nismo razvili iz predhodnih oblik življenja. 12935,000 -

0,241 0,809 A13 Bog je ustvaril temeljne zakone fizike in kemije v ravno

pravšnji meri, da bi bilo mogoče življenje, še posebej življenje ljudi.

11313,000 -

2,654 0,008 A14 Bog je posegel v evolucijo (razvoj) živih bitij in je skozi

milijone let ustvaril milijone vrst. 10395,000 -

3,384 0,001 A15 Bog je začel evolucijo (razvoj) in ga vodil skozi milijone

let. 10489,500 -

3,615 <0,001 A16 Sveto pismo opisuje stvaritev življenja v šestih dneh

natančno tako, kot je nastalo. 10592,000 -

3,198 0,001

22

A17 Pri vseh živih bitjih vidimo dokaze, da so bila načrtno oblikovana, kar pomeni, da mora obstajati neka višja sila ali Bog.

12466,000 -

0,806 0,420 A19 Izvor vsega življenja v vesolju je rezultat premišljenega

načrta in ne naključnih dogodkov. 12771,000 -

0,136 0,892 A20 Ljudje smo tako zapletena, napredna in edinstvena bitja, da

se ne bi mogli pojaviti zaradi naključnih dogodkov. 13276,500 -

0,208 0,835 A21 Življenjski procesi v celicah so tako zapleteni, da se ne bi

mogli razviti zaradi naključnih dogodkov. 12519,000 -

0,653 0,514 A22 Genetske napake ne obstajajo – vse genetske napake

(mutacije) so posledica odločitve Boga ali neke druge višje sile.

10711,500 -

3,321 0,001 A24 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je

oblikovala živali in druga živa bitja v taki obliki, kot so danes.

9278,500 -

4,628 <0,001 A25 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je

oblikovala ljudi in druga živa bitja v taki obliki, kot so danes.

9368,000 -

4,350 <0,001 A32 Nekatere lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega

načrta neke višje sile, medtem ko so se druge lastnosti razvile z naravnim izborom.

11514,500 -

1,893 0,058 A33 Vse lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta

neke višje sile. 12033,500 -

1,452 0,146 A51 Živali in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od

samega začetka. 12133,500 -

0,749 0,454 A52 Ljudje in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od

samega začetka. 12657,500 -

0,383 0,701 B2 Ljudje smo se razvili iz opic.

9590,500 -

4,893 <0,001 B3 Prvi ljudje smo živeli v istem času kot dinozavri.

11784,500 -

1,941 0,052 B4 Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo.

11784,500 -

1,941 0,052 B5 Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših.

12367,000 -

1,055 0,292 B6 Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot

pri šimpanzih. 10044,000 -

3,974 <0,001 B7 Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali.

9618,500 -

4,292 <0,001 B18 Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle.

12752,000 -

1,300 0,194 B44 Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji

pojavil človek. 12393,500 -

0,816 0,415 B45 Dobro poznam (Darwinovo) teorijo evolucije.

9951,000 -

3,899 <0,001 B46 Teorijo evolucije podpirajo najdbe fosilov.

12060,000 -

1,053 0,292 B47 Za teorijo evolucije ni nobenih dokazov.

11248,000 -

2,163 0,031 B48 V obdobjih milijonov let so se nekatere vrste rastlin in

živali prilagodile in preživele, medtem ko so druge vrste izumrle.

11788,500 -

1,947 0,052 B49 Živali in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih

procesov, kot je naravni izbor. 11945,500 -

1,282 0,200

23

B50 Ljudje in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih

procesov, kot je naravni izbor. 11216,500 -

2,297 0,022 B53 Znanost lahko preveri nadnaravne razlage ali trditve.

10702,500 -

2,401 0,016 B54 Znanost lahko preveri samo nekatere nadnaravne razlage

ali trditve, drugih pa ne. 11835,500 -

1,020 0,308 C55 Astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi.

11797,000 -

1,545 0,122 C56 Akupunktura lahko olajša bolečine.

12466,000 -

0,118 0,906 C57 Revmatične bolečine se lahko zmanjša, če nosimo

magnetno zapestnico. 12295,000 -

0,742 0,458 C58 Mnoge bolezni lahko najdemo (diagnosticiramo), če

zdravnik pregleda šarenico očesu. 12246,500 -

0,712 0,477 C59 Nekateri ljudje lahko zdravijo s polaganjem dlani na

bolnika. 10129,000 -

3,625 0,001 C60 Vnetja lahko ozdravimo, če na kožo položimo plemenite

kristale. 10144,000 -

3,625 0,001 C61 Položaj nebesnih teles ob rojstvu ne vpliva na to, za

kakšnimi boleznimi bo nekdo zbolel. 12062,000 -

1,013 0,311 C62 Ni dokazov, da bi naša molitev pomagala izboljšati

bolezensko stanje drugih ljudi. 12552,500 -

0,504 0,614 C63 Z nihanjem nihala nad trebuhom nosečnice je mogoče

vplivati na spol otroka. 9902,000 -

3,921 <0,001 C64 Nekateri ljudje lahko premikajo predmete s pomočjo misli.

9878,000 -

4,012 <0,001 C65 Nekateri ljudje lahko prenašajo misli na druge ljudi

(telepatija). 9346,000 -

4,615 <0,001 UN23 Čeprav se vrste med seboj razlikujejo po videzu, pa njihova

notranja zgradba in podobnost kemijskih procesov kažeta, da so se razvile iz skupnega prednika.

12243,500 -

1,192 0,233 UN26 Evolucija je ena od temeljnih značilnosti življenja.

11214,500 -

2,322 0,020 UN27 Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila

raznovrstnost vrst skozi mnoge generacije. 12590,000 -

0,669 0,504 UN28 Genetska variabilnost (genetska spremenljivost) in okoljski

dejavniki so vzrok za evolucijo in raznovrstnost organizmov.

11976,500 -

1,342 0,180 UN29 Naključne mutacije (spremembe) v molekuli DNA

različnih osebkov povzročajo variabilnost (raznolikost) določene lastnosti v populaciji.

12983,500 -

0,069 0,945 UN30 Zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki

njim in njihovim potomcem omogočajo prednost pri preživetju in razmnoževanju v določenem okolju (naravni izbor).

9821,000 -

4,104 <0,001 UN31 Naravni izbor ni naključen.

12042,500 -

1,523 0,128 UN34 Evolucija je postopen proces, v katerem nove zapletene

lastnosti organizma nastajajo skozi mnoge generacije. 10732,000 -

2,464 0,014 UN35 Mutacije so naključne in niso usmerjene v izboljšanje

organizma. 11298,000 -

2,150 0,032 UN36 Fosili kažejo, kako so se skozi evolucijsko zgodovino

spreminjale oblike življenja. 10847,50 -

2,618 0,009

24 UN37 Zemlja je stara približno 4,6 milijarde let.

12529,500 -

0,454 0,650 UN38 Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let.

11704,000 -

1,407 0,159 UN39 Obstajajo dokazi, da so se vrste v svoji evolucijski

zgodovini spreminjale. 12441,000 -

0,678 0,498 UN40 Z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo.

12441,000 -

0,472 0,637 UN41 Evolucijo življenja na Zemlji so močno usmerjale tudi

globalne katastrofe (veliki vulkanski izbruhi, trki asteroidov, globalne spremembe podnebja).

12155,500 -

1,144 0,253 UN42 Fosili dokazujejo, da so mnoge vrste, ki so živele v

preteklosti, izumrle. 12421,000 -

1,190 0,234 UN43 Enotnost vsega živega je mogoče pojasniti le s skupnim

evolucijskim prednikom. 12458,500 -

0,637 0,524 P66 Vprašalnik je bil razumljiv.

12375,000 -

1,021 0,307 P67 Všeč mi je bilo sodelovati v raziskavi.

12664,500 -

0,469 0,639

4.3 PORAZDELITEV ODGOVOROV UDELEŽENCEV GLEDE NA STAROST

V prilogi B so prikazane povprečne vrednosti ocen učencev glede na njihovo starost. V naši raziskavi so sodelovali mladostniki med 12. in 15. letom starosti. Med ocenami učencev različne starosti smo našli 6 statistično pomembnih razlik (tabela 7).

V sklopu A (krecionizem) je bila ena statistično pomembna razlika v oceni (tabela 7). Pojavila se je pri trditvi, da je višja sila vodila evolucijo (razvoj) živih bitij, zato da je oblikovala živali in druga živa bitja v taki obliki, kot so danes. S to trditvijo so se najbolj strinjali 15-letniki (M

= 2,75), najmanj pa 12-letniki (M = 2,14).

V sklopu B (evolucija) je bila ena statistično pomembna razlika v oceni (tabela 7). S trditvijo

»Ljudje smo se razvili iz opic« (B2) so se v obeh državah bolj strinjali starejši otroci.

V sklopu C (mejne vede) so bile tri statistično pomembne razlike med ocenami učencev

različne starosti (tabela 7). S trditivjo, da položaj nebesnih teles ob rojstvu ne vpliva na to, za

kakšnimi boleznimi bo nekdo zbolel (C61), so se najbolj strinjali 12-letniki (M = 3,38), najmanj

pa 14-letniki (M=2,49). Pri trditvah, da nekateri ljudje premikajo predmete s pomočjo misli

(C64) in da nekateri ljudje lahko prenašajo misli na druge ljudi (telepatija) (C65) je najvišja

povprečna vrednost ocene pri učencih, ki so stari 14 let (M = 2,03, M = 2,28).