Preprosto, inovativno, prepričljivo, zeleno ARSO že več kot dve leti molči Okoljsko znanje in izkušnje postajajo glavni adut Slovenski vozni park se je močno zmanjšal 67

(1)

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Okrogla miza o cenah komunalnih storitev Stanje je več kot alarmantno – kaj zdaj?

Preprosto, inovativno, prepričljivo, zeleno ARSO že več kot dve leti molči

Okoljsko znanje in izkušnje postajajo glavni adut Slovenski vozni park se je močno zmanjšal

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

marec 2012

67

(2)

Izobraževanje in usposabljanje za

trajnostni razvoj po vaši meri

Usposobljeni zaposleni dvigujejo dodano vrednost podjetja / organizacije

Več informacij: Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si kontaktna oseba: dr. darja majkovič, tel. št.: 03/ 42 66 724

Zakaj je nujna

Strategija, ki temelji na trajnoStnem raZvoju

• zakonodajni vidiki

• zahteve trga – podjetij in potrošnikov

• trajnostnost kot dodana vrednost storitev in produktov

• primeri dobre prakse

priložnoSti in iZZivi trajnoStnega raZvoja

• ustvarjanje dodane vrednosti z vključitvijo socialnih

in okoljskih izzivov

• upravljanje z viri (LCa analiza, ogljični odtis, vodni odtis …)

• optimiranje proizvodnje in/ali storitev

• upravljanje s človeškim kapitalom pri doseganju socialnih in okoljskih ciljev

• trajnostnost v mednarodnem okolju, v globalni

dobaviteljski verigi

• primeri praks

trajnoStni raZvoj in inovacije

• spodbude za razvoj trajnostnih dejavnikov

• razvoj kulture trajnostnega razvoja

• poročanje o trajnostnem razvoju kot gibalu

institucionalnih sprememb teme vključujejo:

Promocija

(3)

U vo d n ik

marec 2012

EOL 3 67

foto: Rok Tržan

glavni urednik

Jože Volfand, UVodnik

Odpadki, komunale in strategija, ki je ni

Z

odpadki ni vse narobe. Ni. A res je, da tako ne gre več naprej in novi minister ima veliko priložnost za kritično revizijo. Pa še nova Uredba o odpadkih je na mizi. Torej, ne čakati.

Z

akaj ne? Najprej nekaj iz okoljske prakse.

Da bo lažje razbrati, kje smo in kje nismo.

O

ba, Marko Omahen s podjetjem Omaplast in Franc Frelih s Plasto, živita od odpadkov. Z reciklažo. To, kar zahteva nova, decembra sprejeta Uredba o odpadkih, nadomestitev virov ali postopne korake do družbe recikliranja, počenjata že več let. Uspešno. Marko Omahen ob realnem pogledu na odpadkarsko zmedo v Sloveniji izreče tudi priznanje. Češ, ob vsem, kar se dogaja nerazumljivega v sistemu ravnanja z odpadki, je res, da ločeno zbiranje daje rezultate. Na trgu je več odpadne plastike. Primož Bajželj iz kranjske komunale je postregel še z enim podatkom, a ni edini, da so v nekaj letih kar za trikrat zmanjšali količine odloženih odpadkov.

I

n naprej o premikih.

V krškem Kostaku so v poslovni in okoljski politiki pri odpadkih jasni. Miljenko Muha, predsednik uprave, pojasnjuje njihovo strategijo zelo preprosto: Naša naloga je, da občanu dajemo najbolj kakovostno komunalno oskrbo za korektno, kar najnižjo ceno. Veliki centri za ravnanje z odpadki ne bodo mogli poslovati racionalno, plačevali pa bodo občani. Zato sicer niso zaprli vrat za sodelovanje s CEROD-om, a gredo po svoje. Premišljeno.

D

rugače kot tam, kjer zaradi administra- tivnega zapiranja odlagališč hitijo, kako priti do okoljevarstvenih dovoljenj, in se na vrat na nos odločajo za provizorične rešitve, kako zagotoviti obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. In marsikoga čedalje bolj boli glava.

A

to še ni vse.

Gasilska rešitev naj bi razrešila tudi na- sprotja pri prevzemanju odpadne embalaže.

Napovedana tehnična uredba bi sicer lahko za- krpala nekatere luknje pri načinu prevzemanja komunalne odpadne embalaže. Vendar, ali ne bi bilo bolje, saj bodo sheme morale do konca leta pridobiti nova okoljevarstvena dovoljenja, premisliti, kakšna naj bo nova Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Seveda,

z njihovo zavezo, da upoštevajo sedaj veljavna pravila igre in v GIZ-u dogovorijo, da ne bo spet karambolov pri prevzemanju. Navsezadnje je MKO v funkciji regulatorja in bo moral zdaj in pozneje to vlogo odigrati drugače, kot jo je doslej. Če se je okoljska politika odločila za li- beralizacijo na trgu odpadne embalaže in s tem za več shem, se kljub vsemu ne bo mogla odreči določene vloge regulatorja, saj je v odpadkih preveč življenja, da bi lahko država od njih dvi- gnila roke. A ker so odpadki vse bolj posel, za nekatere predvsem in edinole to, sedanji sistem ravnanja z odpadki pa se kaže kot rešeto, ki ga ni mogoče samo pokrpati malo tu in malo tam, pa že bo nekako, je neizogibno vprašanje, kako drugače. Kako torej naprej?

N

ajbolj preprosto je seveda pametno reči, da Slovenija potrebuje novo krovno strategijo ravnanja z odpadki. To je že res, saj jo navsezadnje izsiljuje že nova Uredba o odpadkih.

Ampak nekaj drugega je še bolj res. Zahteva jo praksa, zahteva jo življenje, ki mu preobložena zakonodaja očitno ni kos.

N

ekaj iztočnic za premislek.

Kako stimulirati ločeno zbiranje odpadkov in kakšno vlogo lahko pri tem odigrajo komunalna podjetja, sheme in podizvajalci?

Kako nemudoma pristopiti k projektoma ter- mične izrabe odpadkov v Sloveniji?

Kakšne so ali bi lahko bile zmogljivosti za reci- klažo in obdelavo odpadkov v Sloveniji?

Koliko regionalnih centrov za ravnanje z odpadki Slovenija zares potrebuje in ali ne bi bilo modro ponovno pretehtati zamisli (glede na to, da prisegamo na slogan, da je najboljši odpadek, ki ga ni), da bi državi zadostovali največ trije takšni centri? Ali ne bomo sprejeli programa preprečevanja nastajanja odpadkov?

Kakšno dejansko vrednost, v celotni sliki go- spodarjenja z odpadki, ima administrativno zapiranje odlagališč? Kakšne so takojšnje alternative, da ne bo še več ad hoc rešitev?

Kako bo z ekonomskim položajem in razvojem komunalnega gospodarstva v Sloveniji, če se bo komunalo obravnavalo predvsem skozi statistična očala cenovne politike?

D

ovolj vprašanj. Kdo bo pripravil odgovore?

(4)

vs eb in a

marec 2012

impresUm

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje), Franci Lenart (Karbon d.o.o.), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, marec 2012 Naklada 3100 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

partnerJa

pri izdajanju revije EOL:

•

Visoka šola za varstvo okolja

•

Gorenje Surovina d.o.o.

4 EOL 67

Vsebina

5 novosti

8 preprosto, inovativno, prepričljivo, zeleno 10 izbiro načina pakiranja

določa predvsem cena

12 najvišja stopnja rasti bo pri plastiki 14 dopust, posel in pietro

16 stanje je več kot alarmantno – kaj zdaj?

22 kakšna je vloga sheme v novi Uredbi?

25 nova pogodba in boljše poslovanje 26 arso že več kot dve leti molči 30 delež recikliranih materialov bo večji 32 Vsaka pločevinka šteje

34 predrage naložbe bo na koncu plačal občan 36 arso predlagal racionalizacije, odmeva ni 39 temeljna je premočrtnost pravilne izbire 40 okoljsko znanje in izkušnje

postajajo glavni adut

42 neurejen okoljski sistem znižuje konkurenčnost

44 povpraševanje po okoljskih tehnologijah narašča

46 kaj je in kaj ni žlindra 49 Vode lahko porabimo manj 50 Z ustrezno fasado do energetske učinkovitosti stavb

51 Živali in rastline se spreminjajo

52 najbolj problematični so gradbeni odpadki 53 Uzakonjen obvezni delež

lesa v gradnji objektov

56 slovenski vozni park se je močno zmanjšal 58 (ne)zelene navade

58 ekošola sprašuje, stroka odgovarja

(5)

vs eb in a

marec 2012

EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Novosti

67 Lesketajoča embaLaža za pomLajujoč serum

pri Yves saint Laurentu so predstavili novo pomlajevalno kremo Forever Youth Liberator s kompleksom Glycanactif®, ki

»odklene« dostop do mladostnih celic in omogoči njihovo ponovno aktivacijo.

steklene posodice in stekleničke so izdelali pri podjetju Gerresheimer, in sicer s prostorninami 15, 30 in 50 mililitrov. s posebno končno obdelavo so dosegli razločevalni, lesketajoč videz.

Za posodice je uporabljena aluminijasta podlaga, prekrita z roza slojem, medtem ko imajo stekleničke še dodaten rjav premaz.

večdimeNzioNaLNi detergeNt za periLo

pri podjetju procter & Gamble so predstavili izdelek tide®pods – večdimenzionalni detergent za pranje perila. posodice so sestavljene iz treh delov: enega za ohranitev barv, enega za odstranitev madežev in enega za čiščenje. posebna prevleka omogoča učinkovito delovanje pri vseh vodnih temperaturah in se razgrajuje tudi v majhnih količinah vode. izdelek se lahko uporablja v vseh vrstah pralnih strojev.

sveža embaLaža za osvežujoče bomboNe

pri rpC Containers Ltd. market rasen so razvili novo, stilizirano embalažo za mentolove bombone, namenjene osvežitvi daha, proizvajalca Lofthouse of Fleetwood, ki izdeluje tudi svetovno znane Fisherman's Friend.

izdelek pro Fresh so razvili, da bi razširili svoj tradicionalni trg in ga približali tudi mlajšim generacijam, zato so želeli čim bolj stilsko dovršeno embalažo, priročno za vsak žep.

embalaža je iz brizganega polipropilena, ima dvižno zaporko in cevast vrat, ki omogoča ponovno zatesnitev. dizajn izdelka so testirali in preizkusili s prototipnim orodjem dvojne orodne votline. proces pakiranja je zaključen s termokrčljivo folijo.

vrhuNske sLaščice v okoLju prijazNi embaLaži

slaščice višje kvalitete miss muffet &

Co. so doživele preobrazbo in jih bodo od sedaj ponujali v embalaži, primerni za kompostiranje, narejeni iz materiala na osnovi celuloze z imenom natureFlex proizvajalca innovia Films.

Za to angleško podjetje je izjemnega pomena, da ima embalaža njihovih izdelkov najmanjši možen vpliv na okolje. obnovljiv material natureFlex predstavlja kar 95 odstotkov sestavin.

ima evropski certifikat en 13432, prav tako ameriškega astm d6400

Kratko, zanimivo

mladi v Svetu energije

Družba GEN energija tudi letos razpisuje nagradni natečaj Mladi v svetu energije.

Natečaj je nadgradnja nacionalnega projekta Energetsko varčna šola. Namenjen je pove- čevanju energetske pismenosti med učenci, dijaki in njihovimi mentorji v osnovnih in srednjih šolah, povezuje pa se tudi s progra- mom Ekošola. Natečaj vabi učence in dijake, naj pripravijo čim bolj zanimive in izvirne izdelke na razpisane teme ter se tako pote- gujejo za privlačne nagrade. Rok za oddajo izvirnih izdelkov je 13. april 2012, poslati pa jih morajo na elektronski naslov: info@

mladi.svet-energija.si.

na gZS Strateški Svet Za okolje

Na Gospodarski zbornici Slovenije naj bi novoustanovljeni Strateški svet za politi- ko varstva okolja in podnebne spremembe predvsem interdisciplinarno spremljal predloge različnih okoljskih evropskih di- rektiv in uredb. To pa pomeni, da se bo tudi opredeljeval, kako se da okoljska zakonodaja uresničevati v praksi, predvsem v gospodarstvu. Kaj bodo prednostno obravnavali v letu 2012? Ravnanje z odpadki (odpadno embalažo in komunalnimi odpadki), usmeritve na področju podnebnih sprememb in industrijsko onesnaževanje v povezavi s kakovostjo zunanjega zraka in emisijami v vode. Že na prvi seji so opozorili na nepregle- dnost in neusklajenost okoljske zakonodaje, predvsem pa na okoljske dajatve, na presojo njihove učinkovitosti.

nagrada rating leta tudi Za količevo karton

Med družbami z najboljšo bonitetno oceno v letu 2011 je podjetje Količevo karton, poleg njega pa še Hella Saturnus Slovenija in Tajfun Planina. Nagrado podeljujeta Bonitetna hiša in nadnacionalna bonitetna hiša Dun&Bradstreet. Nagrajena podjetja plačujejo obveznosti v roku, poslujejo uspešno in se v poslovanju ne odločijo za poteze, ki bi ogrozile njihov ekonomski po- ložaj. Kot so zapisali v obrazložitvi za vsa tri podjetja, so zanesljiv partner, ki mu zaupajo dobavitelji, banke in zavarovalnice. Nagrada rating leta nima le prestižne vrednosti, saj bo omenjena v boniteti nagrajenih družb, ki bodo lahko tako deležne ugodnejših pogojev pri dobaviteljih, bankah in zavarovalnicah.

Družba Količevo karton je eno izmed naju- spešnejših podjetij v papirno-predelovalni panogi v Sloveniji.

Novosti

(6)

marec 2012

6 EOL

Kratko,

zanimivo Novosti

67 nagrada Zelena miSija

Na mednarodnem sejmu Dom na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani sta Gospodarsko razsta- višče in Združenje lesne in pohištvene industrije GZS podelila nagrado zelena misija za energetsko varčen in okolju prijazen izdelek skozi celovit življenjski cikel. Strokovna komisija v sestavi dr.

Marjana Šijanec Zavrl, dr. Manja Kitek Kuzman, dr. Niko Torelli in Friderik Knez (predsednik komisije) je med 11 prijavljenimi izdelki nagrado podelila podjetju JUB za toplotnoizolacijski sistem JUBUIZOL Comfort z zaključnim slojem Unixil G Cool. Po besedah strokovne komisije gre za inovativen izdelek, ki rešuje nekatere tehnične težave fasadnih sistemov. Je pa tudi zelo aktualen in varčen, saj bistveno pripomore k rabi energije v stavbah.

Priznanje Zelena misija v kategoriji »ostali proizvodi« je komisija dodelila podjetju Proform d.o.o. za izdelek Fonaterm granular proizvajalca Fonaterm d.o.o. Izdelek Fonaterm granular, kot navaja komisija, »je v svetovnem merilu prva izolacija, izdelana iz tekstilnih ostankov, ki nastanejo pri krojenju avtomobilskih sedežev.

Predstavlja primer, ko odpadek ene industrije s pridom uporabimo v gradbeništvu. Izdelek je plod slovenskega znanja in je tudi patentiran.« Komisija je pri izbiri nagrajenca upoštevala več parametrov, vsak med prijavljenimi izdelki pa izkazuje eno ali drugo komponento, ki prispeva k učinkovitemu ravnanju z okoljem.

letoS prvič

Zaokroženo kogra

Komunalne storitve in varstvo okolja, sodobni pristop v komunalni dejavnosti – to je bila tema mednarodnega strokovnega posveta v okviru mednarodnega sejma MEGRA v Gornji Radgoni.

Letos so na sejmu prvič področje komunale, urejanja okolja in ekologije predstavili celovito kot zaokrožen sejemski sklop KOGRA. Nekatere teme mednarodnega posveta, ki sta ga organizirala IREET Inštitut v sodelovanju z zbornico komunalnega gospodarstva: Kaj vse moramo vedeti o malih komunalnih čistilnih napravah, Osveščanje javnosti in pridobivanje EU sredstev za projekte s področja čiščenja odpadnih voda, Tehnične novosti v transportni logistiki odpadkov, Znižanje stroškov odvoza odpadkov z optimizacijo: priprava podatkov, izvedba in rezultati v praksi, Odpadki kot vir surovin in energije in drugo.

Po mednarodnem posvetu pa se je sestal forum varstva okolja. Forum je obravnaval okoljsko problematiko interdisciplinarno s poudarkom, kaj je Slovenija že storila na tem področju in kaj še mora.

alternativa je bioplaStika

Med vsemi materiali je plastika v javnem mnenju najslabše zapisana, češ da je neprijazna okolju.

in avstralskega as4736, ki določajo primernost za kompostiranje. embalažo sladkih izdelkov krasijo umetnine otroške ilustratorke rosie Brooks.

»jaz sem zeLeN LoNček«

podjetje Biopac je predstavilo lonček, ki je bil izdelan posebej za potrebe prehrambnih storitev in se stoodstotno kompostira. Lonček z imenom »Jaz sem zelen lonček« naj bi pomagal podjetjem demonstrirati zavezo k odgovornejšemu ravnanju do okolja.

nov lonček je sestrski produkt Biopacovega izdelka »Jaz nisem

plastičen lonček«, narejenega iz kartona s certifikatom FsC, ki se na kompostu popolnoma razgradi.

preNovLjeNa stekLeNica za pivo LoddoN

proizvajalci piva znamke Loddon so se odločili za preobrazbo embalaže.

Značilna modra barva prenovljene embalaže poudarja logotip kačjega pastirja, ki so ga povečali in sedaj krasi tudi vrat steklenice. Za modernejšo vizualizacijo je uporabljena tudi nova tipografija.

spomLadaNski veter v kozmetičNi iNdustriji

podjetje reBHan Fps kunststoff- Verpackungen je na sejmu Cosmoprof v Bologni predstavilo dve novi steklenički, ki so jih dodali k paleti svojih izdelkov.

V razvoju so upoštevali trende različnih trgov, saj so želeli ustvariti embalažno rešitev za ambiciozne stranke v kozmetični industriji. steklenički aUra in Vita sta naleteli na ugodne odzive. obe steklenički sta 250-mililitrski, narejeni pa sta iz polietilena visoke gostote.

poLetNi okusi, poLetNa

embaLaža

oblikovalska agencija echo je za nov okus poletja proizvajalca piva Carling oblikovala primarno in sekundarno embalažo.

pivo Carling Zest je z lahkim okusom limone.

Za nov poletni okus piva so želeli ustvariti primerno identiteto, ki bo komunicirala poletni čas in osvežilnost pijače tako moški kot ženski populaciji.

okoLju prijazNa brezzračNa embaLaža

podjetje Yonwoo je predstavilo okolju prijazno 100-mililitrsko brezzračno embalažo, ki se lahko ponovno uporabi, ponovno napolni in reciklira, prav tako je uporabljenega manj materiala. Zunanji ovoj in pokrov tube sta narejena iz recikliranega pCr-kartona, nameščena pa sta s pomočjo površinskega trenja zaradi boljšega prileganja. Zaradi posebne pCr-kartonske prevleke ni potrebe po sekundarni embalaži. izdelek paper Blow se lahko tudi naknadno grafično opremi, saj omogoča ofset potisk (do 8 barv) na tanek papir, ki se laminira in nato namesti na embalažo.

Fotografije: arhiv proizvajalcev

(7)

marec 2012

EOL 7

Kratko, zanimivo

Novosti

67

Proizvajalci, predelovalci in uporabniki plastike ter plastičnih izdelkov so pod nenehnim pritiskom, naj iščejo alternative. Torej materiale, ki dokazujejo boljše okoljske kvalitete in ki dosegajo boljšo materialno, energijsko in surovinsko učinkovitost. Prav bioplastika pa naj bi bila material, ki je v večjem sozvočju z naravo in ima bolj zelen – okoljski odtis. O plastiki iz obnovljivih virov in biorazgradljivi plastiki so govorili v marcu na seminarju Bioplastika v Celju. Seminar je organiziral Center odlično- sti PoliMat v okviru mednarodnega projekta PLASTICE, sodelovala pa sta Kemijski inštitut in GZS Grozd Plasttehnika. Med drugim so se udeleženci seznanili z analizo okoljskega odti- sa bioplastike, o certificiranju biorazgradljive plastike in plastike iz obnovljivih virov in o potencialih bioplastike.

Snaga in mladi Z eko denarnicami

V mariborski Snagi s konkretnim ozavešče- valnim projektom za mlade želijo spodbujati odgovornejši odnos do preprečevanja nastajanja odpadkov, predvsem pa pokazati, da je odpadek surovina. Če je surovina, kako ga torej lahko ponovno uporabiti? Na to odgovarja Irena Bartok v Snagi Maribor: »Osnovne šole na območju mariborske Mestne občine smo povabili k sodelovanju z razpisom javnega natečaja v sredini januarja, in sicer s projektom EKO DENARNICE.

Za sodelovanje se je odločilo 10 šol. Tako smo v začetku februarja že pričenjali z aktivnostmi po šolah – šlo je za prikaz izdelave eko denarnic in za brezplačno razdelitev potrebnih materialov šolam, ki so jih delno zagotovili nekateri donatorji – barvni izolirni trakovi, ježki, ostali potrebni dogovori predaje izdelanih denarnic iz strani šol in podobno.

Izdelane eko denarnice v okviru priključenih šol v projekt bomo posredovali preko različnih mest (lokacija mestne blagajne, lokacija informacijske pisarne za občane, eko tržnica, …) do občanov za prostovoljne prispevke in podjetjem. Vsa zbrana sredstva iz naslova prodanih denarnic bomo namreč namenili vključenim osnovnim šolam za pokrivanje različnih aktivnosti socialno šibkih otrok. Projekt nosi v sebi tako ekološko obarvan pridih in socialno noto, ki daje projektu še dodatno vrednost.

vodka absoLut sLavi evropska mesta

Za posebno londonsko izdajo vodke absolut so k sodelovanju povabili umetnika, ki je ustvaril animirano podobo glasbene skupine Gorillaz.

Jamie Hewlett je steklenici za absolut London dodal sedem osebnosti, ki predstavljajo londonski stil in kulturo skozi zgodovino.

absolut London je prva v seriji steklenic, ki bodo posvečene različnim evropskim mestom.

izrazito angleški dizajn predstavlja londonski stil skozi zgodovino preko različnih karakterjev, ki so zaznamovali London tako ali drugače.

pLočeviNke s

posebNim potiskom

mednarodna veriga kavarn pret a manger je predstavila prenovljen

videz pločevink za svojo ponudbo gaziranih sokov pure pret. s posebno visokokvalitetno tehnologijo potiska pictoris™ podjetja CroWn Bevcan europe & middle east so nove

pločevinke okrašene s podobami, ki so sestavljene iz kosov sadja in zelenjave.

detajlne grafike realistično ponazarjajo okuse sokov, izdelane pa so s posebnimi ločevalnimi tehnikami in tiskarskimi ploščami visoke ločljivosti, ki omogočajo tisk kompleksnih podob neposredno na pločevinke.

omejeNa serija Nivea soft

oblikovalska agencija Bulletproof je združila moči z modno oblikovalko nicolo de main pri kreiranju nove omejene serije embalaž za niveo soft. oblikovalko so izbrali zaradi njenih značilnih grafičnih potiskov in ženstvenih dizajnov. rezultat sodelovanja so tri čudovite embalaže, ki odsevajo značilen oblikovalkin slog, vendar še vseeno delujejo kot del znamke nivea soft.

(8)

marec 2012

Emb ALA žA 8 67 Em b a la žn i tr En d i v lE tu 2 01 2

foto: www.shutterstock.com

emBaLaŽni trendi V LetU 2012

preprosto, inovativno, prepričljivo, zeleno

Nina semolič

»embalaža mora pritegniti kupčevo pozornost, kupec se mora z njo identificirati in ustvariti čustveno povezavo – v nekaj sekundah,« je prepričan Jason kempen, kreativni direktor v južnoafriškem podjetju Fountainhead design.

predstavljajte si sebe kot kupca. kaj je prva stvar, ki jo opazite na izdelku – rok trajanja, cena ali embalaža?

statistike so pokazale, da je za povprečnega nakupovalca najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na nakup, prav embalaža izdelka.

E

mbalaža je skozi razvoj presegla funkcional- nost (zaščito izdelka). Postala je pomemben del procesa potrošnikovega odločanja. Tudi letošnji trendi napovedujejo, da je še vedno cilj oblikovati preprosto in hkrati prepričljivo em- balažo, ki takoj vpliva na kupčevo zvestobo in kredibilnost blagovne znamke.

embalaža je ključno

komunikacijsko orodje

O

cenjuje se, da se 70 odstotkov odločitev o nakupu zgodi prav v trgovini. Potrošnik preživi v trgovini povprečno 20 minut, zato je jasno, da igra embalaža izdelkov pomembno vlogo v procesu nakupovanja. Embalaža tako predstavlja ključno komunikacijsko orodje, saj komunicira prav vrednost izdelka. Če oblikovalci zagotovijo, da je sporočilnost embalaže jasna in dobra, obenem pa ohranijo vrednost blagovne znamke izdelka, se bo le-ta uspešno prodajal.

E

mbalaža mora biti oblikovana inovativno in učinkovito, vendar pa mora obenem ohraniti tudi potrošnikovo navezanost na določeno bla- govno znamko. Oblikovalci morajo zagotoviti, da so njihove kreacije unikatne in prepoznavne,

saj bodo lahko le tako ugodili zahtevam na trgu, hkrati pa morajo graditi na vrednosti blagovne znamke.

D

izajn naj bo preprost in enostaven. To naj bi imele v mislih vse oblikovalske agencije, ki se ukvarjajo z dizajnom embalaže. Strokovnjaki iz industrije se vedno bolj nagibajo k nedvoumnim, poenostavljenim dizajnom, saj to omogoča tudi bolj jasno podajanje informacij o izdelku.

K

onceptualne embalaže, osredotočene predvsem na dizajn, se največkrat pojavljajo v omejenih izdajah, ki ustvarjajo posebne trenutke in vplivajo pretežno na prodajo v prihodnosti.

odprta inovacija in sodelovanje z naročnikom

P

rav zaradi naraščajočih potreb naročnikov v različnih industrijah morajo biti oblikovalci inovativni, dizajn embalaže pa temeljito premi- šljen. Izziv jim predstavlja iskanje kreativnih

statistike kažejo, da so

potrošniki pripravljeni

plačati več za okolju prijazno

embalažo.

(9)

marec 2012

Emb ALA žA 9 67

metod za transformacijo kompleksnih želja in zahtev strank v inovativen, učinkovit in trajno- sten končni izdelek.

D

a bi končni izdelek vključeval vse zahteve, morajo oblikovalci izkoristiti trend odprte inovacije, kar pomeni, da se pri snovanju nove embalaže opirajo tudi na zunanje vire in da v

postopek razvoja vključujejo različne deležnike.

Ta trend obojestranskega sodelovanja postaja ključni dejavnik za uspeh embalaže, saj zagotavlja, da ima naročnik vpogled in nadzor ter omogoča odlično razumevanje zahtev vseh vpletenih.

T

ako izziv v letu 2012 ni v iskanju novih tehnologij, ampak iskanje rešitev v obstoječih.

Izoblikovati je potrebno programe odprtih ino- vacij, ki ustrezajo potrebam naročnika in kupca.

trajnostnost in zelena zavest

P

omemben trend je že nekaj let trajnostnost in s tem uporaba trajnostnih materialov, seveda brez vplivov na stroškovno učinkovitost in brez izgube vrednosti za potrošnika. Ko sta v embalažo vpeti etika in skrb za okolje, potrošni- ka preveva občutek ugodja in varnosti.

I

mplementacija trajnostne embalaže spodbu- ja potrošnike k racionalizaciji, med drugim tudi njihovega življenjskega sloga. Raziskave so pokazale, da si več kot tri četrtine potrošnikov želi enostavnejšega in preprostejšega načina življenja. Statistike kažejo, da so potrošniki pripravljeni plačati več za okolju prijazno em- balažo. Oblikovalci si morajo zastaviti merljive trajnostne cilje, ki bodo zagotavljali, da so vse poti, ki vodijo k bolj trajnostni embalaži, ocenje- ne in prispevajo k izobraževanju potrošnikov o trajnostnosti in njenem pomenu.

b

iorazgradljivost in nanotehnologija postaja- ta vroča trenda v praktično vseh industrijah.

Zaradi segrevanja ozračja se potrošniki zavedajo, kako pomembno je, da zmanjšajo svoj ogljični odtis. Zato morajo oblikovalci že pri snovanju embalaže upoštevati, kako jo bo možno reciklirati in kakšen vpliv bo imela sčasoma na okolje.

P

otrebno je zagotoviti, da je embalaža okolju prijazna. Tega bi se morale zavedati vse oblikovalske agencije. Končna odgovornost in izvedba pa sta seveda na proizvajalcih, ki bi morali implementirati okolju prijazne iniciative v vse svoje delovne procese.

Z

ahteve po trajnostnosti in prijaznosti do okolja bodo vplivale na vsa področja emba- lažne industrije. Potrošniki se zavedajo svojega vpliva na okolje in od proizvajalcev zahtevajo več.

V

elika podjetja se začenjajo zavedati pomena trajnostnega razvoja, nekaj pa se jih s tem že aktivno ukvarja. Tudi svetovne potrebe po zeleni embalaži naj bi po napovedih zrasle za 5,7 odstotka vsako leto in dosegle 212 milijard dolarjev v letu 2015 (Freedonia, 2011).

papirnato pakiranje

P

apirnato pakiranje predstavlja vsestransko in odgovorno embalažno rešitev tako za pro- izvajalce kot tudi za trgovce na drobno in potro- šnike. Papir ima odlično podobo kot embalažni material, saj je obnovljiv vir, omogoča pa tudi biorazgradnjo, vendar so ga zaradi manjkajočih zmogljivostnih karakteristik in nosilnih zmo- žnosti v večini nadomestili polimeri. Rešitev vidijo strokovnjaki v izboljšanju nosilnih

zmožnosti. Z voskom premazana embalaža je v zatonu, v ospredje prihaja uporaba tehnologij in premazov na vodni osnovi, izdelanih po meri, za doseg standardov pakiranja svežih in zamr- znjenih izdelkov. S pomočjo papirnate embalaže lahko zmanjšamo stroške odlaganja in obenem zvišamo stopnjo recikliranja.

samostoječe vrečke:

fleksibilne, trajnostne in priročne

T

rend samostoječih vrečk so spodbudila podjetja sama, in sicer z iskanjem novih načinov, kako povečati privlačnost svoje embalaže, kako se razlikovati od konkurence in kako povečati priročnost za kupca.

Z

okoljskega vidika so takšne vrečke do okolja prijaznejše kot tradicionalni embalažni materiali (pločevinke, škatle, plastika), saj zahtevajo manj materiala. To pomeni bolj opti- malno razmerje med embalažo in vsebino, kar posledično predstavlja tudi manjši odpadek. V določenih primerih, odvisno od vrste uporabe, lahko takšna embalaža tehta kar 95 odstotkov manj kot toge posode in zavzame manj kot 10

odstotkov prostora. Samostoječe vrečke tudi po uporabi potrebujejo manj prostora za odlaganje.

razvoj bioplastike

Č

eprav se uporaba bioplastičnih materialov povečuje, še vedno ostajajo zmeda na po- dročju pravilnega označevanja, skepticizem o njenih funkcionalnih zmožnostih in vprašanja o prijaznosti do okolja. Že sama terminologija potrošnika zmede, zato je nujno izobraževanje na tem področju. Tako proizvajalcem kot potro- šnikom je potrebno razložiti, kakšne prednosti in kakšen vpliv na okolje prinašajo novi materiali.

Zaradi nepoznavanja se kažejo problemi tudi pri odlaganju, zato je najbolje, da informacije o pravilnem odlaganju vključimo v embalažo.

P

otrebno je sodelovanje med embalažno industrijo in potrošniki za razvoj poenotenih standardov, ki bodo končali terminološko zmedo.

interaktivna embalaža

D

nevi, ko je embalaža samo stala na policah, so minili. Konkurenca je prevelika, zato podjetja iščejo inovativne načine, ki bi prepričali kupce. V ospredje prihajajo interaktivna emba- laža in družabna omrežja, ki kupca prepričujejo po sekundarnih kanalih. Prihodnost se kaže v pametnih embalažah, ki se osredotočajo predvsem na potrošnike z mobilnimi telefoni.

K

upci se za nakup odločajo v t. i. »ničelnem trenutku resnice« (Zero Moment of Truth) – to je v času, preden se odpravijo po nakupih. Dandanes se povprečni potrošniki zelo zanesejo na podatke, ki jih zasledijo na spletu. Nekateri pred dejan- skim odhodom v trgovino za brskanje porabijo cele ure. Embalaža je drugi najpogostejši vir kod za hitro skeniranje, takoj za časopisi in revijami, zato že pri načrtovanju embalaže vključite kode.

Embalaža na policah v trgovini mora delovati intuitivno in prepričati potrošnika v trenutku.

»Stvari ne jemljemo takšnih, kot so, temveč jih jemljemo takšne, kot se zdijo,« je zapisal Baltasar Gracian. Če oblikovalci stremijo k uspešnem oblikovanju in razvijanju novih em- balažnih idej, je zanje bistvenega pomena, da sledijo trendom, ki se iz leta v leto spreminjajo.

Embalaža je podoba proizvoda. Poskrbite, da bo embalaža vašega izdelka ukrojena po meri.

Viri:

• designmagazine.co/wordpress/2011/07/27/packaging- trends-2011-and-2012/

• pakbec.blogspot.com/2012/01/five-packaging-trends- that-will-shape.html

• pakbec.blogspot.com/2011/12/five-global-packaging- trends-than-could.html

• www.packworld.com/2012-year-exceptional-packaging- opportunities

Zahteve po trajnostnosti in prijaznosti do okolja bodo vplivale na vsa področja embalažne industrije.

Z voskom premazana

embalaža je v zatonu.

(10)

Pa k ir a n je in ž iv il a

marec 2012 foto: www.shutterstock.com

Emb ALA žA 10 67

pakiranJe in ŽiViLa

čemu daje katedra prednost?

Katedra za tehnologije, prehrano in vino na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, katere predstojnik je prof. dr. Janez Hribar, združuje strokovnjake s področij, ki so neposredno povezana s tehnologijami predelave surovin rastlinskega izvora v živilske izdelke. Poleg tega se na katedri ukvarjamo tudi s področjem humane prehrane in s področjem pakiranja živil. Sedem doktorjev znanosti s so- delavci uspešno vodi procese izobraževanja na univerzitetnem, magistrskem in doktorskem študiju. Raziskovalno delujemo na nekaterih znanstveno zelo aktualnih področjih, kot so poobiralne tehnologije sadja in zelenjave, določanje prehranskega statusa posameznika in določanje markerjev oksidativnega stresa, maščobnokislinska sestava živil in alternativni viri maščob za prehrano, preučevanje aromat- skih in polifenolnih profilov vin in uporaba novih metod pakiranja živil v modificirano atmosfero.

prav razvoj novih proizvodov in vedno večja osveščenost potrošnikov vplivata na trende v razvoju embalažnih materialov in tehnik paki- ranja. kaj ugotavlja stroka v zadnjem času in kaj bi morala podjetja bolj upoštevati?

Proizvodnja in razvoj embalažnih materialov je ena najbolj propulzivnih vej industrije danes, čemur seveda sledijo tudi nove tehnike pakiranja. Razvoj na tem področju odpira veliko novih tehnoloških rešitev, ki lahko prispevajo

k podaljšanju trajnosti izdelkov, izboljšanju varnosti in celo kakovosti izdelkov ter k nad- ziranju procesov v embalažni enoti in obvešča- nju potrošnika o stanju izdelka. Nove tehnike pakiranja, kot sta aktivno (active packaging) in inteligentno pakiranje (intelligent ali smart packaging), so v nekaterih delih sveta že zelo uveljavljene. V ta segment se tako vključuje tudi nanotehnologija z aplikativnimi rešitvami za materiale z dobrimi bariernimi lastnostmi, nanosenzorji in nanodelci kot antimikrobnimi agensi. Določeno oviro za intenzivnejšo uporabo novih tehnologij pakiranja v nekaterih regijah, tudi v EU, predstavlja zakonodaja, ki jim zaradi potencialnih migracij med embalažnimi materiali in živili ni povsod enako naklonjena.

Določena mera konzervativnosti na tem po- dročju pa kljub vsemu morda ni odveč. Seveda igrajo pomembno vlogo pri uvajanju tovrstnih rešitev v proizvodne obrate dodatni stroški, ki so v teh časih odločujoči.

v koliki meri to velja za slovensko živilsko panogo, je strokovno dovolj usposobljena za preprečevanje oksidacije živil?

pakiranje živil zaradi novih standardov in ozaveščenosti potrošnikov doživlja stalne, inovativne spremembe. Živilska panoga se na globalnem trgu novim trendom prilagaja. in slovenija? dr. tomaž požrl s katedre za tehnologije, prehrano in vino na ljubljanski Biotehniški fakulteti meni, da slovenija ne zaostaja.

jože volfand

določeno oviro za intenzivnejšo uporabo novih tehnologij pakiranja v nekaterih regijah, tudi v eU, predstavlja zakonodaja.

izbiro načina pakiranja

določa predvsem cena

(11)

marec 2012

d r. to ma ž p ož rl

foto: arhiv podjetja

Emb ALA žA 11 67

Preprečevanje oksidacijskih procesov živil, ki predstavljajo enega glavnih vzrokov spreminja- nja kakovosti živilskih izdelkov oz. njihovega kvara, je ena najpomembnejših nalog pakiranja živil. Poleg tega so oksidacijski procesi realen tehnološki problem, s katerim se živilski tehnologi redno srečujejo v praktično vseh pa- nogah živilstva in ga v večini primerov tudi uspešno rešujejo. Zaradi oksidacije različnih kemijskih spojin v živilih je potrebno skrbeti za pravilen potek tehnoloških procesov v celotni verigi predelave, začenši s kakovostno surovino, ustreznim tehnološkim procesom predelave in končnim pakiranjem, zaščito živil.

Odstranjevanje kisika iz proizvodnega procesa z uporabo zaprtih procesov ali nadomeščanjem zraka z drugimi plini (predvsem N2 in CO2) tam, kjer je to mogoče, in zaviranje procesov oksidacije z dodatkom antioksidantov nam za- gotavljata kakovosten izdelek. Temu izdelku pa kakovost še podaljšamo z uporabo vakuumske- ga pakiranja in različnih mešanic plina za pakiranje v modificirano atmosfero (na deklaracijah je napačno uporabljen termin kontrolirana atmosfera), prav tako z uporabo kvalitetnih neprepustnih embalažnih materialov, različ- nimi sestavljenimi embalažnimi materiali in ustreznim načinom pakiranja. Relativno nov pristop predstavlja tudi uporaba užitnih pre- vlek za živila (edible coating), ki lahko zaščitijo živilo pred oksidacijo. V Sloveniji je na področju pakiranja za preprečevanje oksidacijskih procesov že veliko storjenega, saj imamo ogromno izdelkov, mesnih in mlečnih izdelkov, pijač in izdelkov iz rastlinskih surovin, ki so pakirani po najnovejših standardih. Je pa potrebno pou- dariti, da je cena tudi pri izbiri načina pakiranja najpomembnejša.

toda ocena je, da pakiranje živilskih izdelkov, med drugim tudi pekarskih, doživlja precej- šnje inovativne spremembe na globalnem trgu, manj v Sloveniji. kaj opažate?

Kot sem že povedal, je novosti na področju pakiranja živil veliko. Pekovski izdelki sestavljajo raznoliko skupino, saj se izdelki lahko zelo razlikujejo po kemijski sestavi in tehnološkem procesu oz. po senzoričnih lastnostih, ki jih pričakujemo. Težko bi trdili, da Slovenija zaostaja za globalnimi trendi. Klasični problemi pri pakiranju pekovskih izdelkov so ohranjanje svežine in optimalnih senzoričnih lastnosti ter podaljševanje trajnosti s preprečevanjem mikrobiološkega kvara. Pri pakiranju kruhov in pekovskega peciva univerzalne rešitve ni, saj staranja kruha s pakiranjem ni mogoče ustaviti. Pakiranje kruha in pekovskega peciva je kompromis med pakiranjem v embalažni material, ki prepušča vodno paro, in neprepu- stni material. Se pa pojavljajo v razvitem delu sveta določeni demografski premiki, ki vodijo k vedno večjemu številu malih gospodinjstev (1 ali 2 člana). Zaradi tega je vedno večja ponudba manjših embalažnih enot za kruh (rezine kruha, toast) in pekovsko pecivo ter

na splošno pakiranih vrst kruha, ki je tradicionalno postrežni artikel. Take spremembe so zelo regionalno pogojene in odvisne tudi od tipa trgovine. Pri drugih vrstah pekovskih

izdelkov so tehnike pakiranja in embalažni materiali prilagojeni vrsti izdelka in zaščitni funkciji embalaže (ohranjanje arome, prepre- čevanje oksidacije, zaviranje pojava plesni itd.).

na najnovejšo direktivo o ravnanju z odpadki, ki so surovina, vir, bo morala reagirati tudi živilska panoga, ki je močna povzročiteljica odpadkov in stranskih proizvodov. na kaj stroka posebej opozarja?

Dejstvo je, da živilska industrija proizvaja kar nekaj stranskih proizvodov in odpadkov. Del poslanstva naše fakultete je seveda tudi skrb za čim bolj okolju prijazno pridelavo in predelavo živil, tako da je v naših programih veliko tem, ki so povezane z možnostmi zmanjševanja, predelave oz. ponovne uporabe stranskih proizvodov primarne proizvodnje. Na to temo smo v preteklosti tudi že organizirali srečanje, na primer Bitenčeve živilske dneve, kjer smo problematiko odpadkov živilske industrije temeljito obdelali. V proizvodnji so procesi predelave sekundarnih proizvodov ali njihova prodaja za krmo živine, ekstrakcijo različnih učinkovin, pridobivanje različnih snovi, ki se vračajo v živilsko industrijo, pridobivanje bio- energije in drugo, že zelo uveljavljena praksa.

Poleg tega je osnovna doktrina treh R (reduce, reuse, recycle, v prevodu zreducirati uporabo embalažnih materialov, ponovno uporabiti in reciklirati) v ravnanju z odpadno embala- žo osnovno vodilo našega izobraževanja in v veliki večini tudi razmišljanja v industriji.

Konec koncev se vsi zavedamo, predvsem pa industrija, da so stranski proizvodi oz. odpadki v direktnem ali indirektnem pomenu denar.

Potrebno pa je opozoriti, da je ravnotežje med

kakovostjo in trajnostjo izdelkov in količino ter kompleksnostjo odpadne embalaže zelo obču- tljivo. Boljši izdelki namreč zahtevajo boljšo, dražjo in z vidika reciklaže kompleksnejšo embalažo, gre za najrazličnejšo sestavljeno embalažo oz. laminate, kar predstavlja velik problem za predelavo. Sploh če upoštevamo, da je v Sloveniji za energetsko predelavo odpadne embalaže malo možnosti.

kakšen je vpis na katedro za tehnologijo, pre- hrano in vino, še posebej glede na dejstvo, da je slovenska prehrambena industrija zmanjša- la obseg poslovanja?

Katedra za tehnologije, prehrano in vino je del Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti, kjer so še druge katedre, s katerimi tvorimo celoto in poskušamo nuditi našim študentom kar se da širok in vseobsegajoč pogled na živila.

Kljub nekoliko slabšemu stanju slovenske živil- ske industrije je zanimanje za študij na našem oddelku še vedno veliko. Naši diplomanti imajo veliko možnosti zaposlitve, saj jim pridobljena znanja s področja predelave živil in humane prehrane omogočajo zaposlovanja na različnih področjih tako v živilskopredelovalni industriji, svetovalno-nadzornih in inšpekcijskih službah doma in v okviru EU, malih družinskih podjetjih, kjer se je v zadnjih letih zaposlilo veliko naših diplomantov, in drugje.

v preteklosti se je pogosto uporabljal za okolj- sko ozaveščenost termin ekobilanca. danes govorimo o indeksih trajnostnega razvoja.

kako to upoštevate v programih vaše katedre?

Trajnostni razvoj je pojem, ki je neposredno povezan z vsakim izmed nas. Vprašanje pa je, koliko se v vsakdanjem življenju tega zavedamo. Vpetost gospodarskih dogajanj, tudi na področju živilstva, v energetsko in surovinsko gonjo z nenehno željo po doseganju čim večje gospodarske rasti in dobička, istočasno pa stre- mljenje k zmanjševanju obremenitve okolja, je po mojem mnenju na trenutke paradoksalno.

Nove tehnologije na področju predelave živil, kot so uporaba visokih tlakov, hladne plazme, nanotehnologije, tehnologije pulzirajočega električnega polja visoke energije in številne druge, v kombinaciji z uporabo novih biološko razgradljivih biopolimernih materialov za pakiranje živil lahko v prihodnosti nekoliko omilijo to neskladje. Večji del pa bo moral narediti vsak sam pri sebi. Pri delu s študenti po- skušamo pri različnih tehnologijah izpostaviti vse vidike produkcije, poleg surovinske in energetske bilance tudi problem emisij različnih polutantov, in spodbujati celostno razmišljanje pri reševanju tehnoloških nalog in problemov.

Hkrati jim tudi omogočamo, da se na števil- nih obiskih v vodilnih domačih in tudi tujih podjetjih sami prepričajo in pozanimajo, kako se v praksi spopadajo z dejanskimi problemi.

pri pakiranju kruhov

in pekovskega peciva

univerzalne rešitve ni, saj

staranja kruha s pakiranjem

ni mogoče ustaviti.

(12)

P r iho d no s t fl ek si bi ln e em b a la že

marec 2012 foto: www.shutterstock.com

Emb ALA žA 12 67

priHodnost

FLeksiBiLne emBaLaŽe

N

ova študija raziskovalnega združenja z naslovom Prihodnost globalne fleksibilne embalaže je pokazala, da fleksibilna em- balaža nadomešča tradicionalno kot na primer pločevinke, steklo in plastenke. Tonaža globalne potrošniške fleksibilne embalaže, ki je lani avgusta znašala 18,1 milijona naj bi po napovedih dosegla 22,5 milijona ton do leta 2016. Rast trga so povzročili tudi različni novi izdelki, ki so jih lastniki blagovnih znamk primorani razviti na izjemno konkurenčnem trgu.

N

osilne zmožnosti bodo vedno pomemb- nejše, saj veliko trgovskih verig zahteva najboljšo zaščito izdelkov in posledično daljši rok trajanja. Po predvidevanjih združenja Pira naj bi najvišjo stopnjo rasti dosegla prav plastika visokih zmogljivosti (BOPET, EVOH in PA). Fleksibilna embalaža je že dosegla zrelost trga v razvitih državah, kot sta Severna Amerika in Zahodna Evropa, zato bo rast tu skromnejša.

N

ajvečji trg je v letu 2011 dosegla Azija z 29,1-odstotnim deležem, sledita ji Severna Amerika in Evropa. Azija predstavlja tudi najhitreje rastoči trg na področju

fleksibilne embalaže, letna stopnja rasti v obdobju od 2011 do 2016 bo po napovedih 7,9-odstotna. Ta regija bo v obdobju nasle- dnjih petih let predstavljala kar 55 odstotkov celotnih zahtev po fleksibilni embalaži.

Najhitreje rastoča azijska trga bosta po podatkih Pire Indija in Kitajska, ki bosta v omenjenem obdobju predstavljali kar 44 odstotkov svetovnega povpraševanja po fleksibilni embalaži.

svetovni potrošniški trg fleksibilne embalaže je v letu 2011 dosegel vrednost 58,3 milijarde dolarjev. po zadnjih raziskavah združenja pira international bo rasel s 4,1-odstotno stopnjo letne rasti in tako do leta 2016 dosegel 71,3 milijarde dolarjev.

azija predstavlja tudi najhitreje rastoči trg na področju fleksibilne embalaže, letna stopnja rasti v obdobju od 2011 do 2016 bo po napovedih 7,9-odstotna.

Najvišja stopnja rasti

bo pri plastiki

(13)

marec 2012

Emb ALA žA 13 67

Fleksibilna embalaža se uporablja predvsem za pakiranje hrane

K

ar v tri četrtine globalne fleksibilne em- balaže se pakira hrana, največ ribe, meso, sladkarije in pecivo. Pod fleksibilno embalažo spadajo potiskani, laminirani in ekstrudirani materiali, ki so lahko sestavljeni iz različnih materialov, kot so plastični filmi, papir in folije. Pod fleksibilno embalažo spadajo pla- stične vrečke, torbe, ovijalni in zavijalni papir, aluminijasti laminati, blisterji ipd. Večinoma se uporablja za pakiranje prehrambnih in tudi drugih izdelkov, kot na primer hrana za hišne ljubljenčke, tobak, kozmetika, izdelki za oseb- no nego, čistila, farmacevtski in zdravstveni pripomočki. Filmi za fleksibilno embalažo so lahko izdelani iz fleksibilne plastike (PE, PP, poliester ali PA), fleksibilnih folij ali fleksi- bilnega papirja, lahko so premazani, laminirani ali v postopku ekstrudiranja združeni z drugimi materiali za izboljšanje fizičnih sposobnosti.

najvišja rast v rusiji

P

o podatkih združenja Flexible Packaging Europe (FPE) je bila vrednost evropskega trga fleksibilne embalaže 11,6 milijarde evrov, 83 odstotkov prodaje pa je bilo v Zahodni Evropi, in sicer 9,65 milijarde evrov. Trg fleksibilne embalaže je v Evropi v letu 2011 zrasel za 5,5 odstotka v primerjavi z letom 2010, in sicer za 5 odstotkov v Zahodni Evropi,

medtem ko je bil v Vzhodni Evropi odstotek nekoliko višji, 8. Vrednost se je deloma pove- čala tudi zaradi rastočih cen surovin, saj so proizvajalci posledično zvišali cene končnim kupcem.

N

a nacionalni ravni je bila največja rast vidna v Rusiji (9 odstotkov) in Turčiji (7 odstotkov). Največji padec trga so, kot pričakovano, doživele Grčija, Španija in Portugalska. Največji evropski proizvajalci embalaže (Amcor, Constantia, Sealed Air- Cryovac, Clondalkin Group, WIPAK, Mondi Packaging, Huhtamaki, Bemis, Südpack, Bischof & Klein) zasedajo kar 53 odstotkov celotne industrije fleksibilne embalaže.

Študije kažejo na potencial embalaže

Š

tudija »LCA-analiza pakiranih prehrambnih izdelkov: funkcija fleksibilne embala- že« je upoštevala proces izdelave, pakiranja in transporta. Pokazala je, da je okoljski vpliv pregledane embalaže bistveno manjši v primerjavi z vplivi proizvodnje in predelave hrane. V bistvu embalaža tudi pripomore k ohranjanju čistega okolja, saj ohranja hrano svežo in ome- juje porabo.

P

ri blagovnih znamkah je cenjena fleksibilna embalaža predvsem zaradi vsestranskosti in primerjalno nizke cene, obenem pa kaže tudi potencial za inovacije.

P

oleg tega je lahka, kar je ključnega pomena, če želimo ugoden ogljični odtis in čim manjši vpliv na okolje,« je povedal Adam Page iz združenja Pira International.

Viri:

• http://www.pira-international.com/versatility-and-inno- vation-to-drive-global-flexible-packaging-market.aspx

• http://www.packworld.com/package-design/structural/

higher-barrier-plastics-will-help-grow-flexible-packaging-market

• http://convertingcurmudgeon.com/2012/02/27/fpa-packaging-converters-stay-flexible-prepare-for-recovery

12,3 % 27 %

6,7 %

20,7 %

4,2 %

29,1 %

Zahodna Evropa

Centralna in vzhodna Evropa Južna in centralna Amerika

Severna Amerika Azija

Ostalo Vir: Pira International Ltd

po podatkih združenja Flexible packaging europe (Fpe) je bila vrednost evropskega trga fleksibilne embalaže 11,6 milijarde evrov, 83 odstotkov prodaje pa je bilo v Zahodni evropi, in sicer 9,65 milijarde evrov.

Kratko, zanimivo

Zbornik o komunalnem goSpodarStvu

Janko Kramžar, predsednik upravnega od- bora Zbornice komunalnega gospodarstva in direktor ljubljanske Snage, na uvodni strani zbornika lanske problemske konference o komunalnem gospodarstvu piše takole: V zborniku so prispevki o stanju na komunalnem področju, oblikovanju razvojnih usmeritev komunalnega gospodarstva ter opredelitvi pogojev za učinkovito izvajanje javnih gospodarskih služb. V petih vsebinskih sklopih so izpostavljeni ekonomski vidiki izvajanja gospodarskih javnih služb ter problematika izvajanja oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadne vode, ravnanja z odpadki ter izvajanja dimnikarskih storitev ter številni primeri domače in tuje dobre prakse…

V Zborniku je objavljenih 28 besedil, največ o položaju javnih komunalnih podjetij. Za me- nedžerje v komunalah, kjer morajo pogosto odgovarjati na kritike, da so cene storitve previsoke, učinkovitost pa premajhna, bo zelo zanimiv prispevek Benchmarking kot osno- va za presojo učinkovitosti izvajanja javnih služb. Avtorja sta Gregor Hauc in Igor Petek, med avtorji prispevkov pa so še Dušan Butina, mag. Stanka Cerkvenik (urednica publikaci- je), Danilo Burnač, Janja Božič Marolt, Katja Žužič, Samo Jereb, dr. Žan J. Oplotnik, mag.

Iztok Rozan, mag. Venčeslav Lapajne, Nataša Sovič, Samo Kumer in drugi.

rebirth

Ohranimo vire – reciklirajmo odpadke.

Konferenco s tem naslovom so organizirali na GZS v okviru projekta ReBirth. Namenjen je promociji recikliranja industrijskih in gradbenih odpadkov in njihove uporabe v gradbeništvu. Usmeritve na področju odpadkov so z decembrsko uredbo takšne, kot jih zahteva t. i. ekonomija zaključenih snovnih poti. Pri gradbenih odpadkih, ki jih je med vsemi odpadki v EU v povprečju 30 %, je glede na sedanje stanje v Sloveniji to izrazit poslovni in okoljski izziv. Kajti, kakor je povedal Zvonko Cotič, direktor Razvojnega inštituta Skupine Primorje, zemljine, kamnine in iz- kopov, opeke in beton iz rušitev ter asfalte iz raznih sanacij in rekonstrukcij je mogoče uspešno vgraditi v nasipe, zasipe, betone, vezane nosilne plasti, skratka, gradbeni in drugi industrijski odpadki so lahko dragoce- na surovina. Vodja projekta Alenka Mauko iz Zavoda za gradbeništvo je prepričana, da je mogoče doreči trajno rast recikliranja gradbenih in industrijskih odpadkov do leta 2015 in za 15 % povečati recikliranje industrijskih odpadkov. Do leta 2020 je treba reciklirati 70

% gradbenih odpadkov.

(14)

OBR A Z

marec 2012

Fr an c Fr el ih

foto: arhiv podjetja

Emb ALA žA 14 67

dopust, posel in pietro

oBraZ

»Prijatelja Pietra sem spoznal pred dvajsetimi leti, ko je bil tehnični direktor enega od italijan- skih podjetij za predelavo plastike. Leta 1995 sem bil pri njem na obisku, saj so prodajali stroj za proizvodnjo širokih folij, 8 in 12 metrov.

Stroj sem nameraval kupiti, a ga najprej niso hoteli prodati. Po nekaj obiskih in sestankih me je Pietro obiskal in mi vseeno ponudil stroj.

Zgradil sem halo, visoko 23 metrov, nato smo stroj kupili. To je bil najboljši stroj, takrat nihče pri nas ni imel takšnega. Odprl se je trg celotne bivše Jugoslavije.

P

ietro Reina je vrhunski strokovnjak za agrarne folije, če ne največji na svetu.

Predaval je tudi v Sloveniji. Postal je moj sveto- valec, spremljevalec, prijatelj. Na razpolago mi je vsako minuto. Pozna vsak stroj. To znanstvo in prijateljstvo je mnogo več kot posel. Ne da se izmeriti, kakšno vlogo ima v rasti in razvoju Plaste,« pripoveduje Franc Frelih in kaže improvizirani prodajni katalog. Narediti so ga morali čez noč.

»Prav prijatelj Pietro mi je pripravil seznam firm, kamor bi lahko Plasta prodajala svoje izdelke. V ta namen smo izdelali improvizirani prodajni katalog. Estetika v tem primeru, ker se je mudilo, ni bila tako važna. Pomembno je bilo, kakšne vzorce smo lahko pokazali kupcem, ki smo jim želeli prodajati regenerat in ostale barvne folije,« nadaljuje lastnik in direktor Plaste.

»Te zgodbe še nisem nikomur povedal. A bi jo rad. Lahko jo bom pokazal prijatelju Pietru.

Veste, lani je bilo za Plasto rekordno leto.

Največ izvažamo v Italijo in izvoz še kar pove- čujemo. V poslu ne gre brez sreče. Zgodilo se je čisto po naključju, ko sem se za prvomajske

praznike odločil, da gremo z otroki na dopust.

V Italijo,« pripoveduje Franc Frelih nenava- dno zgodbo. »Dopust v Italiji sem izkoristil za obisk nekaj podjetij, ki sem jim ponudil folije iz kataloga. Začetni občutek je bil dober, saj so potencialni kupci naše izdelke sprejeli kot zamenjavo za izdelke iz novega granulata. Tudi analize izdelkov iz regenerata so pokazale, da je naša folija iz regenerata po mehanskih lastnostih primerljiva s folijami iz novega granulata.«

P

ovsod ni šlo takoj gladko, a najprej so na mesec izvozili 30 do 40 ton regenerata, nato pa so se količine kar naprej povečevale.

Zdaj prodajo na italijanski trg po 400, 500 ton mesečno in še ni dovolj. Povpraševanje je, plačilo z italijanske strani pa brez zamud.

Regenerate delajo v Plasti iz odpadne plastike.

Sogovornik pove, da je 80 odstotkov njihovih izdelkov EKO, torej so iz odpadne plastike.

Toda njihovi regenerati niso kar tako. Formulo je dalo njihovo znanje, regenerate so tipizirali, povrh tega pa so regenerat še obarvali. V čem je konkurenčna prednost njihovega ekoizdelka?

Celotni proces so v Plasti domislili sami. In ker je končni proizvod, folija za kmetijstvo, industrijo ali gradbeništvo, iz odpadne plastike, iz cenejšega materiala, izdelek visoke kakovosti, dosegajo nadpovprečne rezultate.

V strukturi proizvodnje predstavljajo regenerati okrog 8.000 ton, približno polovico celotne proizvodnje.

»Takšen proizvod iz regenerata ima prihodnost. V kakovosti ni nobene razlike, je pa to v resnici zeleni proizvod. Kajti,« meni Franc Frelih, »biorazgradljiva plastika je še daleč.«

P

lasta je tudi največji slovenski proizvajalec vrečk za živilsko panogo v Sloveniji – na- menskih vrečk, vrečk za širok potrošnjo, vrečk

nagrajenec GZs Franc Frelih iz šentrupertske plaste najprej o sebi? ne, najprej o očetu, ki je bil živilski tehnolog in je začel doma s proizvodnjo plastenk. torej se je posel s pihanjem plastike v študentu ljubljanske ekonomske fakultete ugnezdilo že zelo zgodaj. a ker se je Franc že na poljanski gimnaziji znašel med talenti, ni čudno, da ga danes ne more nihče prodati v angleščini, francoščini, nemščini in italijanščini. prav znanje italijanskega jezika pa ga je pripeljalo do njegovega zdajšnjega učitelja in partnerja pietra reine, italijana, ki odločilno vpliva na njegovo poslovno pot.

pietro reina je vrhunski

strokovnjak za agrarne folije,

če ne največji na svetu.

(15)

Promocija marec 2012

Emb ALA žA 15 67

s poteznim trakom, nosilnih vrečk, vendar te niso iz regenerata. Od skupne mesečne proi-

zvodnje od 1.000 do 1.200 ton plastičnih proizvodov, največ je folij, je okrog 200 ton vrečk.

Letna proizvodnja Plaste doseže okrog 16.000 ton in letno realizacijo 20 milijonov evrov. V njihovem podjetju Termoplasti Plama pa izde- lajo do 10.000 ton. V Sloveniji ni proizvajalcev s takšnimi količinami.

F

ranc Frelih ne razmišlja o krizi, saj povpra- ševanja ne manjka. Kako naprej?

»Če pridete v naše podjetje, sem v Šentrupert, je tako, kot da ste stopili na kmetijo. Tukaj se ne bomo širili. Če bomo dosegli na leto 20 do 25 milijonov evrov prometa, bomo zadovoljni. Rad se vprašam, kaj je pametno – ali da gremo kar naprej in povečujemo proizvodnjo ter se širimo ali vzdržujemo to, kar imamo, in posodabljamo proizvodnjo. Kupujemo nove, sodobne stroje.

Čez dva meseca bomo v halo postavili še dva stroja za agrarne folije. Trg je. Smo reagirali,«

pove Franc Frelih.

O

dpadne plastike je na trgu dovolj. Tudi v Sloveniji. Kupujejo jo od Papir servisa, Surovine, Dinosa, tudi uvažajo. Sicer pa okrog 60 odstotkov proizvodnje izvozijo.

Č

eprav je sogovornik prepričan, da je biorazgradljiva plastika prihodnost, so se vključili v projekt PLASTiCE. Biomateriale so že testirali in imajo osvojen know-how o prede- lavi biomaterialov in izdelavi biorazgradljivih vrečk.

Z

a Franca Freliha pravijo, da je samosvoj, poseben, a zelo uspešen podjetnik. Čeprav se vprašuje, ali naj raste, vleče poslovne poteze, ki kažejo menedžerja s strateško razvojno mislijo. S simpatično karizmo. Ve, kaj hoče. In to pove zelo po domače. Podjetje je ustanovil v Srbiji, ker ve, da je tam trg za agrarno folijo, v zadnjih letih pa kupuje podjetja, ki so ali niso povsem povezana s plastiko. Pod njegovo poslovno in menedžersko stroko so podjetja SEP, DANA, Termoplasti Plama, Plama Pur in Plasta. Poslovno priložnost vidi torej tudi v avtomobilski industriji.

G

a vleče še kam drugam? Zagotovo. Toda v javnosti je samo toliko, kolikor je pač najbolj nujno. Ko je prejel leta 2003 zlato ga- zelo in zdaj, po nagradi Gospodarske zbornice Slovenije.

Z

elo je povezan z domačim krajem. »In,« pove na koncu, »takšnega cvička, kot je pri nas, ni nikjer.«

Kromopak in Excellent Top (GC2):

uporaba za najzahtevnejšo embalažo v farmacevtiki, kozmetiki in prehrambeni industriji

Proizvodni programi

Belpak (GT2):

farmacevtika, kozmetika, zahtevnejša embalaža v prehrambeni industriji Grafopak Kraft (GT4):

za embalažo, ki zahteva močnejši karton, ter pralne praške

Grafopak in Multicolor Special (GD):

množična uporaba za vse vrste em- balaže

MM Liner:

za kaširano embalažo

V podjetju Količevo karton je bila konec decembra uspešno zaključena obsežna prenova formerskega dela kartonskega stroja in priprave snovi.

Rezultat prenove se odraža v obču- tnem dvigu kakovosti obstoječega proizvodnega programa, poleg tega pa je omogočena izdelava širše pa- lete premaznih kartonov, izdelanih iz svežih lesovinskih in celuloznih vlaknin.

Poleg prenove kartonskega stro- ja je podjetje posodobilo oddelek dodelave kartona, znatna sredstva pa so bila vložena tudi v povečanje kapacitet za proizvodnjo vlaknin, kar podjetju zagotavlja primerno konkurenčnost na globalnem trgu.

Podjetje se ponaša s certifikatom ISO 9001 in ima uveljavljen HA- CCP sistem. Kot vsa ostala podjetja

skupine Mayr - Melnhof Karton, je tudi Količevo Karton certificiran v skladu z FSC in PEFC standardi.

KOLIČEVO KARTON d.o.o.

Papirniška cesta 1,1230 Domžale T: (01) 7290 564, F: (01) 7290 567 E: prodaja.kartona@mm-karton.com

Zdaj prodajo na italijanski trg

po 400, 500 ton mesečno in

še ni dovolj.

(16)

O k r O g la m iz a O c en ah k O m u n al n ih s tO r it ev

marec 2012 foto: Boštjan Čadej

67 16 OKOL jE

ena prvih potez nove vlade je bila podaljšanje zamrznitve cen komunalnih storitev za nadaljnjih šest mesecev.

komunalna podjetja in občine so že dalj časa opozarjali na nevzdržnost situacije, saj naj bi se izgube samo večale. sedanji pravilnik o metodologiji oblikovanja cen storitev obveznih občinskih GJs varstva okolja naj bi bil zamenjan z novo uredbo, ki pa med partnerji še ni usklajena.

se bo po šestih mesecih res kaj premaknilo in kaj je v tem času treba postoriti?

stanje je več kot

alarmantno – kaj zdaj?

okroGLa miZa o CenaH komUnaLniH storiteV

Na okrogli mizi so razpravljali: mag. Marko Cvikl, direktor celjskega podjetja VO-KA, Leon Behin, direktor Zbornice komunal- nega gospodarstva, Antun Gašparac, direktor Hydrovoda, Jože Leskovar, pod- jetje Kostak, Leopold Kremžar, župan in predsednik Skupnosti občin Slovenije, mag. Danilo Burnač, direktor podjetja Mariborski vodovod, dr. Peter Vrtačnik, Ministrstvo za gospodarski razvoj in teh- nologijo, vodja Sektorja za preskrbo, nad- zor cen in varstvo konkurence Direktorata za notranji trg, z okoljskega ministrstva pa generalni direktor Direktorata za javne službe in investicije Bojan Dejak ter Franc Lenarčič, vodja Sektorja za prostorski regionalni razvoj. Okroglo mizo je vodila mag. Vanesa Čanji, odgovorna urednica revije EOL.

eol: v veljavi je uredba o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev. najprej prosim za kratko analizo stanja komunalnega gospodar- stva. ali je res, da so podjetja na samem robu?

Leon Behin: Mislim, da se bomo vsi strinjali, da so cene komunalnih storitev skoraj dvajset let pod različnimi tenderji, kar pomeni zelo administrativno določanje in predvsem zaviranje njihove rasti. Če so do leta 2005 komunalna podjetja še lahko cene usklajevala z inflacijo, po tem času zaradi raznih sprememb meto- dologij določanja cen to ni bilo več mogoče.

Realne stroškovne cene komunalnih storitev ni bilo mogoče vzpostaviti, povrh vsega pa je kup zakonodajnih predpisov v tem obdobju zahteval spremenjene standarde storitev, izvajanje določenih novih segmentov storitev ipd.

Omeniti velja drastično spremembo leta 2010, ko se je uvedla najemnina za infrastrukturo.

Pri nekaterih manjših podjetjih, kjer je veliko infrastrukture in majhen odjem surovin, predstavlja najemnina glavnino, tudi 60 odstotkov cene same storitve.

Stanje je več kot alarmantno. Polovica sloven- skih komunalnih podjetjih ne dosega niti 50 odstotkov dejanske stroškovne cene. Če letos ne bo uveden nov način obračunavanja cene, bodo posledice neprijetne: insolventnost, nede- lovanje sistemov oz. druge večje težave.

eol: kaj pa ostalih 50 odstotkov? vemo na- mreč, da nekatera komunalna podjetja delujejo tudi z dobičkom. Zakaj nekaterim uspe?

Leon Behin: Večina komunalnih podjetjih opravlja veliko dejavnosti. Nekatera so sicer specializirana za izvajanje ene službe, npr.

vodooskrbe, večina podjetij pa v Sloveniji dejansko opravlja več dejavnosti. Poleg dejavnosti varstva okolja, kamor štejemo oskrbo z vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter ravnanje z odpadki, upravljajo še nekatere druge dejavnosti, ki so tržne, saj so bila prisiljena poiskati nove vire prihodkov.

eol: kar je pohvalno.

Leon Behin: Kar je zelo pohvalno in v neki meri stimulativno. Problem pa je, da je ta dopolnilna dejavnost danes že 30, 40, celo 50 odstotkov vseh prihodkov družbe in je težko reči, da so to še javna podjetja. Ves dobiček teh podjetij iz tržne dejavnosti se preliva v pokrivanje izgube. V kolikor tega ne bi bilo, bi bila velika večina teh podjetjih že zdavnaj v močnem likvidnostnem in poslovnem krču.