• Rezultati Niso Bili Najdeni

Dejavnosti slovenskega gospodarstva v lučiposlovanja gospodarskih družb v letih 2002in 2003

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Dejavnosti slovenskega gospodarstva v lučiposlovanja gospodarskih družb v letih 2002in 2003"

Copied!
69
0
0

Celotno besedilo

(1)

Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2002 in 2003

mag. Rotija Kmet Zupančič, Mojca Koprivnikar Šušteršič, Mateja Kovač, Gorazd Kovačič, Janez Kušar, Jure Povšnar, Eva Zver

Delovni zvezek 2 / 2004

(2)

© Razmnoževanje publikacije in njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

Delovni zvezki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj ISSN: 1318-1920

Izdajatelj:

Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana.

Telefon: 01 478 10 12 Fax: 01 478 10 70

Elektronska pošta: gp.umar@gov.si http://www.gov.si/umar/publicis/dz.html

Urednica zbirke: Eva ZVER

Tehnična urednica: Ema Bertina KOPITAR Prevod povzetka: Tina POTRATO

Izdelava grafikonov: Marjeta ŽIGMAN Lektoriranje: Vesna JEREB

Naslovnica, oblikovna zasnova: Sandi RADOVAN, Studio DVA Distribucija: Simona ZRIM

Tisk: SOLOS, Ljubljana

Odgovorna oseba: dr. Janez ŠUŠTERŠIČ, direktor Naklada: 200 izvodov

Pisna naročila za zbirko ali posamezno publikacijo sprejemamo na naslov izdajatelja.

Ljubljana, 2004

(3)

Delovni zvezek št. 2/2004 “ Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luèi poslovanja gospodarskih družb v letih 2002 in 2003” so pripravili:

mag. Rotija Kmet Zupanèiè Urejanje in uvod

Okvir: Informacijsko-komunikacijske dejavnosti Mateja Kovaè

1. Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 2. Ribištvo

Jure Povšnar 3. Rudarstvo

5. Oskrba z elektriko, plinom in vodo 9. Promet, skladišèenje in zveze Gorazd Kovaèiè

4. Predelovalne dejavnosti Janez Kušar

6. Gradbeništvo

Mojca Koprivnikar Šušteršiè

7. Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe 8. Gostinstvo

10. Poslovanje z nepremièninami, najem in poslovne storitve Eva Zver

11. Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti

(4)

Kazalo

Uvod 7

Introduction 8

1. Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 9

2. Ribištvo 12

3. Rudarstvo 14

4. Predelovalne dejavnosti 17

5. Oskrba z elektriko, plinom in vodo 22

6. Gradbeništvo 25

7. Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe 28

8. Gostinstvo 32

9. Promet, skladiščenje in zveze 36

10. Nepremičninami, najem in poslovne storitve 40

11. Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti 47

Okvir: Informacijsko - komunikacijske dejavnosti 43

Literatura in viri 50

Priloga 1: Opredelitev kazalnikov, uporabljenih v analizi poslovanja gospodarskih družb 51

Podatkovna priloga 53

(5)
(6)

7

Delovni zvezek 2/2004 UMAR

Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2002 in 2003 Uvod / Introduction

Uvod

Gospodarske družbe predstavljajo pomemben del slovenskega gospodarstva, saj ustvarijo okoli 60% dodane vrednosti celotne ekonomije in so zato predmet številnih ekonomskih analiz. Pomemben vir informacij o njihovem poslovanju predstavljajo statistièni podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida (objavlja jih Agencija za javnopravne evidence in storitve - AJPES), kjer pa se zaradi pogostih metodoloških sprememb1 analitiki sreèujemo z razmeroma kratkimi èasovnimi serijami, ki otežujejo primerjave med daljšimi èasovnimi obdobji.

V tem delovnem zvezku statistiène podatke iz bilanc stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb uporabljamo za podrobnejšo analizo delovanja posameznih dejavnosti slovenskega gospodarstva. Poznavanje preteklih gibanj nam služi kot osnova za napovedovanje gospodarskih gibanj po dejavnostih, ki je sestavni del Pomladanskih in Jesenskih poroèil UMAR. Namen delovnega zvezka je tako na osnovi podatkov za gospodarske družbe komentirati poslovanje posameznih dejavnosti v letu 2003, opredeliti glavne dejavnike, ki so vplivali na ustvarjeni poslovni rezultat in dodano vrednost dejavnosti, ter opisati pomembnejše strukturne premike v okviru teh dejavnosti. Zaradi metodoloških sprememb pri sestavi bilance stanja in izkaza poslovnega izida, ki so bile uveljavljene z letom 2002, analizirano obdobje zajema le dve leti (2002-2003), za kateri so na voljo metodološko primerljivi podatki.

Delovni zvezek je zbirka enajstih poglavij, od katerih vsako predstavlja samostojno analizo poslovanja družb v posamezni dejavnosti klasifikacije SKD. Vkljuèene so tiste dejavnosti, v katerih gospodarske družbe kot pravnoorganizacijska oblika po ustvarjeni dodani vrednosti predstavljajo relativno pomemben del celotne dejavnosti, in sicer: kmetijstvo - A, ribištvo - B, rudarstvo - C, predelovalne dejavnosti - D, oskrba z elektriko, plinom in vodo - E, gradbeništvo - F, trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe - G, gostinstvo - H, promet, skladišèenje in zveze - I, nepremiènine, najem in poslovne storitve - K, druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti - O. V dodatku (Okvir 1) posebej analiziramo tudi sektor informacijsko- komunikacijskih tehnologij (sektor IKT).

Kljuène besede: poslovni rezultati, dodana vrednost, statistièni podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida, gospodarske družbe, predelovalne dejavnosti, trgovina, promet, storitve, informacijsko-komunikacijske dejavnosti, rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti, gradbeništvo, energetika, gostinstvo, rudarstvo, kmetijstvo, ribištvo

1 Pri sestavljanju letnih poroèil morajo od leta 2002 dalje družbe upoštevati novosti, doloèene v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list, št. 45/01, 39/02, 50/02) in v novih Slovenskih raèunovodskih standardih - SRS (Uradni list,

št. 107/01). Z novimi SRS sta bila zaradi zagotovitve realnejšega prikaza poslovnega izida in premoženjsko finanènega položaja družb spremenjena predvsem vrednotenje in vsebina doloèenih bilanènih postavk. Na podroèju vrednotenja bilanènih postavk so novi SRS odpravili splošno revalorizacijo oziroma indeksacijo. Doloèili pa so obvezno splošno prevrednotovanje kapitala glede na spremembo kupne moèi domaèe valute in posebno prevrednotovanje sredstev in obveznosti do virov sredstev, ki se opravi zaradi okrepitve ali oslabitve sredstev oziroma zaradi oslabitve ali okrepitve dolgov glede na spremembo cen gospodarskih kategorij.

(7)

8 UMAR Delovni zvezek 2/2004 Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2002 in 2003 Uvod / Introduction

Introduction

Commercial companies make up an important part of Slovenia's economy, generating about 60% of the total economy's value added, and are therefore the subject of a number of economic analyses. An important source of information about their performance is statistical figures from their balance sheets and profit and loss statements (published by the Agency for Public Legal Records and Related Services); however, analysts deal with relatively short time series due to frequent methodological changes, which makes comparisons over longer periods of time relatively difficult.

In this Working Paper, statistical data from commercial companies' balance sheets and profit and loss statements are used to make a detailed analysis of the performance of individual activities of the Slovenian economy. Trends from previous years serve as a basis for projecting economic developments for each activity and these projections are then included in the IMAD's Spring and Autumn Reports. Using aggregated data for commercial companies, this Working Paper aims to comment on the performance of individual activities in 2003, identify the main factors that influenced an activity's financial results and its level of value added, and describe the main structural shifts seen in each activity. Due to methodological changes in compiling balance sheets and profit and loss statements introduced in 20021 , the analysis only covers the 2002-2003 period for which methodologically comparable data are available.

This Working Paper consists of eleven chapters, each providing an independent analysis of company performance for an individual activity according to the Standard Classification of Activities. We have included activities where commercial companies, representing one type of legal organisational form, generated an important part of the activity's value added. They are: agriculture (A), fishing (B), mining (C), manufacturing (D), electricity, gas and water supply (E), construction (F), wholesale and retail trade, the repair of motor vehicles, personal and household goods (G), hotels and restaurants (H), transport, storage and communications (I), real estate, renting and business activities (K), and other community, social and personal service activities (O). In addition, information and communication technologies (ICT) are analysed separately in the Annex (Box 1).

Key words: financial results, value added, statistical data from balance sheets and profit and loss statements, commercial companies, manufacturing, wholesale and retail trade, transport, services, information and communications activities, recreation, culture and sports activities, construction, energy sector, hotels and restaurants, mining, agriculture, fishing.

1 As of 2002, commercial companies have to take into account the new provisions of the Act Amending the Companies Act (Official Journal, 45/01, 39/02, 50/02) and the new Slovenian Accounting Standards (Official Journal, 107/01) in compiling their annual reports. In order to ensure a more realistic presentation of the companies’ business results and their financial and property standing, the new Accounting Standards introduce new methods of evaluating certain balance sheet items and the contents of these items. As regards evaluation methods, the new Standards eliminate indexation, while introducing a compulsory general revaluation of capital relative to changes in the domestic currency purchasing power, as well as specific revaluation of assets and liabilities due to their rise or fall or due to the rise or fall in debts relative to changes in the prices of economic categories.

(8)

9

Delovni zvezek 2/2004 UMAR

Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2002 in 2003 Kmetijstvo, lov in gozdarstvo

1. Kmetijstvo, lov in gozdarstvo

Gospodarske družbe s podroèja kmetijstva, lova in gozdarstva so leto 2003 po negativnem izidu v letu prej zakljuèile z neto èistim dobièkom obraèunskega obdobja. Kljub vremensko izjemno neugodnemu letu so v primerjavi z letom prej izboljšale poslovanje in neto èisto izgubo spremenile v neto èisti dobièek obraèunskega obdobja. Izboljšanje je bilo prisotno v obeh dejavnostih tega podroèja:

dejavnost kmetijstva, lova ter z njima povezanih storitev je svoj negativni poslovni izid iz leta prej zmanjšala, dejavnost gozdarstva pa je pozitivni izid iz leta prej še poveèala.

Gospodarske družbe s podroèja kmetijstva, lova in gozdarstva (podroèje dejavnosti A) predstavljajo relativno majhen delež v vseh slovenskih družbah. V letu 2003 so po številu predstavljale 1.3%, po zaposlenih 1.7% in po ustvarjeni dodani vrednosti 1.2% vseh gospodarskih družb, kar je povsem enako kot v letu 2002. Povpreèna družba te dejavnosti je bila po številu zaposlenih veèja (za 33%), po višini sredstev pa manjša (za 7.9%) od povpreène družbe v slovenskem gospodarstvu.

: 1 a l e b a

T Izbranikazalciposlovanjagospodarskihdružbdejavnostikmetjistva,lovain a

v t s r a d z o g

2 0 0

2 2003

b ž u r d h i k s r a d o p s o g o li v e t

Š 485 508

h i n e l s o p a z o li v e t

Š 8,145 7,863

o t e

N 1čisitdobičeki/zgubaobračunskegaobdobja,vmioSIT -383 916 A

J T E J D O P T S O K I L E V

T I S o i m v , e jt e j d o p / a v t s d e r

S 347.1 340.1

e jt e j d o p / h i n e l s o p a z o li v e t

Š 16.8 15.5

I V T S D E R S S A L E D T S O N E J L M E R P O

T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / a v t s d e r s a n č e r p v o

P 19,653 21,000

T S O N R A D O P S O G

a j n a v o l s o p t s o n r a d o p s o

G 0.988 1.004

T S O N S O N O D

% v , v e t s d e r s t s o n s o n o

D -0.24 0,55

% v , v o k d o h ir p t s o n s o n o

D -0.24 0.57

T S O N V I T K U D O R P

T I S 0 0 0 v , a l e d t s o n v it k u d o r

P 18,646 19,898

T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / t s o n d e r v a n a d o

D 3,984 4,492

T S O N V O K Š O R T S A N V O L E D

T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / a l e d i k š o r t

S 3,195 3,375

% v ,i t s o n d e r v i n a d o d v a l e d v o k š o r t s ž e l e

D 80.2 75.1

T S O N B O S O P S A N L I Č A L P N I E J N A R I C N A N I F

% v , v e t s d e r s h ir i v v a g l o d ž e l e

D 37.8 42.9

% v , v e t s d e r s h ir i v v h it s o n z e v b o h i n č o r o k t a r k ž e l e

D 26.3 29.4

% v , v e t s d e r s h i n l a t s t s o ti r k o p a k s l a ti p a

K 93.7 90.0

% v , g o l a z n i v e t s d e r s h i n č o r o g l o d t s o ti r k o p a n č o r o g l o

D 92.9 92.1

T S O N E J R E M S U A N Z O V Z I

% v , e j a d o r p d o h i k d o h ir p h it s i č h i n t o l e c v u g r t m e j u t a n e j a d o r p d o v o k d o h ir p h it s i č ž e l e

D 5.2 5.3

V E T S D E R S A R U T K U R T S

% v , h i v t s d e r s v v e t s d e r s h i n l a t s ž e l e

D 66.5 63.4

h i v t s d e r s h i n l a t s v v a r p a n n i e m e r p o e g u r d r e t v a r p a n n i v e j o r t s h i n l a j a v z i o r p ž e l e

D 18.5 16.5

r i

V :AJPESinlastniizračuninaosnovipodatkovAJPES. a

b m o p

O :1Razilkamedčisitmdobičkominizguboobračunskegaobdobja.

(9)

10 UMAR Delovni zvezek 2/2004 Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2002 in 2003 Kmetijstvo, lov in gozdarstvo

Glavni podatki

V letu 2003 se je število kmetijskih gospodarskih družb poveèalo, v primerjavi z letom prej pa se je izboljšal tudi njihov neto poslovni rezultat. Letna raèunovodska poroèila je oddalo 508 kmetijskih, gozdarskih ali lovskih družb (23 družb veè kot za leto 2002), ki so zaposlovale 7.863 delavcev (za 3.5% manj kot v letu 2002). Število zaposlenih na družbo se je tako zmanjšalo s 16.8 na 15.5 delavcev. Gospodarili so s 172.8 mrd SIT sredstev, ustvarili 161.1 mrd SIT prihodkov, 159.8 mrd SIT odhodkov, leto pa zakljuèili z 916.2 mio SIT neto èistega dobièka obraèunskega obdobja (v letu 2002 383.4 mio SIT neto èiste izgube obraèunskega obdobja). Gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom, so ustvarile 35.3 mrd SIT dodane vrednosti, od tega so stroški dela znašali 26.5 mrd SIT.

Skupni prihodki gospodarskih družb s podroèja dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva so se v letu 2003 poveèali za 2.5%. Velika veèina, 97.1%, jih je bila ustvarjena iz poslovanja, 1.7% iz financiranja, 1.2%

pa je bilo izrednih prihodkov. V primerjavi s predhodnim letom so se najbolj znižali finanèni in nekoliko tudi izredni prihodki, poslovni prihodki pa so se kljub vremensko izredno neugodnemu letu in s tem kolièinsko precej nižjim pridelkom celo zvišali (za 3.0%). K temu so v rastlinski pridelavi pripomogle višje odkupne cene, v živinoreji, ta ima v strukturi najveèji delež, pa kaže vzroke iskati v veèji prodaji živine v drugi polovici leta, ko je že primanjkovalo krme. Pri tem so se èisti prihodki od prodaje zvišali za 1.8%. Ponovno so bolj porasli na tujem (za 4.0%) kot na domaèem trgu (za 1.7%), vendar delež prihodkov od prodaje na tujem trgu v èistih prihodkih od prodaje ostaja nizek, le 5.3-odstoten (v letu 2002 5.2-odstoten).

Dejavnost kmetijstva, lova in gozdarstva je relativno velik prejemnik državnih pomoèi. Njihova vrednost je skupaj s še nekaterimi drugimi prihodki prikazana z dvema postavkama. Na prvi so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije in drugi prihodki, ki so povezani s poslovnimi uèinki in so del poslovnih prihodkov. Ti so v letu 2003 znašali 2.3 mrd SIT (v letu 2002 2.5 mrd SIT), kar je 1.5% poslovnih prihodkov (v letu 2002 1.7%). Na drugi postavki so subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi uèinki in so del izrednih prihodkov. Ti so v letu 2003 znašali 353 mio SIT (v letu 2002 727 mio SIT), kar je v tem letu pomenilo 18.1% izrednih prihodkov (v letu 2002 kar 35.6%). Obe postavki skupaj sta k ustvarjenemu skupnemu prihodku gospodarskih družb kmetijstva, lova in gozdarstva prispevali 1.7% (v letu 2002 2.1%), kar je dva in polkrat toliko kot v povpreèni gospodarski družbi vseh dejavnosti (v letu 2002 kar trikrat toliko kot v povpreèju)2.

Slika 1: Struktura dodane vrednosti in dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah dejavnosti kmetijstvo, lov in gozdarstvo

Vir: AJPES in lastni preraèuni na osnovi podatkov AJPES.

0 20 40 60 80

Kmetijstvo Gozdarstvo

Delež DV, v %

3 4 5

DV/zap., v mio SIT

2002 2003

2002 (desna os) 2003 (desna os)

2 Pri tem je potrebno poudariti, da glavnina odobrene pomoèi po potrjeni škodi v kmetijstvu v tem letu zaradi proraèunskih težav še ni bila izplaèana in torej še ni prikazana v raèunovodskih izkazih za leto 2003. Izplaèana bo šele v letu 2004 in torej tudi prikazana v raèunovodskih izkazih za leto 2004, èeprav se nanaša na leto 2003.

(10)

11

Delovni zvezek 2/2004 UMAR

Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2002 in 2003 Kmetijstvo, lov in gozdarstvo

Skupni odhodki gospodarskih družb s podroèja dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva so se v letu 2003 poveèali manj kot skupni prihodki; njihova rast je bila 1.6-odstotna. V tem letu so imele te družbe 97.5% odhodkov iz poslovanja, 2.2% iz financiranja in 0.2% izrednih odhodkov. Poveèale pa so se vse tri vrste odhodkov: najbolj izredni (za 17.8%), manj finanèni (za 10.6%) in najmanj poslovni (za 1.4%). Rast odhodkov iz poslovanja je za 1.6 odstotne toèke zaostajala za rastjo poslovnih prihodkov, zato se je gospodarnost poslovanja izboljšala z 0.988 na 1.004. Stroški blaga, materiala in storitev, ki predstavljajo glavnino odhodkov, so se poveèali za 1.5%, stroški dela pa za 2%, kar je sicer manj od povpreène rasti teh stroškov v vseh gospodarskih družbah (9.0% in 7.5%). Znaèilno visok delež stroškov dela v dodani vrednosti te dejavnosti se je tako v letu 2003 znižal: z 80.0% na 75.1%.

Financiranje in plaèilna sposobnost gospodarskih družb s podroèja kmetijstva, lova in gozdarstva pa se je po vseh izbranih kazalcih poslabšala. Poveèala sta se namreè delež dolga v virih sredstev in delež kratkoroènih obveznosti v virih sredstev, zmanjšala pa kapitalska pokritost stalnih sredstev in tudi dolgoroèna pokritost dolgoroènih sredstev in zalog (gl. tudi Tabelo 1).

Veèina gospodarskih družb s podroèja kmetijstvo, lov in gozdarstvo je iz dejavnosti kmetijstvo, lov ter z njima povezane storitve (oddelek 01), ki je v letu 2003 kljub neugodnim vremenskim pogojem nekoliko izboljšala svoje poslovne rezultate. Družbe te dejavnosti so ustvarile 73% dodane vrednosti celotne dejavnosti kmetijstvo, lov in gozdarstvo. Obraèunsko obdobje 2003 so sicer ponovno zakljuèile z neto èisto izgubo, vendar je bila ta nižja kot v letu prej, v višini 108.2 mio SIT (v letu 2002 712.7 mio SIT).

Izboljšanje poslovnih rezultatov je bila predvsem posledica boljšega poslovanja v pridelovanju kmetijskih rastlin, èeprav je bil poslovni izid teh družb še vedno negativen, v višini 195 mio SIT (v letu 2002 preko 1.5 mrd SIT).

Ob nižjem pridelku in njihovih višjih odkupnih cenah so se bolj kot prihodki zmanjšali odhodki: stroški blaga, materiala in storitev so se zmanjšali za 4.0%, stroški dela pa za 1.7%. V živinoreji so bile rasti obratne: rast skupnih odhodkov je za 1.1 odstotno toèko presegla rast skupnih prihodkov. Te družbe so zato sicer ohranile pozitivni poslovni izid iz leta 2002, vendar so ga poslabšale: z 862.9 mio SIT na 228.1 mio SIT. Stroški blaga, materiala in storitev so porasli za 6.4% (domnevamo, da predvsem zaradi dražje krme), stroški dela pa za 8.6%, kar je veè kot so v vseh gospodarskih družbah.

V strukturi dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva, lova in povezanih storitev prevladujeta živinoreja in rastlinska pridelava, opazna pa je tendenca krepitve posameznih manjših netradicionalnih kmetijskih dejavnosti. Kmetijske in lovske gospodarske družbe (oddelek 01) so v letu 2003 ustvarile 25.7 mrd SIT dodane vrednosti. Veèina, 45% dodane vrednosti kmetijskih gospodarskih družb, je bilo ustvarjene v živinoreji, le nekoliko manj v pridelavi kmetijskih rastlin, ostalo pa v mešanem kmetijstvu, storitvah in lovu. V rastlinskem delu se je dodana vrednost zmanjšala le pri žitih, poveèala pa pri vrtninah, grozdju in sadju. V živinoreji je bila ponovno najveèja rast v skupini druge živali, v storitvah pa v skupini urejanje in vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih površin. Obe skupini sicer predstavljata relativno majhen delež v skupni dodani vrednosti tega oddelka.

V gospodarskih družbah dejavnosti gozdarstva in gozdarskih storitev (oddelek 02) so v letu 2003 poslovali še uspešneje kot v letu prej. V tej dejavnosti je delovalo 73 gospodarskih družb, ki so zaposlovale 2,040 delavcev (8.2% manj kot v letu 2002). Gospodarili so s 23.3 mrd SIT sredstev, ustvarili 25.8 mrd SIT prihodkov, 24.5 mrd odhodkov, leto pa ponovno zakljuèili z neto èistim dobièkom obraèunskega obdobja, ki pa je bil trikrat višji kot v letu 2002 (1,0 mrd SIT, v letu 2002 329.2 mio SIT). Ker gozdnogospodarske družbe za razliko od zasebnih lastnikov gozdov že desetletja izpolnjujejo naèrtovano seènjo po gozdnogospodarskih naèrtih, s tem pa gozdove tudi negujejo in izboljšujejo kvaliteto lesa, lahko sklepamo, da je prav to eden izmed pomembnejših vzrokov za njihove dobre rezultate poslovanja.

(11)

12 UMAR Delovni zvezek 2/2004 Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2002 in 2003 Ribištvo

2. Ribištvo

Ribiška dejavnost se je tudi v letu 2003 sooèala z velikimi težavami pri izvajanju ribolova. Kljub temu se zmanjševanje števila zaposlenih v teh gospodarskih družbah, ki je bilo prisotno v zadnjih petih letih, ni nadaljevalo, hkrati pa so te družbe poslovno leto prviè po letu 2000 zakljuèile pozitivno. K takšnemu poslovnemu izidu so nekoliko prispevale poveèane državne pomoèi, vendar pa je njegov veèji del posledica izboljšanega poslovanja v osnovni dejavnosti družb.

Gospodarske družbe s podroèja ribištva (podroèje dejavnosti B) imajo med vsemi slovenskimi družbami le skromen delež, ki se tudi v letu 2003 skoraj ni spremenil, paè pa so se lani izboljšali njihovi poslovni rezultati. Po številu so predstavljale 0.06%, po zaposlenih 0.02% in po ustvarjeni dodani vrednosti 0.02% vseh gospodarskih družb. Letna raèunovodska poroèila za leto 2002 je oddalo 25 gospodarskih družb, ki so zaposlovale 109 delavcev (2 gospodarski družbi in 2 delavca veè kot v letu prej). Gospodarili so z 2.2 mrd SIT sredstev, ustvarili 2.05 mrd SIT prihodkov in 2.02 mrd SIT odhodkov, poslovno leto pa zakljuèili z neto èistim dobièkom v višini 27.2 mio SIT (v letu 2002 58.6 mio SIT neto èiste izgube). Dodana vrednost

: 2 a l e b a

T Izbranikazalciposlovanjagospodarskihdružbdejavnostiribištva

2 0 0

2 2003

b ž u r d h i k s r a d o p s o g o li v e t

Š 23 25

h i n e l s o p a z o li v e t

Š 107 109

o t e

N 1čisitdobičeki/zgubaobračunskegaobdobja,vmioSIT -59 27 A

J T E J D O P T S O K I L E V

T I S o i m v , e jt e j d o p / a v t s d e r

S 70.7 88.5

e jt e j d o p / h i n e l s o p a z o li v e t

Š 4.6 4.4

I V T S D E R S S A L E D T S O N E J L M E R P O

T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / a v t s d e r s a n č e r p v o

P 15,275 17,879

T S O N R A D O P S O G

a j n a v o l s o p t s o n r a d o p s o

G 0.963 1.014

T S O N S O N O D

% v , v e t s d e r s t s o n s o n o

D -3.59 1.40

% v , v o k d o h ir p t s o n s o n o

D -3.31 1.33

T S O N V I T K U D O R P

T I S 0 0 0 v , a l e d t s o n v it k u d o r

P 15,948 18,210

T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / t s o n d e r v a n a d o

D 3,440 4,224

T S O N V O K Š O R T S A N V O L E D

T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / a l e d i k š o r t

S 3,156 3,262

% v ,i t s o n d e r v i n a d o d v a l e d v o k š o r t s ž e l e

D 91.7 77.2

T S O N B O S O P S A N L I Č A L P N I E J N A R I C N A N I F

% v , v e t s d e r s h ir i v v a g l o d ž e l e

D 57.8 49.9

% v , v e t s d e r s h ir i v v h it s o n z e v b o h i n č o r o k t a r k ž e l e

D 47.5 40.0

% v , v e t s d e r s h i n l a t s t s o ti r k o p a k s l a ti p a

K 70.6 78.8

% v , g o l a z n i v e t s d e r s h i n č o r o g l o d t s o ti r k o p a n č o r o g l o

D 67.3 74.9

T S O N E J R E M S U A N Z O V Z I

% v , e j a d o r p d o h i k d o h ir p h it s i č h i n t o l e c v u g r t m e j u t a n e j a d o r p d o v o k d o h ir p h it s i č ž e l e

D 2.9 4.6

V E T S D E R S A R U T K U R T S

% v , h i v t s d e r s v v e t s d e r s h i n l a t s ž e l e

D 59.8 63.6

h i v t s d e r s h i n l a t s v v a r p a n n i e m e r p o e g u r d r e t v a r p a n n i v e j o r t s h i n l a j a v z i o r p ž e l e

D 22.0 18.0

r i

V :AJPESinlastniizračuninaosnovipodatkovAJPES. a

b m o p

O :1Razilkamedčisitmdobičkominizguboobračunskegaobdobja.

(12)

13

Delovni zvezek 2/2004 UMAR

Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2002 in 2003 Ribištvo

dejavnosti je znašala 461 mio SIT, od tega stroški dela 355.8 mio SIT oziroma 77.2% njene vrednosti, kar predstavlja manjši delež kot v letu 2002 (takrat 91.7%).

V letu 2003 so ribiške družbe svoje prihodke poveèale, najbolj iz naslova izrednih dogodkov. Ustvarile so 97.1% prihodkov iz poslovanja, 1.1% iz financiranja, 1.8% pa iz izrednih dogodkov. V primerjavi z letom prej so se skupni prihodki poveèali za 15.5%; poveèali so se poslovni in izredni prihodki (za 16.7% in 34.3%), medtem ko so se prihodki iz financiranja precej zmanjšali (za 45.3%). Èisti prihodki od prodaje so porasli za 11.1%, predvsem na tujem (za 74.9%) pa tudi na domaèem trgu (za 9.2%). Delež prihodkov od prodaje na tujem trgu v èistih prihodkih od prodaje se je tako zvišal z 2.9% na 4.6%. Gospodarske družbe s podroèja ribištva so za leto 2003 izkazale 16.4 mio SIT subvencij, dotacij, regresov, kompenzacij in drugih prihodkov, ki so povezani s poslovnimi uèinki (za leto 2002 4.7 mio SIT) in 7.4 mio SIT subvencij, dotacij in podobnih prihodkov, ki s poslovnimi uèinki niso povezani (za leto 2002 0.5 mio SIT). Obe postavki skupaj sta k ustvarjenemu skupnemu prihodku gospodarskih družb ribištva prispevali 1.2%, kar je precej veè kot v letu prej (takrat 0.3%). Družbe so namreè v svojih raèunovodskih izkazih za leto 2003 prikazale tudi višino državne pomoèi, ki so jo prejele šele v tem letu zaradi oviranega izvajanja ribolova v slovenskem ribolovnem morju v poletju 2002.

Rast skupnih odhodkov ribiških družb je zaostajala za rastjo skupnih prihodkov za 5 odstotnih toèk.

Zmanjšali so se namreè izredni odhodki, ki so bili v letu 2002 predvsem zaradi kritja izgube iz prejšnjih obdobij izjemno visoki. Poslovni in finanèni odhodki so se poveèali (za 10.9% in 13.6%), vendar so zaostajali za rastjo poslovnih in finanènih prihodkov. Stroški blaga, materiala in storitev, ki predstavljajo glavnino odhodkov, so se po skoraj nespremenjeni vrednosti v letu prej poveèali za 15%, stroški dela pa za 5.6% (v vseh gospodarskih družbah skupaj, za 7.5%).

Na pozitivne premike v poslovanju ribiških družb kažejo tudi nekateri drugi kazalniki uspešnosti poslovanja. Dodana vrednost na zaposlenega se je poveèala za 22.8%, vendar v primerjavi s povpreèjem vseh gospodarskih družb še vedno ostaja nizka (4.2 mio SIT, povpreèje vseh družb je 6.1 mio SIT). Poveèala so se povpreèna sredstva na zaposlenega pa tudi donosnost sredstev in donosnost prihodkov. Po vseh opazovanih kriterijih sta se izboljšala tudi financiranje in plaèilna sposobnost ribiških družb; delež dolga in delež kratkoroènih obveznosti v virih sredstev sta se zmanjšala, poveèala pa kapitalska pokritost stalnih sredstev in dolgoroèna pokritost dolgoroènih sredstev in zalog.

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

V letu 2005 so bili poslovni prihodki veèji od poslovnih odhodkov, zato so družbe na prvi stopnji izkazale neto dobièek iz poslovanja 13 , ki je znašal 542.981 milijonov tolarjev (9,2

Tudi v letu 2005 so pozitivno poslovali vsi oddelki, vendar so z izjemo družb, ki se ukvarjajo z obdelavo podatkov, podatkovnimi zbirkami in s tem povezanimi dejavnostmi (oddelek

Delež kapitala se je zmanjšal in poveèal delež finanènih in poslovnih obveznosti tudi v strukturi obveznosti do virov sredstev družb v vseh posameznih dejavnostih, razen pri oskrbi

V letu 2004 so nepremièninske družbe tako predstavljale 9,9 % vseh družb v dejavnosti K, 5,4 % vseh zaposlenih, 8,9 % dodane vrednosti (glede na leto 2003 se je delež poveèal za

Ker so bili v letu 2003 poslovni prihodki veèji od poslovnih odhodkov, so družbe na prvi stopnji izkazale neto dobièek iz poslovanja v znesku 389,444 milijonov tolarjev (39.5% veè

V strukturi obveznosti do virov sredstev tako vseh družb skupaj kot tudi družb v 12 dejavnostih je bil ob koncu leta 2002 v primerjavi s koncem leta 2001 delež kapitala nekoliko

V letu 2002 so družbe dejavnosti K kot celota ustvarile tudi neto èisti dobièek obraèunskega obdobja (v letu 2001 je bila ustvarjena neto èista izguba) v višini 35.5 mrd SIT, ki je

Glede na takšno poveèanje posameznih vrst obveznosti od konca leta 2000 do konca leta 2001, je delež kapitala v strukturi obveznosti do virov sredstev ostal 45.1%, delež