Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2002 in 2003
mag. Rotija Kmet Zupančič, Mojca Koprivnikar Šušteršič, Mateja Kovač, Gorazd Kovačič, Janez Kušar, Jure Povšnar, Eva Zver
Delovni zvezek 2 / 2004
© Razmnoevanje publikacije in njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.
Delovni zvezki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj ISSN: 1318-1920
Izdajatelj:
Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana.
Telefon: 01 478 10 12 Fax: 01 478 10 70
Elektronska pošta: gp.umar@gov.si http://www.gov.si/umar/publicis/dz.html
Urednica zbirke: Eva ZVER
Tehnična urednica: Ema Bertina KOPITAR Prevod povzetka: Tina POTRATO
Izdelava grafikonov: Marjeta ŽIGMAN Lektoriranje: Vesna JEREB
Naslovnica, oblikovna zasnova: Sandi RADOVAN, Studio DVA Distribucija: Simona ZRIM
Tisk: SOLOS, Ljubljana
Odgovorna oseba: dr. Janez ŠUŠTERŠIČ, direktor Naklada: 200 izvodov
Pisna naročila za zbirko ali posamezno publikacijo sprejemamo na naslov izdajatelja.
Ljubljana, 2004
Delovni zvezek t. 2/2004 Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luèi poslovanja gospodarskih drub v letih 2002 in 2003 so pripravili:
mag. Rotija Kmet Zupanèiè Urejanje in uvod
Okvir: Informacijsko-komunikacijske dejavnosti Mateja Kovaè
1. Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 2. Ribitvo
Jure Povnar 3. Rudarstvo
5. Oskrba z elektriko, plinom in vodo 9. Promet, skladièenje in zveze Gorazd Kovaèiè
4. Predelovalne dejavnosti Janez Kuar
6. Gradbenitvo
Mojca Koprivnikar uteriè
7. Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov iroke porabe 8. Gostinstvo
10. Poslovanje z nepremièninami, najem in poslovne storitve Eva Zver
11. Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti
Kazalo
Uvod 7
Introduction 8
1. Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 9
2. Ribištvo 12
3. Rudarstvo 14
4. Predelovalne dejavnosti 17
5. Oskrba z elektriko, plinom in vodo 22
6. Gradbeništvo 25
7. Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe 28
8. Gostinstvo 32
9. Promet, skladiščenje in zveze 36
10. Nepremičninami, najem in poslovne storitve 40
11. Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti 47
Okvir: Informacijsko - komunikacijske dejavnosti 43
Literatura in viri 50
Priloga 1: Opredelitev kazalnikov, uporabljenih v analizi poslovanja gospodarskih družb 51
Podatkovna priloga 53
7
Delovni zvezek 2/2004 UMAR
Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2002 in 2003 Uvod / Introduction
Uvod
Gospodarske drube predstavljajo pomemben del slovenskega gospodarstva, saj ustvarijo okoli 60% dodane vrednosti celotne ekonomije in so zato predmet tevilnih ekonomskih analiz. Pomemben vir informacij o njihovem poslovanju predstavljajo statistièni podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida (objavlja jih Agencija za javnopravne evidence in storitve - AJPES), kjer pa se zaradi pogostih metodolokih sprememb1 analitiki sreèujemo z razmeroma kratkimi èasovnimi serijami, ki oteujejo primerjave med daljimi èasovnimi obdobji.
V tem delovnem zvezku statistiène podatke iz bilanc stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih drub uporabljamo za podrobnejo analizo delovanja posameznih dejavnosti slovenskega gospodarstva. Poznavanje preteklih gibanj nam slui kot osnova za napovedovanje gospodarskih gibanj po dejavnostih, ki je sestavni del Pomladanskih in Jesenskih poroèil UMAR. Namen delovnega zvezka je tako na osnovi podatkov za gospodarske drube komentirati poslovanje posameznih dejavnosti v letu 2003, opredeliti glavne dejavnike, ki so vplivali na ustvarjeni poslovni rezultat in dodano vrednost dejavnosti, ter opisati pomembneje strukturne premike v okviru teh dejavnosti. Zaradi metodolokih sprememb pri sestavi bilance stanja in izkaza poslovnega izida, ki so bile uveljavljene z letom 2002, analizirano obdobje zajema le dve leti (2002-2003), za kateri so na voljo metodoloko primerljivi podatki.
Delovni zvezek je zbirka enajstih poglavij, od katerih vsako predstavlja samostojno analizo poslovanja drub v posamezni dejavnosti klasifikacije SKD. Vkljuèene so tiste dejavnosti, v katerih gospodarske drube kot pravnoorganizacijska oblika po ustvarjeni dodani vrednosti predstavljajo relativno pomemben del celotne dejavnosti, in sicer: kmetijstvo - A, ribitvo - B, rudarstvo - C, predelovalne dejavnosti - D, oskrba z elektriko, plinom in vodo - E, gradbenitvo - F, trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov iroke porabe - G, gostinstvo - H, promet, skladièenje in zveze - I, nepremiènine, najem in poslovne storitve - K, druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti - O. V dodatku (Okvir 1) posebej analiziramo tudi sektor informacijsko- komunikacijskih tehnologij (sektor IKT).
Kljuène besede: poslovni rezultati, dodana vrednost, statistièni podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida, gospodarske drube, predelovalne dejavnosti, trgovina, promet, storitve, informacijsko-komunikacijske dejavnosti, rekreacijske, kulturne in portne dejavnosti, gradbenitvo, energetika, gostinstvo, rudarstvo, kmetijstvo, ribitvo
1 Pri sestavljanju letnih poroèil morajo od leta 2002 dalje drube upotevati novosti, doloèene v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih drubah (Uradni list, t. 45/01, 39/02, 50/02) in v novih Slovenskih raèunovodskih standardih - SRS (Uradni list,
t. 107/01). Z novimi SRS sta bila zaradi zagotovitve realnejega prikaza poslovnega izida in premoenjsko finanènega poloaja drub spremenjena predvsem vrednotenje in vsebina doloèenih bilanènih postavk. Na podroèju vrednotenja bilanènih postavk so novi SRS odpravili splono revalorizacijo oziroma indeksacijo. Doloèili pa so obvezno splono prevrednotovanje kapitala glede na spremembo kupne moèi domaèe valute in posebno prevrednotovanje sredstev in obveznosti do virov sredstev, ki se opravi zaradi okrepitve ali oslabitve sredstev oziroma zaradi oslabitve ali okrepitve dolgov glede na spremembo cen gospodarskih kategorij.
8 UMAR Delovni zvezek 2/2004 Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2002 in 2003 Uvod / Introduction
Introduction
Commercial companies make up an important part of Slovenia's economy, generating about 60% of the total economy's value added, and are therefore the subject of a number of economic analyses. An important source of information about their performance is statistical figures from their balance sheets and profit and loss statements (published by the Agency for Public Legal Records and Related Services); however, analysts deal with relatively short time series due to frequent methodological changes, which makes comparisons over longer periods of time relatively difficult.
In this Working Paper, statistical data from commercial companies' balance sheets and profit and loss statements are used to make a detailed analysis of the performance of individual activities of the Slovenian economy. Trends from previous years serve as a basis for projecting economic developments for each activity and these projections are then included in the IMAD's Spring and Autumn Reports. Using aggregated data for commercial companies, this Working Paper aims to comment on the performance of individual activities in 2003, identify the main factors that influenced an activity's financial results and its level of value added, and describe the main structural shifts seen in each activity. Due to methodological changes in compiling balance sheets and profit and loss statements introduced in 20021 , the analysis only covers the 2002-2003 period for which methodologically comparable data are available.
This Working Paper consists of eleven chapters, each providing an independent analysis of company performance for an individual activity according to the Standard Classification of Activities. We have included activities where commercial companies, representing one type of legal organisational form, generated an important part of the activity's value added. They are: agriculture (A), fishing (B), mining (C), manufacturing (D), electricity, gas and water supply (E), construction (F), wholesale and retail trade, the repair of motor vehicles, personal and household goods (G), hotels and restaurants (H), transport, storage and communications (I), real estate, renting and business activities (K), and other community, social and personal service activities (O). In addition, information and communication technologies (ICT) are analysed separately in the Annex (Box 1).
Key words: financial results, value added, statistical data from balance sheets and profit and loss statements, commercial companies, manufacturing, wholesale and retail trade, transport, services, information and communications activities, recreation, culture and sports activities, construction, energy sector, hotels and restaurants, mining, agriculture, fishing.
1 As of 2002, commercial companies have to take into account the new provisions of the Act Amending the Companies Act (Official Journal, 45/01, 39/02, 50/02) and the new Slovenian Accounting Standards (Official Journal, 107/01) in compiling their annual reports. In order to ensure a more realistic presentation of the companies business results and their financial and property standing, the new Accounting Standards introduce new methods of evaluating certain balance sheet items and the contents of these items. As regards evaluation methods, the new Standards eliminate indexation, while introducing a compulsory general revaluation of capital relative to changes in the domestic currency purchasing power, as well as specific revaluation of assets and liabilities due to their rise or fall or due to the rise or fall in debts relative to changes in the prices of economic categories.
9
Delovni zvezek 2/2004 UMAR
Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2002 in 2003 Kmetijstvo, lov in gozdarstvo
1. Kmetijstvo, lov in gozdarstvo
Gospodarske drube s podroèja kmetijstva, lova in gozdarstva so leto 2003 po negativnem izidu v letu prej zakljuèile z neto èistim dobièkom obraèunskega obdobja. Kljub vremensko izjemno neugodnemu letu so v primerjavi z letom prej izboljale poslovanje in neto èisto izgubo spremenile v neto èisti dobièek obraèunskega obdobja. Izboljanje je bilo prisotno v obeh dejavnostih tega podroèja:
dejavnost kmetijstva, lova ter z njima povezanih storitev je svoj negativni poslovni izid iz leta prej zmanjala, dejavnost gozdarstva pa je pozitivni izid iz leta prej e poveèala.
Gospodarske drube s podroèja kmetijstva, lova in gozdarstva (podroèje dejavnosti A) predstavljajo relativno majhen dele v vseh slovenskih drubah. V letu 2003 so po tevilu predstavljale 1.3%, po zaposlenih 1.7% in po ustvarjeni dodani vrednosti 1.2% vseh gospodarskih drub, kar je povsem enako kot v letu 2002. Povpreèna druba te dejavnosti je bila po tevilu zaposlenih veèja (za 33%), po viini sredstev pa manja (za 7.9%) od povpreène drube v slovenskem gospodarstvu.
: 1 a l e b a
T Izbranikazalciposlovanjagospodarskihdružbdejavnostikmetjistva,lovain a
v t s r a d z o g
2 0 0
2 2003
b ž u r d h i k s r a d o p s o g o li v e t
Š 485 508
h i n e l s o p a z o li v e t
Š 8,145 7,863
o t e
N 1čisitdobičeki/zgubaobračunskegaobdobja,vmioSIT -383 916 A
J T E J D O P T S O K I L E V
T I S o i m v , e jt e j d o p / a v t s d e r
S 347.1 340.1
e jt e j d o p / h i n e l s o p a z o li v e t
Š 16.8 15.5
I V T S D E R S S A L E D T S O N E J L M E R P O
T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / a v t s d e r s a n č e r p v o
P 19,653 21,000
T S O N R A D O P S O G
a j n a v o l s o p t s o n r a d o p s o
G 0.988 1.004
T S O N S O N O D
% v , v e t s d e r s t s o n s o n o
D -0.24 0,55
% v , v o k d o h ir p t s o n s o n o
D -0.24 0.57
T S O N V I T K U D O R P
T I S 0 0 0 v , a l e d t s o n v it k u d o r
P 18,646 19,898
T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / t s o n d e r v a n a d o
D 3,984 4,492
T S O N V O K Š O R T S A N V O L E D
T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / a l e d i k š o r t
S 3,195 3,375
% v ,i t s o n d e r v i n a d o d v a l e d v o k š o r t s ž e l e
D 80.2 75.1
T S O N B O S O P S A N L I Č A L P N I E J N A R I C N A N I F
% v , v e t s d e r s h ir i v v a g l o d ž e l e
D 37.8 42.9
% v , v e t s d e r s h ir i v v h it s o n z e v b o h i n č o r o k t a r k ž e l e
D 26.3 29.4
% v , v e t s d e r s h i n l a t s t s o ti r k o p a k s l a ti p a
K 93.7 90.0
% v , g o l a z n i v e t s d e r s h i n č o r o g l o d t s o ti r k o p a n č o r o g l o
D 92.9 92.1
T S O N E J R E M S U A N Z O V Z I
% v , e j a d o r p d o h i k d o h ir p h it s i č h i n t o l e c v u g r t m e j u t a n e j a d o r p d o v o k d o h ir p h it s i č ž e l e
D 5.2 5.3
V E T S D E R S A R U T K U R T S
% v , h i v t s d e r s v v e t s d e r s h i n l a t s ž e l e
D 66.5 63.4
h i v t s d e r s h i n l a t s v v a r p a n n i e m e r p o e g u r d r e t v a r p a n n i v e j o r t s h i n l a j a v z i o r p ž e l e
D 18.5 16.5
r i
V :AJPESinlastniizračuninaosnovipodatkovAJPES. a
b m o p
O :1Razilkamedčisitmdobičkominizguboobračunskegaobdobja.
10 UMAR Delovni zvezek 2/2004 Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2002 in 2003 Kmetijstvo, lov in gozdarstvo
Glavni podatki
V letu 2003 se je tevilo kmetijskih gospodarskih drub poveèalo, v primerjavi z letom prej pa se je izboljal tudi njihov neto poslovni rezultat. Letna raèunovodska poroèila je oddalo 508 kmetijskih, gozdarskih ali lovskih drub (23 drub veè kot za leto 2002), ki so zaposlovale 7.863 delavcev (za 3.5% manj kot v letu 2002). tevilo zaposlenih na drubo se je tako zmanjalo s 16.8 na 15.5 delavcev. Gospodarili so s 172.8 mrd SIT sredstev, ustvarili 161.1 mrd SIT prihodkov, 159.8 mrd SIT odhodkov, leto pa zakljuèili z 916.2 mio SIT neto èistega dobièka obraèunskega obdobja (v letu 2002 383.4 mio SIT neto èiste izgube obraèunskega obdobja). Gospodarske drube, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom, so ustvarile 35.3 mrd SIT dodane vrednosti, od tega so stroki dela znaali 26.5 mrd SIT.
Skupni prihodki gospodarskih drub s podroèja dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva so se v letu 2003 poveèali za 2.5%. Velika veèina, 97.1%, jih je bila ustvarjena iz poslovanja, 1.7% iz financiranja, 1.2%
pa je bilo izrednih prihodkov. V primerjavi s predhodnim letom so se najbolj zniali finanèni in nekoliko tudi izredni prihodki, poslovni prihodki pa so se kljub vremensko izredno neugodnemu letu in s tem kolièinsko precej nijim pridelkom celo zviali (za 3.0%). K temu so v rastlinski pridelavi pripomogle vije odkupne cene, v ivinoreji, ta ima v strukturi najveèji dele, pa kae vzroke iskati v veèji prodaji ivine v drugi polovici leta, ko je e primanjkovalo krme. Pri tem so se èisti prihodki od prodaje zviali za 1.8%. Ponovno so bolj porasli na tujem (za 4.0%) kot na domaèem trgu (za 1.7%), vendar dele prihodkov od prodaje na tujem trgu v èistih prihodkih od prodaje ostaja nizek, le 5.3-odstoten (v letu 2002 5.2-odstoten).
Dejavnost kmetijstva, lova in gozdarstva je relativno velik prejemnik dravnih pomoèi. Njihova vrednost je skupaj s e nekaterimi drugimi prihodki prikazana z dvema postavkama. Na prvi so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije in drugi prihodki, ki so povezani s poslovnimi uèinki in so del poslovnih prihodkov. Ti so v letu 2003 znaali 2.3 mrd SIT (v letu 2002 2.5 mrd SIT), kar je 1.5% poslovnih prihodkov (v letu 2002 1.7%). Na drugi postavki so subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi uèinki in so del izrednih prihodkov. Ti so v letu 2003 znaali 353 mio SIT (v letu 2002 727 mio SIT), kar je v tem letu pomenilo 18.1% izrednih prihodkov (v letu 2002 kar 35.6%). Obe postavki skupaj sta k ustvarjenemu skupnemu prihodku gospodarskih drub kmetijstva, lova in gozdarstva prispevali 1.7% (v letu 2002 2.1%), kar je dva in polkrat toliko kot v povpreèni gospodarski drubi vseh dejavnosti (v letu 2002 kar trikrat toliko kot v povpreèju)2.
Slika 1: Struktura dodane vrednosti in dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih drubah dejavnosti kmetijstvo, lov in gozdarstvo
Vir: AJPES in lastni preraèuni na osnovi podatkov AJPES.
0 20 40 60 80
Kmetijstvo Gozdarstvo
Dele DV, v %
3 4 5
DV/zap., v mio SIT
2002 2003
2002 (desna os) 2003 (desna os)
2 Pri tem je potrebno poudariti, da glavnina odobrene pomoèi po potrjeni kodi v kmetijstvu v tem letu zaradi proraèunskih teav e ni bila izplaèana in torej e ni prikazana v raèunovodskih izkazih za leto 2003. Izplaèana bo ele v letu 2004 in torej tudi prikazana v raèunovodskih izkazih za leto 2004, èeprav se nanaa na leto 2003.
11
Delovni zvezek 2/2004 UMAR
Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2002 in 2003 Kmetijstvo, lov in gozdarstvo
Skupni odhodki gospodarskih drub s podroèja dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva so se v letu 2003 poveèali manj kot skupni prihodki; njihova rast je bila 1.6-odstotna. V tem letu so imele te drube 97.5% odhodkov iz poslovanja, 2.2% iz financiranja in 0.2% izrednih odhodkov. Poveèale pa so se vse tri vrste odhodkov: najbolj izredni (za 17.8%), manj finanèni (za 10.6%) in najmanj poslovni (za 1.4%). Rast odhodkov iz poslovanja je za 1.6 odstotne toèke zaostajala za rastjo poslovnih prihodkov, zato se je gospodarnost poslovanja izboljala z 0.988 na 1.004. Stroki blaga, materiala in storitev, ki predstavljajo glavnino odhodkov, so se poveèali za 1.5%, stroki dela pa za 2%, kar je sicer manj od povpreène rasti teh strokov v vseh gospodarskih drubah (9.0% in 7.5%). Znaèilno visok dele strokov dela v dodani vrednosti te dejavnosti se je tako v letu 2003 znial: z 80.0% na 75.1%.
Financiranje in plaèilna sposobnost gospodarskih drub s podroèja kmetijstva, lova in gozdarstva pa se je po vseh izbranih kazalcih poslabala. Poveèala sta se namreè dele dolga v virih sredstev in dele kratkoroènih obveznosti v virih sredstev, zmanjala pa kapitalska pokritost stalnih sredstev in tudi dolgoroèna pokritost dolgoroènih sredstev in zalog (gl. tudi Tabelo 1).
Veèina gospodarskih drub s podroèja kmetijstvo, lov in gozdarstvo je iz dejavnosti kmetijstvo, lov ter z njima povezane storitve (oddelek 01), ki je v letu 2003 kljub neugodnim vremenskim pogojem nekoliko izboljala svoje poslovne rezultate. Drube te dejavnosti so ustvarile 73% dodane vrednosti celotne dejavnosti kmetijstvo, lov in gozdarstvo. Obraèunsko obdobje 2003 so sicer ponovno zakljuèile z neto èisto izgubo, vendar je bila ta nija kot v letu prej, v viini 108.2 mio SIT (v letu 2002 712.7 mio SIT).
Izboljanje poslovnih rezultatov je bila predvsem posledica boljega poslovanja v pridelovanju kmetijskih rastlin, èeprav je bil poslovni izid teh drub e vedno negativen, v viini 195 mio SIT (v letu 2002 preko 1.5 mrd SIT).
Ob nijem pridelku in njihovih vijih odkupnih cenah so se bolj kot prihodki zmanjali odhodki: stroki blaga, materiala in storitev so se zmanjali za 4.0%, stroki dela pa za 1.7%. V ivinoreji so bile rasti obratne: rast skupnih odhodkov je za 1.1 odstotno toèko presegla rast skupnih prihodkov. Te drube so zato sicer ohranile pozitivni poslovni izid iz leta 2002, vendar so ga poslabale: z 862.9 mio SIT na 228.1 mio SIT. Stroki blaga, materiala in storitev so porasli za 6.4% (domnevamo, da predvsem zaradi draje krme), stroki dela pa za 8.6%, kar je veè kot so v vseh gospodarskih drubah.
V strukturi dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva, lova in povezanih storitev prevladujeta ivinoreja in rastlinska pridelava, opazna pa je tendenca krepitve posameznih manjih netradicionalnih kmetijskih dejavnosti. Kmetijske in lovske gospodarske drube (oddelek 01) so v letu 2003 ustvarile 25.7 mrd SIT dodane vrednosti. Veèina, 45% dodane vrednosti kmetijskih gospodarskih drub, je bilo ustvarjene v ivinoreji, le nekoliko manj v pridelavi kmetijskih rastlin, ostalo pa v meanem kmetijstvu, storitvah in lovu. V rastlinskem delu se je dodana vrednost zmanjala le pri itih, poveèala pa pri vrtninah, grozdju in sadju. V ivinoreji je bila ponovno najveèja rast v skupini druge ivali, v storitvah pa v skupini urejanje in vzdrevanje parkov, vrtov in zelenih povrin. Obe skupini sicer predstavljata relativno majhen dele v skupni dodani vrednosti tega oddelka.
V gospodarskih drubah dejavnosti gozdarstva in gozdarskih storitev (oddelek 02) so v letu 2003 poslovali e uspeneje kot v letu prej. V tej dejavnosti je delovalo 73 gospodarskih drub, ki so zaposlovale 2,040 delavcev (8.2% manj kot v letu 2002). Gospodarili so s 23.3 mrd SIT sredstev, ustvarili 25.8 mrd SIT prihodkov, 24.5 mrd odhodkov, leto pa ponovno zakljuèili z neto èistim dobièkom obraèunskega obdobja, ki pa je bil trikrat viji kot v letu 2002 (1,0 mrd SIT, v letu 2002 329.2 mio SIT). Ker gozdnogospodarske drube za razliko od zasebnih lastnikov gozdov e desetletja izpolnjujejo naèrtovano seènjo po gozdnogospodarskih naèrtih, s tem pa gozdove tudi negujejo in izboljujejo kvaliteto lesa, lahko sklepamo, da je prav to eden izmed pomembnejih vzrokov za njihove dobre rezultate poslovanja.
12 UMAR Delovni zvezek 2/2004 Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2002 in 2003 Ribištvo
2. Ribitvo
Ribika dejavnost se je tudi v letu 2003 sooèala z velikimi teavami pri izvajanju ribolova. Kljub temu se zmanjevanje tevila zaposlenih v teh gospodarskih drubah, ki je bilo prisotno v zadnjih petih letih, ni nadaljevalo, hkrati pa so te drube poslovno leto prviè po letu 2000 zakljuèile pozitivno. K taknemu poslovnemu izidu so nekoliko prispevale poveèane dravne pomoèi, vendar pa je njegov veèji del posledica izboljanega poslovanja v osnovni dejavnosti drub.
Gospodarske drube s podroèja ribitva (podroèje dejavnosti B) imajo med vsemi slovenskimi drubami le skromen dele, ki se tudi v letu 2003 skoraj ni spremenil, paè pa so se lani izboljali njihovi poslovni rezultati. Po tevilu so predstavljale 0.06%, po zaposlenih 0.02% in po ustvarjeni dodani vrednosti 0.02% vseh gospodarskih drub. Letna raèunovodska poroèila za leto 2002 je oddalo 25 gospodarskih drub, ki so zaposlovale 109 delavcev (2 gospodarski drubi in 2 delavca veè kot v letu prej). Gospodarili so z 2.2 mrd SIT sredstev, ustvarili 2.05 mrd SIT prihodkov in 2.02 mrd SIT odhodkov, poslovno leto pa zakljuèili z neto èistim dobièkom v viini 27.2 mio SIT (v letu 2002 58.6 mio SIT neto èiste izgube). Dodana vrednost
: 2 a l e b a
T Izbranikazalciposlovanjagospodarskihdružbdejavnostiribištva
2 0 0
2 2003
b ž u r d h i k s r a d o p s o g o li v e t
Š 23 25
h i n e l s o p a z o li v e t
Š 107 109
o t e
N 1čisitdobičeki/zgubaobračunskegaobdobja,vmioSIT -59 27 A
J T E J D O P T S O K I L E V
T I S o i m v , e jt e j d o p / a v t s d e r
S 70.7 88.5
e jt e j d o p / h i n e l s o p a z o li v e t
Š 4.6 4.4
I V T S D E R S S A L E D T S O N E J L M E R P O
T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / a v t s d e r s a n č e r p v o
P 15,275 17,879
T S O N R A D O P S O G
a j n a v o l s o p t s o n r a d o p s o
G 0.963 1.014
T S O N S O N O D
% v , v e t s d e r s t s o n s o n o
D -3.59 1.40
% v , v o k d o h ir p t s o n s o n o
D -3.31 1.33
T S O N V I T K U D O R P
T I S 0 0 0 v , a l e d t s o n v it k u d o r
P 15,948 18,210
T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / t s o n d e r v a n a d o
D 3,440 4,224
T S O N V O K Š O R T S A N V O L E D
T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / a l e d i k š o r t
S 3,156 3,262
% v ,i t s o n d e r v i n a d o d v a l e d v o k š o r t s ž e l e
D 91.7 77.2
T S O N B O S O P S A N L I Č A L P N I E J N A R I C N A N I F
% v , v e t s d e r s h ir i v v a g l o d ž e l e
D 57.8 49.9
% v , v e t s d e r s h ir i v v h it s o n z e v b o h i n č o r o k t a r k ž e l e
D 47.5 40.0
% v , v e t s d e r s h i n l a t s t s o ti r k o p a k s l a ti p a
K 70.6 78.8
% v , g o l a z n i v e t s d e r s h i n č o r o g l o d t s o ti r k o p a n č o r o g l o
D 67.3 74.9
T S O N E J R E M S U A N Z O V Z I
% v , e j a d o r p d o h i k d o h ir p h it s i č h i n t o l e c v u g r t m e j u t a n e j a d o r p d o v o k d o h ir p h it s i č ž e l e
D 2.9 4.6
V E T S D E R S A R U T K U R T S
% v , h i v t s d e r s v v e t s d e r s h i n l a t s ž e l e
D 59.8 63.6
h i v t s d e r s h i n l a t s v v a r p a n n i e m e r p o e g u r d r e t v a r p a n n i v e j o r t s h i n l a j a v z i o r p ž e l e
D 22.0 18.0
r i
V :AJPESinlastniizračuninaosnovipodatkovAJPES. a
b m o p
O :1Razilkamedčisitmdobičkominizguboobračunskegaobdobja.
13
Delovni zvezek 2/2004 UMAR
Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2002 in 2003 Ribištvo
dejavnosti je znaala 461 mio SIT, od tega stroki dela 355.8 mio SIT oziroma 77.2% njene vrednosti, kar predstavlja manji dele kot v letu 2002 (takrat 91.7%).
V letu 2003 so ribike drube svoje prihodke poveèale, najbolj iz naslova izrednih dogodkov. Ustvarile so 97.1% prihodkov iz poslovanja, 1.1% iz financiranja, 1.8% pa iz izrednih dogodkov. V primerjavi z letom prej so se skupni prihodki poveèali za 15.5%; poveèali so se poslovni in izredni prihodki (za 16.7% in 34.3%), medtem ko so se prihodki iz financiranja precej zmanjali (za 45.3%). Èisti prihodki od prodaje so porasli za 11.1%, predvsem na tujem (za 74.9%) pa tudi na domaèem trgu (za 9.2%). Dele prihodkov od prodaje na tujem trgu v èistih prihodkih od prodaje se je tako zvial z 2.9% na 4.6%. Gospodarske drube s podroèja ribitva so za leto 2003 izkazale 16.4 mio SIT subvencij, dotacij, regresov, kompenzacij in drugih prihodkov, ki so povezani s poslovnimi uèinki (za leto 2002 4.7 mio SIT) in 7.4 mio SIT subvencij, dotacij in podobnih prihodkov, ki s poslovnimi uèinki niso povezani (za leto 2002 0.5 mio SIT). Obe postavki skupaj sta k ustvarjenemu skupnemu prihodku gospodarskih drub ribitva prispevali 1.2%, kar je precej veè kot v letu prej (takrat 0.3%). Drube so namreè v svojih raèunovodskih izkazih za leto 2003 prikazale tudi viino dravne pomoèi, ki so jo prejele ele v tem letu zaradi oviranega izvajanja ribolova v slovenskem ribolovnem morju v poletju 2002.
Rast skupnih odhodkov ribikih drub je zaostajala za rastjo skupnih prihodkov za 5 odstotnih toèk.
Zmanjali so se namreè izredni odhodki, ki so bili v letu 2002 predvsem zaradi kritja izgube iz prejnjih obdobij izjemno visoki. Poslovni in finanèni odhodki so se poveèali (za 10.9% in 13.6%), vendar so zaostajali za rastjo poslovnih in finanènih prihodkov. Stroki blaga, materiala in storitev, ki predstavljajo glavnino odhodkov, so se po skoraj nespremenjeni vrednosti v letu prej poveèali za 15%, stroki dela pa za 5.6% (v vseh gospodarskih drubah skupaj, za 7.5%).
Na pozitivne premike v poslovanju ribikih drub kaejo tudi nekateri drugi kazalniki uspenosti poslovanja. Dodana vrednost na zaposlenega se je poveèala za 22.8%, vendar v primerjavi s povpreèjem vseh gospodarskih drub e vedno ostaja nizka (4.2 mio SIT, povpreèje vseh drub je 6.1 mio SIT). Poveèala so se povpreèna sredstva na zaposlenega pa tudi donosnost sredstev in donosnost prihodkov. Po vseh opazovanih kriterijih sta se izboljala tudi financiranje in plaèilna sposobnost ribikih drub; dele dolga in dele kratkoroènih obveznosti v virih sredstev sta se zmanjala, poveèala pa kapitalska pokritost stalnih sredstev in dolgoroèna pokritost dolgoroènih sredstev in zalog.