PREGLED UČINKOV PIROTEHNIKE NA DOMAČE ŽIVALI DIPLOMSKO DELO

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO

Saša ŠUMIČ

PREGLED UČINKOV PIROTEHNIKE NA DOMAČE ŽIVALI

DIPLOMSKO DELO

Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja

Ljubljana, 2021

(2)

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO

Saša ŠUMIČ

PREGLED UČINKOV PIROTEHNIKE NA DOMAČE ŽIVALI

DIPLOMSKO DELO

Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja

REVIEW OF THE EFFECTS OF PYROTECHNICS ON DOMESTIC ANIMALS

B. SC. THESIS

Professional Study Programmes

Ljubljana, 2021

(3)

Dipl. delo (VS). Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 2021

II

Diplomsko delo je zaključek visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Kmetijstvo – živinoreja.

Komisija za študij 1. in 2. stopnje Oddelka za zootehniko je za mentorico diplomskega dela imenovala izr. prof. dr. Manja Zupan Šemrov.

Recenzent:izr. prof. dr. Aleš Kuhar

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednik: izr. prof. dr. Klemen POTOČNIK

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: izr. prof. dr. Manja ZUPAN ŠEMROV

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: izr. prof. dr. Aleš KUHAR

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko

Datum predstavitve:

(4)

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

ŠD Dv1

DK UDK 636.08:591.1(043.2)=163.6 KG domače živali, pirotehnika, učinki AV ŠUMIČ, Saša

SA ŠEMROV ZUPAN, Manja (mentorica), KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Kmetijstvo – živinoreja

LI 2021

IN PREGLED UČINKOV PIROTEHNIKE NA DOMAČE ŽIVALI TD Diplomsko delo (Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja) OP VI, 21 str., 3 sl., 39 vir.

IJ sl JI sl/en

AI V diplomskem delu so zajete informacije o uporabi pirotehnike. Cilj diplomskega dela je prikazati, kako živali doživljajo uporabo pirotehničnih izdelkov. Osredotočili smo se na mačke, pse, ptice in govedo. Živali imajo namreč bolj občutljiva čutila od ljudi, zato pokanje in eksplozije doživljajo veliko bolj intenzivno kot ljudje. V diplomskem delu smo opisali čutila (vid in sluh) in hormonski (endokrini) sistem pri živalih. Dodali smo tudi priporočila o tem, kako lahko živalim pomagamo v stresnem obdobju praznovanja novega leta (npr. uporaba feromonov). Ravno v tem obdobju veliko število živali pobegne in se izgubi, druge doživljajo močan stres, ki negativno vpliva na njihovo psihično in fizično stanje. Diplomsko delo smo napisali po metodi pregleda literature, z zbiranjem podatkov s pomočjo knjig, internetnih brskalnikov in strokovnih revij. Ugotovili smo, da so živali zaradi hrupa in izraženega strahu pred pirotehničnimi zvoki pod stresom, zaradi česar se jim zviša raven stresnega hormona kortizola v krvi, ki v previsokih koncentracijah lahko povzroča zdravstvene težave, kot so samopoškodovanje, padec prireje, bolezni in drugo. Trenutno so v veljavi nekatera priporočila, kako lahko zmanjšamo negativne posledice pirotehnike, in sicer z zgodnjo socializacijo živali, učenjem na neprijetne zvoke, z uporabo feromonov, uporabo širokega povoja ali traku in s prilagoditvijo okolja, ki je za živali bolj prijazno in zagotavlja udobje.

(5)

IV

KEY WORDS DOCUMENTATION ND Dv1

DC UDC 636.08:591.1(043.2)=163.6 CX domestic animals, pyrotechnics, effects AU ŠUMIČ, Saša

AA ŠEMROV ZUPAN, Manja (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Animal Science, Professional Study Programme in Agriculture – Animal Husbandry

PY 2021

TY REVIEW OF THE EFFECTS OF PYROTECHNICS ON DOMESTIC ANIMALS DT B. Sc. Thesis (Professional Study Programmes)

NO VI, 21 p., 3 fig., 39 ref.

LA sl Al sl/en

AB The BSc thesis contains information about the use of pyrotechnics. The aim of the thesis was to show how it affects animals. We focused on cats, dogs, birds and cattle.

Animals have more sensitive senses than humans, so they experience the bangs and explosions much more intensely. In the thesis, we described the animal senses (vision and hearing) and the hormonal (endocrine) system in animals. We also gave recommendations on how to help animals during the stressful time of New Year's Eve celebrations (e.g., use of pheromones). At this time of the year, many animals run away or get lost; some of them experience a lot of stress, which negatively affects on their psychological and physiological state. The thesis was written using a literature review method, by collecting data from books, the internet, and journals.

The findings show that the animals are under great stress due to the noise and fear caused by the sound of pyrotechnics, which is why the level of cortisol in their blood increases. In very high concentrations, it can lead to health problems such as self- injury, decreased performance, illness, and more. Currently, there are some recommendations to reduce the negative effects, such as early socialisation, desensitisation (learning to accept certain stimuli – in our case, sounds), use of pheromones, thunder shirts (wrapping the animal with a wide bandage or wrap) and adapting the environment to make it more suitable, safe and comfortable for the animal.

(6)

KAZALO VSEBINE

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ... III KEY WORDS DOCUMENTATION ... IV KAZALO VSEBINE ... V KAZALO SLIK ... VI

1 UVOD ……….1

2 PIROTEHNIKA ... 2

3 ČUTILA PRI ŽIVALIH ... 3

3.1 VID ... 3

3.1.1 Vid pri psih ... 3

3.1.2 Vid pri mačkah ... 3

3.1.3 Vid pri govedu ... 4

3.1.4 Vid pri pticah ... 4

3.2 SLUH ... 4

3.2.1 Sluh pri psih ... 5

3.2.2 Sluh pri mačkah ... 5

3.2.3 Sluh pri govedu ... 5

3.2.4 Sluh pri pticah ... 5

4 VPLIVI NA HORMONSKE PROCESE ... 6

5 NEGATIVNE POSLEDICE PIROTEHNIKE NA DOMAČE ŽIVALI ... 7

5.1 STRAH ... 9

5.2 STRES ... 9

6 OSNOVNA PRIPOROČILA ZA ZMANJŠANJE NEGATIVNIH POSLEDIC PIROTEHNIKE NA DOMAČE ŽIVALI ... 12

6.1 ZGODNJA SOCIALIZACIJA IN DESENZITIZACIJA ... 12

6.1.1 Program Sounds Scary (Zveni strašno) ... 12

6.2 FEROMONI ... 14

6.3 »NEVIHTNI PLAŠČ« ... 14

6.4 PRILAGODITEV OKOLJA ... 15

7 SKLEPI………...………..17

8 VIRI ………..18

(7)

VI KAZALO SLIK

Slika 1: Hormonski procesi v telesu živali ob poku ognjemeta. ... 8 Slika 2: Stresne palice na peresih pri papigi (Jourgensen, 2012) ... 10 Slika 3: Zavijanje psa s pomočjo povoja (Chin, 2013) ... 15

(8)

1 UVOD

Vsako leto v času novega leta se veliko ljudi veseli ognjemetov, saj nas privlačijo njihove barve, vzorci, nekatere pa privlačijo tudi samo pokanje in petarde. Za živali je to obdobje stresno, saj je to dogajanje zanje nepričakovano in se s tem ne znajo soočiti. Vendar pa ne trpijo le živali, ampak tudi lastniki, ki svojim živalim ne znajo pomagati. V diplomskem delu prikazujemo učinke pirotehnike na domače živali. Ljudje si težko predstavljamo, kako živali dojemajo stvari okrog sebe, saj svet poznamo le tak, kakor ga vidimo in slišimo sami. V diplomskem delu bomo pozornost posvetili psom, mačkam, pticam in govedu. Psi in mačke so najpogostejši hišni ljubljenčki, ptice so živali, ki imajo zelo dobro razvita čutila, predvsem vid, občutljive pa so tudi na zvok. Govedo je najbolj razširjena rejna žival v Sloveniji, zato je tudi zelo pomembno, da vemo, kako nanj vpliva stresno obdobje novega leta. V prvem delu diplomskega dela je opisana pirotehnika, kako je nastala in kakšna je zakonodaja o uporabi v Sloveniji. Nato sledi opis delovanja čutil (sluha in vida) pri že omenjenih živalskih vrstah. Za odzivnost živali na zunanje dražljaje so v prvi vrsti odgovorna čutila, največjo vlogo pa igra hormonalni sistem, zato je podrobno opisan. Pomembno je, da se zavedamo, da so hormoni zelo pomembni za normalno delovanje telesa in življenjsko pomembne funkcije, zato je nujno, da se žival dobro počuti in so ravni hormonov ustrezne. Ob previsokih ali prenizkih koncentracijah hormonov lahko pride do velikih težav pri obnašanju živali, lahko pa tudi do nastanka različnih bolezni. To je tema naslednjega poglavja v diplomskem delu, kjer so opisane posledice, ki niso samo fizične, ampak tudi psihične, ki so tudi bolj nevarne. Na koncu diplomskega dela so podana priporočila, kako ljudje v stresnem obdobju lahko omilijo stresne odzive živali.

(9)

2 2 PIROTEHNIKA

Pirotehnika je definirana kot zmes trdega goriva (aluminij, magnezij, silikon, ogljik, …) in oksidanta (oksidi, peroksidi in oksisoli), ki je zmožna eksplodirati tudi brez prisotnosti zraka. Uporablja se jo za proizvajanje dima, svetlobe ali toplote. Najpogostejša in najbolj znana oblika pirotehnike je ognjemet. (Charsley in Brown, 2003).

Ognjemet je posledica eksotermične reakcije zaradi eksplozivnih ali vnetljivih sestavnih delov (Webster, 2021).

Definiran je kot izstreljevanje pirotehničnih izdelkov v zrak. V času ognjemeta, ko v zrak spuščamo ognjemetne bombe, napolnjene z zvezdicami, se ob poku vžgejo in gorijo v različnih barvah. Glavni namen petard pa je zgolj glasen pok, barvni učinki so le posledica, če do njih pride. Petarde so kartonasti tulci, napolnjeni z eksplozivno zmesjo (navadno s smodnikom), na eni strani zaprti, na drugi strani pa imajo sredstvo za vžig (Woodford, 2020).

Nastanek pirotehnike sega v 2. stoletje pr. n. š., v mesto Liuyang na Kitajskem. Prve naravne petarde so bile bambusove palice. Palico so vrgli v ogenj, zaradi pregrevanja zračnih mehurčkov v njej pa je eksplodirala z glasnim pokom. Kitajci so verjeli, da uporaba petard odganja zle duhove. Okrog leta 800 n. š. naj bi kitajski alkimist izumil prvi smodnik, s pomočjo mešanice kalijevega nitrata, žvepla in oglja. Ta smodnik so nato dajali v bambusove palice in to je bila prva sodobnejša oblika pirotehnike. Pirotehnika v obliki ognjemetov se je v Evropo razširila okrog 13. stoletja (History …, 2020).

Ognjemeta ne slišimo od blizu, vendar je eksplozija kljub temu zelo glasna. Eksplozija ognjemeta lahko doseže 145–150 decibelov (enota za merjenje glasnosti zvoka), vendar zaradi oddaljenosti ni tako škodljiva (Top …, 2011). Človeku namreč škodi hrup nad 80 decibelov. Za živali, ki slišijo mnogo bolje od ljudi, nenaden, kratko trajajoč, zelo glasen hrup, kot sta na primer eksplozija in pok petarde, lahko presega 120 decibelov. Takšen hrup lahko povzroči takojšnjo okvaro sluha. Hrup je škodljiv tudi za fiziološke procese v telesu živali. Poviša se krvni tlak, lahko pride do motenj v ravnotežju in vidnih funkcij: zoži se vidno polje, pojavi se slabše zaznavanje barv, poslabša se nočni vid. Pojavijo se lahko tudi hormonske motnje, težave s ščitnico in prebavne motnje, razdražljivost in občutek ogroženosti (Pihlar, 2016).

V Sloveniji je uporaba pirotehničnih izdelkov iz prve kategorije, katerih glavni učinek je pok, dovoljena le od 26. decembra do 1. januarja. Popolnoma prepovedane pa so predelava, lastna izdelava in preprodaja pirotehničnih izdelkov, saj zaradi teh nastane največ nesreč ter posledično tudi poškodb. Kljub zakonodaji in visokim kaznim (400–1200 €) ljudje še vedno ne upoštevajo pravil in nasvetov za njihovo uporabo (Varna …, 2020).

(10)

3 ČUTILA PRI ŽIVALIH

V tem poglavju si bomo podrobneje ogledali dve vrsti čutil, ki igrata pomembno vlogo pri zaznavanju barvnih, bliskajočih učinkov in hrupa, to sta vid in sluh. Vloga čutil je sprejemanje dražljajev iz zunanjega sveta. Ob zaznavanju dražljajev jih čutila pretvorijo v akcijske potenciale. Akcijski potenciali so nagle spremembe nabojev na površini membrane iz pozitivnih v negativne in obratno. Kakršno koli prenašanje informacij po živcih temelji na akcijskih potencialih. Zelo pomemben sestavni del čutil pa so čutni receptorji. Podrobneje bomo obravnavali fotoreceptorje, ki so vzdražljivi s svetlobo in fonoreceptorje, ki so vzdražljivi z zvokom. Čutni centri sprejmejo dražljaje iz čutnih receptorjev in pošiljajo čutne vtise na zunanjost telesa, zato na primer slika nastane v očesu, ne v možganih (Višnar in sod., 2010).

3.1 VID

Vid je eno najpomembnejših čutil tako pri živalih kot pri ljudeh. Živali z vidom zaznavajo svetlobo, barve, premikanje, najbolj pa jim služi kot orodje za lov in tudi obrambo pred plenilci. Pri mesojedih vrstah oči ležijo bolj frontalno (na sprednji strani glave), pri rastlinojedih pa lateralno (ob straneh glave). Zaradi različnih položajev oči je razhajanje osi, in posledično tudi vidno polje, pri vsaki živali nekoliko drugačno. Pri mačkah razhajanje osi znaša 20°, pri psu pa 30°–50°, pri govedu znaša 104° in pri kuncih 170°, ki lahko vidijo nazaj, ne da bi obračali glavo. Mesojede živali imajo boljšo sposobnost razpoznavanja oblik in premikanja, rastlinojede živali pa zaradi večjega vidnega polja lahko hitreje in lažje opazijo sovražnika (Višnar in sod., 2010).

3.1.1 Vid pri psih

Psi, kot plenilci, imajo zelo dobro razvit vid. Zaznajo najmanjše premike in spremembe v svetlobi. Vidno polje pri psu je boljše kot pri človeku, saj ima oči postavljene bolj narazen kot ljudje. Razlike je mogoče opaziti tudi med pasmami. Kratkogobčne pasme naj bi imele manjše vidno polje kot pasme z dolgim gobcem. Zato imajo lovski psi dolge nosove in velike oči v primerjavi z velikostjo glave (predvsem hrti). Psi nimajo dobre globinske zaznave, saj ob gledanju stvari v daljavi vidijo samo središče slike, ostalo pa je megleno. V mraku vidijo bolje od ljudi zaradi refleksijske plasti za mrežnico, ki je ljudje nimajo. Ta plast je sestavljena iz celic, občutljivih na svetlobo, ki odbijejo prejeto svetlobo nazaj v mrežnico očesa in tako lahko oko izkoristi tudi najmanjšo količino prejete svetlobe. Psi ne vidijo samo črne, bele in sive barve, temveč zaznavajo tudi različne odtenke rumene, modre in vijolične (Vidic, 2016).

3.1.2 Vid pri mačkah

Mačke imajo v primerjavi s telesom največje oči med sesalci. Vid je njihovo najpomembnejše čutilo in se nanj tudi najbolj zanašajo. Kljub temu pa mačke najbolje vidijo na razdalji od 2 m do 6 m. Če stojimo preblizu mačke, nas bo najverjetneje videla megleno.

Zamegljenost lahko nekoliko izostrijo z zoženjem zenic. Mačke imajo odlično globinsko zaznavo, s pomočjo katere lahko ocenijo, kako daleč morajo skočiti, da ujamejo plen. V mraku vidijo tako kot psi, s pomočjo refleksijske plasti, vendar zaradi večjih oči in

(11)

4

posledično večje zenice v njihovo oko prehaja večja količina svetlobe in zato vidijo bolje.

Število čutnih celic za zaznavanje barv in svetlobe pri mačkah je šestkrat večje kot pri človeku, zato vidijo veliko bolje od človeka. Posebnost mačk je, da ne mežikajo veliko.

Površine očesa jim ni treba pogosto vlažiti, če pa že pomežiknejo, to storijo z enim očesom naenkrat, ker morajo pri lovu ohraniti fokus na svojem plenu. Mačke barve vidijo podobno kot barvno slepi ljudje in psi. Ne vidijo rdečih odtenkov in jih zaznavajo kot zelene (Kako

…, 2014).

3.1.3 Vid pri govedu

Govedo ima zaradi lege oči panoramski vid, torej ima zelo široko vidno polje. Iz istega razloga ima slabo globinsko zaznavo in bolj zamegljeno sliko, zelo dobro pa lahko zaznava premikanje v okolici. Vidi lahko tudi do 150 m daleč. Težko se prilagaja na menjavo svetlobe. Njihove oči spremembo svetlobe zaznajo do petkrat počasneje kakor človek (Amon in sod., 2019). Barve vidi slabše kot človek, vendar odlično vidi barve dolgih in srednjih valovnih dolžin, torej rdečo (620–750 nm), oranžno, rumeno in zeleno. Najslabše vidi odtenke modre in vijolične (380–450 nm) (Gros, 2010).

3.1.4 Vid pri pticah

Ptice se od vseh čutil najbolj zanašajo na vid. Od vida so odvisne pri iskanju hrane, zavetja in partnerjev. Imajo zelo dobro globinsko zaznavo in lahko zelo dobro ocenijo razdaljo, ostrina vida pa je odvisna tudi od vrste ptice. Plenilske vrste, kot so orli in sove, imajo najboljše čutilo za vid med vsemi živalmi in lahko zaznajo podrobnosti na predmetu na do trikrat večji razdalji kakor človek. Imajo zelo velike oči, ležeče frontalno, ki so v primerjavi razmerja mase glave in očes več kot 15-krat težje od človeških. Število čutnih celic v očeh je veliko večje kot pri človeku, zato vidijo dobro tako v mraku kot v temi. Zelo hitro zaznavajo tudi premikanje in lahko z bežnim pogledom dobro zaznajo površino. Ptice, ki imajo oči položene ob straneh glave, morajo glavo obračati, da dobijo celotno sliko (med njimi tudi kokoši). Zaradi tega imajo nekoliko slabše zaznavanje globine. Ptice dobro vidijo barve, tudi bolje od človeka, saj vidijo tudi ultravijolično svetlobo. Ultravijolični spekter je na valovni dolžini 300–400 nm (zelo kratka valovna dolžina). Nekatere vrste ptic se ločijo med spoloma le po oznakah perja, ki so vidne samo pod ultravijolično svetlobo (Vidic, 2016).

3.2 SLUH

S pomočjo sluha ljudje in živali zaznavamo dražljaje iz okolja, ki proizvajajo zvok. Uho je strokovno opredeljeno kot organ sluha in ravnotežja in je zapleteno dvojno čutilo. Uho delimo na tri dele, in sicer na zunanje, srednje in notranje uho. Zunanje uho sestavljajo uhelj, ušesne mišice in zunanji sluhovod. Uhelj je najpogosteje v obliki troblje, ki živalim omogoča, da slišijo iz različnih strani, ne da bi pri tem obračale glavo. Sluhovod je povezan z bobničem in po cevki, iz katere je sestavljen, prenaša zvočne valove. V koži sluhovoda se nahajajo žleze lojnice in znojnice, ki proizvajajo ušesno maslo in skupaj z ušesnimi dlakami varujejo uho pred tujki. Srednje uho sestavlja bobnična votlina, katere vhod predstavlja

(12)

bobnič. Bobnič je membrana, ki ločuje zunanje in srednje uho. V bobnični votlini najdemo tri koščice: kladivce, nakovalce in stremence. Te koščice so med seboj povezane in prekrite s sluznico. Zvočni valovi povzročajo nihanje bobniča, ki prenese nihanje do koščic, te pa do notranjega ušesa. V notranjem ušesu najdemo slušni in ravnotežni organ. Tukaj se nahaja tudi najpomembnejši del slušnega organa, polžkov vod. Ta ima receptorje za sluh, s pomočjo katerih se informacije o prejetih dražljajih iz okolja prenesejo do možganov (Višnar in sod., 2010).

3.2.1 Sluh pri psih

Psi slišijo bolje od človeka zaradi zaznave višjih frekvenc in zaradi zmožnosti premikanja uhljev v različne smeri. Povprečna ocena zaznavne frekvence pri psu variira od 40 Hz do 60.000 Hz. Znanstvenik Ivan Pavlov, ki se je prvotno ukvarjal z raziskavo »Ring a bell« pri psih, pa je dokazal, da psi lahko slišijo tudi zvok pri 75.000 Hz. Človek zaznava le od 20 Hz do 20.000 Hz. Psi lahko položaj svojih ušes spreminjajo s pomočjo 18 mišic, medtem ko jih ima človek samo 6. Ušesa imajo lahko spuščena, jih postavijo v pokončen položaj in jih obračajo. Kamor so obrnjena pasja ušesa, iz tam prihaja zvok. Pri zaznavanju zvoka sta zelo pomembna tudi položaj ušes in njihova oblika. Psi, ki imajo po naravi pokončna ušesa, slišijo bolje kot psi, ki imajo ušesa spuščena. Pes sliši štirikrat bolje od človeka (Vidic, 2017).

3.2.2 Sluh pri mačkah

Mačke imajo veliko ostrejši sluh od človeškega. Slišijo visokofrekvenčne zvoke, ki jih ljudje sploh ne zaznavajo, in ultrazvočne valove, ki jih oddajajo glodavci (Muc, 2016). Mačke slišijo še bolje od psov, njihov slušni domet pa je petkrat boljši od človeškega. Slišijo lahko tudi zvoke, ki nastajajo globoko pod zemljo. Uhlje premikajo s pomočjo 32 mišic. Z obračanjem uhljev lahko točno določijo, od kod prihaja zvok in na razdalji enega metra locirajo izvor zvoka do 7 cm natančno (Šenk, 2016).

3.2.3 Sluh pri govedu

Govedo sliši zelo dobro, saj visoke frekvence zaznava bolje kakor človek (Gros, 2010). V naravi je govedo plen, zato jih prestraši že najmanjši hrup (Amon in sod., 2019). Govedo se zaradi slabšega vida zelo zanaša na sluh, ki je zaradi tega še toliko bolj občutljiv (Galloway, 2017).

3.2.4 Sluh pri pticah

Ptice nimajo zunanjih ušes, saj bi jih med letenjem motila. Njihovi sluhovodi so prekriti le s perjem. Kljub temu pa slišijo skoraj tako dobro kot človek, nekatere plenilske vrste celo bolje. Sove lahko zaznajo lokacijo in oddaljenost plena že samo s pomočjo sluha. Lokacijo šibkejših zvokov določijo s primerjanjem, kako dolgo zvok potrebuje, da pride do enega in koliko časa, da pride do drugega ušesa. Veliko vrst ptic je v naravi plen in jih zaradi tega zelo prestrašijo in vznemirijo že najmanjši nenadni zvoki (Vidic, 2016).

(13)

6 4 VPLIVI NA HORMONSKE PROCESE

Medtem ko so čutila zadolžena za sprejemanje dražljajev iz okolja, so za procese v telesu in odziv živali na dražljaj, poleg živčevja, v veliki meri odgovorni tudi hormoni. Hormone proizvajajo žleze z notranjim izločanjem oziroma endokrine žleze. Živčevje in hormonalni sistem sta zelo povezana. Hipotalamus je del osrednjega živčevja, ki skrbi za povezavo med živčnim in hormonalnim sistemom (Višnar in sod., 2010).

Ko se žival prestraši, dražljaj iz čutil potuje do hipotalamusa, iz katerega hormoni potujejo do sprednjega režnja hipofize (tj. adenohipofizo) (Višnar in sod., 2010). Hipofiza izloča šest hormonov, med katerimi je glede odziva na stres najpomembnejša skupina kortikotropnih hormonov, kamor spada ACTH ali adrenokortikotropni hormon. ACTH je peptidni hormon, ki vpliva na skorjo nadledvične žleze (Arsovski, 2017). Skorja nadledvične žleze izloča glukokortikoide, med katere spada tudi stresni hormon kortizol (Višnar in sod., 2010).

Raven kortizola v krvi je povišana takrat, ko je telo v stresu, pripomore pa tudi k uravnovešenemu imunskemu sistemu. Pomemben je tudi za zviševanje sladkorja v krvi, zviševanje krvnega tlaka in nevtralizacijo vnetij. Kadar pa je raven kortizola dolgo časa povišana, lahko pride do odpornosti na inzulin, oslabljene imunosti in razpadanja mišičnega tkiva. Dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko vodi do adrenalne izgorelosti. V stresni situaciji se proizvodnja kortizola poveča, ob dolgotrajnem stresu pa se zaradi pomanjkanja gradbenih elementov v skorji nadledvične žleze ne more več sintetizirati zadostna količina kortizola. To na začetku povzroča povišano raven sladkorja v krvi, visok krvni tlak, psihično vznemirjenost, maničnost in povečano dovzetnost za okužbe. Kasneje, ko raven kortizola pade pod spodnjo mejo, pa se pojavljajo motnje zavesti, nemir, nespečnost, neješčnost, nizka raven sladkorja v krvi in apatičnost. Glavna povzročitelja stresa pri živalih sta hrup in strah (Koščak, 2014).

(14)

5 NEGATIVNE POSLEDICE PIROTEHNIKE NA DOMAČE ŽIVALI

Novoletno pokanje živalim pogosto povzroča strah, posledično pa tudi stres. Od posamezne živali je odvisno, kako se s stresom sooči. Veliko vlogo pri tem igra tudi vrsta živali (plenilec, plen), saj imajo različno razvita čutila in drugačne prirojene in pridobljene odzive na situacije. Ker je sluh pri živalih veliko bolj občutljiv kot pri ljudeh, jih pokanje ognjemetov in petard ne le prestraši, ampak jim lahko tudi veliko bolj poškoduje sluh. Hrup ognjemetov in petard lahko povzroči izgubo sluha in tinitus (okvaro sluha, ki povzroča šumenje ali piskanje v ušesih). Pri psih je znano, da jim je pok puške povzročil ireverzibilno oglušelost (How …, 2019). Pirotehnični izdelki so ob poku škodljivi tudi zaradi strupenih delcev PM10, ki so toksični ob vdihavanju. Posledično predstavljajo nevarnost tako ljudem kot živalim v območju eksplozije in povsod tam, kamor veter raznese strupene delce. Obstaja tudi nevarnost, da pride do zaužitja delcev. Eksplozija velikokrat povzroči tudi opekline in poškodbe na očeh (Greven in sod., 2019).

Na sliki 1 je shematsko prikazan odziv telesa ob izpostavljenosti na dražljaje ognjemeta, ki bo v naslednjih poglavjih bolj natančno opisan na primerih različnih domačih živali.

(15)

8

Slika 1: Hormonski procesi v telesu živali ob poku ognjemeta.

(16)

5.1 STRAH

Strah pri psih in drugih živalih ni motnja v obnašanju, ampak je del obrambnega mehanizma, ki živali omogoča preživetje. Kadar strah ni prisoten, je žival veliko bolj ogrožena in izpostavljena nevarnostim, saj jim ne pobegne. Prevelika količina strahu kljub temu lahko vpliva negativno, saj blokira pravilno odreagiranje. Panika nastopi, ko se prestrašenost pojavi nepričakovano, in se tudi hitro umiri, navadno v nekaj minutah. Napad panike se pojavi brez vzroka. Ko žival napade panika, se ji poviša srčni utrip, začne se potiti (če se lahko) ali sopsti, drgetati, hitreje dihati, pojavijo se bolečina v prsnem košu, slabost in vrtoglavica (Vidic, 2016).

5.2 STRES

Stres je ogrožajoča situacija, ki vpliva na psihološki in fizični odziv živali, s čimer se na situacijo prilagodijo. Ločimo kratkotrajen in kroničen (dalj časa trajajoč) stres. Kroničen stres vpliva na srčno-žilni sistem, prebavni sistem, stanje kože in dlake, v nekaterih primerih je tudi vzrok za nastanek avtoimunih bolezni in rakavih obolenj (Lepoudère, 2018).

Občasen stres psu krepi samozavest, stalen stres pa lahko psu povzroči veliko težav, med drugimi tudi zdravstvene (bolezni) (Vidic, 2016). Za premagovanje stresa je zelo pomemben hipokampus (del možganov), ki preprečuje negativne učinke stresa. Regulira spomin in močna čustva, z zaviranjem izločanja stresnih hormonov pa prepreči vpliv stresa. Vpliva tudi na izločanje endorfina (hormona sreče) v možganih ob pojavu stresa in poskrbi za telesno in psihično sproščanje. Ob sproščanju endorfina se pes sprosti, saj mu možgani sporočajo, da je vse v redu in se bo ob prihodnjem srečanju z isto ali podobno stresno situacijo odzval veliko bolj mirno (Vidic, 2016).

Psi slišijo trikrat bolje od ljudi, zato jih zvok pokov tako prestraši. Seveda se lahko bojijo tudi grmenja ob nevihtah, vendar jih zaradi predhodnih opozorilnih znakov lahko predvidevajo (Blackwell in sod., 2013). Najpogostejši odzivi na pokanje so paraliza, nekontrolirani poskusi pobega in skrivanje ter tresavica. V nekaterih primerih prihaja tudi do slinjenja, pospešenega bitja srca, intenzivne vokalizacije, uriniranja in iztrebljanja, hiperalertnosti in gastrointestinalnih motenj (Franzini de Souza in sod., 2017).

Odziv psov na pokanje petard in ognjemetov je podoben kot PTSD (sindrom posttravmatskega stresa) pri ljudeh. Pri psih je pojav reakcije še bolj nevaren, saj si svojega počutja ne znajo pojasniti. Psi so v prvih letih življenja še bolj občutljivi na razvoj fobij in nenadzorovana izpostavljenost pokanjem lahko pripomore h kasnejšemu strahu, ki ga ob bolj premišljenem ravnanju morda ne bi imeli. Dokazano je, da ima vsak drugi pes strah pred pokanjem petard in ognjemetov (Hargrave, 2018).

Odziv mačk na pokanje je veliko manj opazen kot pri psih, a zato nič manj škodljiv. Njihovi odzivi so zelo podobni kot pri psih, po večini se skrivajo in hočejo zbežati. Ker pa je veliko mačk zunanjih in prostoživečih, so veliko bolj izpostavljene zvoku in strupenim delcem, zato velikokrat pride do zastrupitev, v nekaj primerih pa tudi do resnih poškodb in slepote zaradi nevarnih eksplozij (Hargrave, 2018).

(17)

10

Zvok petard in ognjemetov pticam lahko povzroči pospešeno bite srca, v nekaterih primerih pa tudi smrt zaradi strahu. Povzročanje stresa pri pticah se kaže tako, da živali za stalno zapustijo svoja gnezda (Schiavini, 2015). Na preletnih območjih letal so nekatere vrste ptic dokazano rasle počasneje kot na drugih območjih, kjer ni toliko hrupa. Ptice, ki so bile izpostavljene letalom, so porabile manj časa za hranjenje čez dan in so to poskusile nadomestiti ponoči, kar pa jim je skrajšalo spanec in počitek. Pokanje jim povzroči tudi dezorientacijo in zaradi panike se lahko zaletijo v stavbe ali letijo proti morju. Kolonialne vrste ptic, ki gnezdijo na visokih pobočjih ob morju, so zaradi tega zelo ogrožene. Veliko ptic, ko zbeži, ne najde več poti nazaj do gnezda, ko pokanje preneha, posledično pa njihovi mladiči ostanejo sami in zaradi pomanjkanja hrane poginejo (Conomy in sod., 1998). Ptice se močno odzovejo tako na vizualni kot akustični učinek ognjemetov, vendar le, ko je ta dovolj blizu. Pri večjih razdaljah, ko je ognjemet viden, vendar neslišen, reakcija ni tako burna ali pa je sploh ni. Kljub temu pa bi jih strel s signalno pištolo pognal v let, če bi ustrelili v njihovi neposredni bližini. Glavni razlog, da se ptice tako prestrašijo, je presenečenje.

Ognjemeti so kot glasne, barvne nevihte, ki jih živali ne morejo predvideti. Ptice zaznavajo spremembo vremena zaradi padca zračnega pritiska in njenega počasnega približevanja, ognjemeti pa se zanje zgodijo nepričakovano. Pok jih požene v beg in povzroči paniko, zelo mogoče pa je, da ptice zaznavajo tudi zračne valove pritiska, ki jim povzroča nelagodje in morda celo bolečino. Fiziološke reakcije ptic na ognjemete so povišan srčni utrip, sproščanje hormona kortizola in stres. Stres se kaže z drugačno držo telesa, povečano senzibilnostjo za okolico (večja previdnost), opozorilnimi klici med letom, gledanjem nazaj, hojo v krogu, nervoznim skakanjem naprej in nazaj, sedenjem in tresenjem (Stickroth, 2015). Stres se pri papigah kaže s stresnimi palicami (Slika 2), puljenjem perja in samopoškodovanjem, agresijo, izgubo apetita, ponavljajočimi vzorci obnašanja, strahom in dolgčasom (Kalhagen, 2018)

Jatne ptice se na ognjemet odzovejo s paničnim letom. Ko poči, v paniki poletijo in letijo, dokler se ne umirijo, vendar zaradi panike pozabijo, kje so letele. Nekatere med letom zaidejo in ne najdejo več svoje jate, najpogosteje pa se jata ne vrne več nazaj.

Mlade ptice v gnezdih, ki še ne letijo, se ob poku ustrašijo in lahko skočijo ven iz gnezda. Poginejo zaradi padca ali pa zaradi plenilcev. Jerebice že samo zaradi tega, ker se ponoči zbudijo, porabijo 5 % več energije. Beloglavim jastrebom zaradi poka srčni utrip naraste iz 50 utripov na minuto na 170 utripov na minuto, kar po navadi dosežejo le pri maksimalnem fizičnem naporu. Kormorani pa v času novega leta izgubijo 83 % mladičev od celotne izgube mladičev čez leto (Stickroth, 2015).

Ko se krave prestrašijo, so najnevarnejše črede, ki se lahko poženejo v stampedo. Stampedo je zelo nevaren ravno zato, ker je število živali veliko, in ko bežijo, ne razmišljajo, kaj je pred njimi. Zato lahko podrejo ograje in se zapodijo med ljudi, zgodi se tudi, da v paniki poteptajo celo lastne mladiče (McFarlane, 2014). Stres, ki ga krave doživljajo ob pokanju ognjemetov, vpliva tudi na njihove proizvodne lastnosti. Breja krava je za stres najbolj občutljiva tri tedne pred in tri tedne po brejosti. Takrat so zaradi stresa še bolj dovzetne za bolezni, kot so mastitis, mlečna mrzlica, ketoza in vnetje Slika 2: Stresne palice na

peresih pri papigi (Jourgensen, 2012)

(18)

maternice. Stres vpliva tudi na proizvodnjo mleka, saj adrenalin, ki se izloča v kri, ko je krava prestrašena, preprečuje izločanje mleka. Ko se krava prestraši, potrebuje približno 30 minut, da se pomiri (Galloway, 2017). Ob povečani ravni kortizola v krvi lahko pride tudi do vnetja vampa, kar povzroči zmanjšano konzumacijo krme in nestabilen pH v vampu in črevesu, kar privede do diareje (Spain, 2016).

Zanimivo je, da se stres lahko prenaša tudi iz matere na mladiča, ko je ta še v maternici. Prve raziskave so opravili že leta 1950 pri podganah, kjer so dokazali, da so potomci tistih mater, ki so bile med brejostjo izpostavljene stresu, veliko bolj plahi in neodporni na stres. Zato je zelo pomembno, v kakšnih razmerah živi breja psica ali katera koli druga žival. Potomci bodo psihično negotovi, manj sposobni za premagovanje stresa in bodo imeli celo težave pri navezovanju stikov s sovrstniki. Lahko pride do plahosti, zadržanosti in celo do agresije.

Nadledvična žleza pri breji psici, ki doživlja stres, izloča stresni hormon kortizol. Kortizol je topen v maščobi, zato lahko prehaja prek krvnega obtoka posteljice in doseže tudi mladiče.

Do tega največkrat prihaja v zadnji tretjini brejosti (Vidic, 2016).

(19)

12

6 OSNOVNA PRIPOROČILA ZA ZMANJŠANJE NEGATIVNIH POSLEDIC PIROTEHNIKE NA DOMAČE ŽIVALI

Kot lastniki živali, ki se boji pokov in ognjemetov, lahko izvajamo nekatere aktivnosti, ki poglavitno pripomorejo k zmanjšanju negativnih posledic pirotehnike na živali. Zgodnja socializacija, trening in veterinarski pripravki so le nekateri ukrepi, ki jih lahko uporabimo v času novega leta.

6.1 ZGODNJA SOCIALIZACIJA IN DESENZITIZACIJA

Ko mladička pripeljemo domov, je najbolje, da takoj začnemo s socializacijo. Pri tem nam lahko pomaga že trener v pasji šoli, veliko pa lahko naredimo tudi sami. Na internetu so na voljo brošure, ki nam na enostaven in razumljiv način razložijo, kako mladiča socializiramo z različnimi vrstami zvoka. Ena izmed spletnih strani, ki smo jo za to poglavje podrobneje raziskali, je Dogs trust (Psi zaupajo).Na omenjeni spletni strani imajo na voljo program Sound Therapy for Pets (Zvočna terapija za ljubljenčke), ustvarjen s pomočjo dveh veterinarjev, ki sta specialista za terapijo hišnih ljubljenčkov, ki vključuje socializacijo in desenzitizacijo na vsakdanje zvoke, na ognjemete in na prihod novorojenčka. Program je bil ustvarjen leta 2015. Na spletni strani so na voljo trije programi:

- Sounds Scary (zveni strašno) za desenzitizacijo psov, ki že imajo razvite fobije (program smo podrobneje opisali v poglavju 6.1.1. Program Souds Scary),

- Sounds Sociable (zveni socialno) za socializacijo mladičev na novo okolje in vse zvoke, s katerimi se bo v tem okolju srečeval,

- Sounds Soothing (zveni pomirjajoče) za socializacijo psa na prihod novorojenčka, torej dojenčkov jok in igranje otrok (Heath in Bowen, 2015a).

Program deluje tako, da s pomočjo njihovih posnetkov, ki si jih lahko brezplačno naložimo na računalnik, mladička počasi navajamo na različne zvoke. Sprva jih predvajamo zelo tiho in ob predvajanju poskrbimo za to, da se mladiček dobro počuti, sčasoma pa glasnost zvišujemo. Podobni treningi se lahko izvajajo pri drugih hišnih živalih in rejnih živalih.

Posnetke ognjemetov lahko predvajamo v hlevu, medtem ko krmimo živali, prav tako na začetku tišje in postopoma glasneje (Heath in Bowen, 2015a).

6.1.1 Program Sounds Scary (Zveni strašno)

Program Zveni strašno je namenjen psom, ki že imajo zvočne fobije in vsebuje štiri zvočne posnetke za zdravljenje strahu pred ognjemeti in pokanjem. Na prvem posnetku so samo žvižgi, na drugem samo pokanje, na tretjem so celotni ognjemeti, na četrtem pa posamezni zvoki ognjemetov. Posnetki so tako razdeljeni z namenom, da psa lahko postopoma privadimo na posamezen zvok in zaradi tega, ker se nekateri psi bojijo le žvižgov, nekateri pa le pokanja. Posamezen posnetek ima pred začetkom predvajanja zvoka 5-sekundno tišino, da se imamo čas umakniti stran od vira predvajanja zvoka in tako pes ne asociira zvoka z nami in ga niti ne pričakuje. Vsak posnetek je dolg približno 15 minut. Poleg posnetkov ognjemetov so na voljo tudi posnetki grmenja, dežja, toče in streljanja. Terapija se izvaja v prostoru, kjer se pes počuti varno. Vrata pustimo odprta, da psu damo možnost, da se pred zvokom umakne. Ko se pes na zvoke navadi v tem prostoru, moramo isto vajo ponoviti še v

(20)

vseh ostalih delih stanovanja. Tako psa prepričamo, da zvok ni nevaren v nobenem prostoru.

Trajanje terapije variira med posamezniki, vendar pa se je v samostojni raziskavi izkazalo, da je bila terapija uspešna pri 90 % psov in so velik napredek pokazali že po osmih tednih.

Terapija se ne izvaja nekaj dni pred novim letom, saj se bo pes še vedno bal ognjemetov in lahko napredek močno upočasnimo. Pes mora biti pred začetkom terapije sprehojen in sproščen.

Terapija je razdeljena na tri dele, ki so opisani spodaj:

- desenzitizacija,

- counter-conditioning (protikondicioniranje) – prvi del in - counter-conditioning – drugi del (Heath in Bowen, 2015b).

Desenzitizacija: V procesu desenzitizacije najprej vklopimo zvočni posnetek na najnižjo jakost in opazujemo psa. Jakost posnetka zvišujemo toliko časa, dokler se pes ne odzove na zvok (znak, da pes zaznava zvok, je že, če rahlo trzne z ušesi). Ko odkrijemo začetno jakost zvoka, si zapišemo številko/delež jakosti (razberemo jo lahko s pomočjo orodne vrstice na računalniku). Na tej jakosti predvajamo posnetek vsaj 5–10 minut, 3- do 4-krat na dan, vsak dan. Ko pes za to jakost ne pokaže interesa, torej se ne odzove, lahko jakost povečamo in jo povečujemo do te mere, da se pes odzove na zvok. Tako spet predvajamo posnetek 5–10 minut, 3- do 4-krat na dan, dokler se pes ne odzove več na zvok. To ponavljamo in zvišujemo jakost, dokler pes ne kaže interesa in se ne odzove tudi, če zvok predvajamo zmerno do zelo na glas. Ta proces traja najdlje izmed vseh treh delov terapije (Heath in Bowen, 2015b).

Counter-conditioning – prvi del: Ko se pes privadi na prisotnost zvoka, ga naučimo, da bo povezal zvoke s prijetno izkušnjo. To dosežemo tako, da pred predvajanjem zvoka za psa pripravimo obrok ali njegovo najljubšo igračo, vendar mu je ne damo takoj. Usedemo se na tla in se umirimo za nekaj minut, oziroma dokler se ne umiri tudi pes. Ko se pes umiri, začnemo s predvajanjem posnetkov. Takoj ko zaslišimo posnetek, na tla položimo hrano ali se z njim začnemo igrati. Posnetek poskusimo predvajati s pomočjo daljinskega upravljalnika, da pes zvoka ne poveže z nami. Ko pes preneha jesti ali se neha igrati, posnetek ugasnemo. To vajo ponavljamo vsak dan, dokler pes ni ob predvajanju posnetkov navdušen in jih povezuje s hrano ali igro (Heath in Bowen, 2015b).

Counter-conditioning – drugi del: Pri tej vaji moramo jakost posnetkov znižati nazaj na začetno glasnost, uporabiti pa moramo četrti zvočni posnetek, ki je oblikovan posebej za to vajo. Ta zvočni posnetek ima med posameznimi zvoki ognjemetov tišino (pavze), da pes ne pričakuje, kdaj bo zaslišal zvok. Vsakič, ko zaslišimo zvok poskušamo biti navdušeni, veseli in psu ponudimo priboljške ali se z njim igramo. Ko se zvok ugasne, se umirimo in čakamo.

Ob vsakem zvoku se odzovemo na ta način, da se pes navadi, da smo veseli in dajemo priboljške/igro le takrat, ko slišimo ognjemet. Po nekaj ponovitvah lahko zvišamo jakost posnetka (Heath in Bowen, 2015b).

(21)

14 6.2 FEROMONI

Feromoni so kemični signali, ki jih živali sproščajo skozi različne žleze in jih uporabljajo za izmenjavo informacij, povzročijo pa podzavestne spremembe v obnašanju in čustvene spremembe. Prisotni so v urinu, iztrebkih in slini. Žival, ki zaznava feromone, dvigne glavo, priviha zgornjo ustnico in vdihava ter izdihava zrak. Zaznavanje feromonov jim omogoča vomeronazalni ali Jacobsonov organ, ki se nahaja pod nosom, med nosnimi hodniki in usti.

Feromoni delujejo na čutilne celice v Jacobsonovem organu, te pa so povezane s pomožnim vohalnim betičem (del možganov). Iz njega živčne povezave vodijo v hipotalamus (Majdič, 2004).

Feromoni imajo pomembno vlogo pri gonitvah, markiranju, čustveni stabilizaciji, opozarjanju na nevarnost, vzdrževanju odnosov v skupini in utrditvi vezi med mladičem in psico. Za pomoč psom in mačkam pri premagovanju stresa v času novega leta se uporabljajo sintetični hormoni, ki posnemajo naravne feromone, ki jih doječa psica izloča iz mlečne žleze, pri mačkah pa iz obraza, ki jih uporabljajo za označevanje teritorija. Živalim feromoni dajejo občutek varnosti, udobja in umirjenosti. Uporabljati jih moramo začeti že vsaj dva tedna pred pričakovanim stresnim obdobjem, saj mora biti v zraku zadostna koncentracija feromonov. Namestijo se v prostor, kjer se žival največkrat nahaja in kjer se najbolj varno počuti. Feromoni so tudi odličen dodatek pri zvočnih terapijah (desenzitizaciji), saj si z njihovo uporabo lažje zagotovimo, da bo žival med terapijo ostala mirna. Feromoni so na voljo v večjih oblikah: električni razpršilec, ki ga namestimo v vtičnico (pokrije 70 kvadratnih metrov in deluje štiri tedne), razpršilo, ki ga popršimo na površine, kot so ležišča, boks ali avto (deluje štiri do pet ur) in ovratnica (deluje štiri tedne) (S feromoni …, 2015).

6.3 »NEVIHTNI PLAŠČ«

»Thunder shirt« ali nevihtni plašč je pripravek za lajšanje stresa pri psih. Metoda temelji na raziskavah strokovnjakinje za obnašanje goveda Temple Grandin, ki je izumila napravo za objemanje ljudi, ki trpijo za anksioznostjo in avtizmom, po tem, ko je videla, kako rahlo stiskanje pomiri krave, preden gredo v klavnico. Plaščki, ki jih uporabljajo za pse, naj bi imeli vlogo stiskanja uporabnika. V prodaji je veliko različnih vrst plaščev za stiskanje, vendar ga lahko naredimo tudi sami s pomočjo širokega povoja ali traku (Slika 2). Plašč naj bi psa pomiril in mu dajal občutek varnosti. Stiska ga na prsih, plečih in trebuhu. Čeprav v prid nevihtnih plaščev še ni narejenih dovolj raziskav, strokovnjaki menijo, da njihova uporaba nima negativnih učinkov, še vedno pa veliko ljudi meni, da njihovim psom pomaga, zato jih priporočajo kot pripomoček za terapije (Dreyfuss, 2018).

(22)

Slika 3: Zavijanje psa s pomočjo povoja (Chin, 2013)

6.4 PRILAGODITEV OKOLJA

Zelo učinkovita pomoč pri zaščiti živali pred novoletnim pokanjem je tudi prilagoditev na okolje. Če imamo zunanjega psa ali mačko, poskrbimo za to, da bo v času pokanja notri, da slučajno ne pobegne. Psa začnemo privajati na bivanje v stanovanju/garaži že vsaj dva tedna prej, da mu selitev ne bo predstavljala stresa. Psa ali mačko, ki biva v stanovanju, premestimo v prostor, kjer se varno počuti. V tem prostoru zapremo okna, jih zastremo in prižgemo radio ali televizijo, ki bo odvrnila pozornost živali stran od pokanja. Prostor naj ne odmeva, žival pa naj ne bo sama. Pomembno je, da smo mi kot lastniki mirni in se ne odzovemo na dogajanje zunaj, tako bo tudi naš ljubljenček ognjemet lažje prenesel.

Poskrbimo za to, da je žival fizično in psihično utrujena (Psi …, 2019).

Za govedo in ptice nismo našli specifičnih informacij o prilagoditvi prostora v času novega leta, vendar jim s primerno ureditvijo bivališča lahko zmanjšamo stres tudi v tem obdobju.

Kravam moramo zagotoviti zadostno količino kakovostne krme, pozimi lahko uporabljamo tudi dodatke h krmi, saj prevelika količina krme lahko povzroči prebavne težave. Spremljati moramo kondicijo krav in vsebnost beljakovin v mleku, najbolj pazimo na krave v prvih dneh laktacije, saj so najbolj občutljive. Zagotoviti jim moramo kakovostno vodo, ki je vedno na voljo, najbolj zaželeno je, da jim tudi v mrzlih mesecih zagotovimo toplo vodo.

Krave potrebujejo tudi kakovosten nastil, predvsem pozimi, saj morajo biti čiste in suhe, da ne zbolijo. Dobra investicija so vrtljive krtače, ki jih lahko namestimo po hlevu (Roquefeuil, 2021).

Pri pticah moramo paziti, da se počutijo dobro. To dosežemo tako, da jim nudimo veliko pozornosti, se z njimi igramo in pogovarjamo. Poskrbimo, da so zaposlene tako fizično kot psihično. Fizična zaposlitev je lahko spuščanje iz kletke, psihična zaposlitev pa didaktične igrače, kjer mora ptica razmišljati, kako bo prišla do hrane. Ptica naj ima vedno na voljo svežo vodo ter sveže sadje in zelenjavo v kombinaciji z industrijsko pripravljeno hrano.

(23)

16

Zvečer lahko kletko pokrijemo, da se ptica lažje umiri in je ne moti svetloba med tem, ko spi (Kalhagen, 2018).

(24)

7 SKLEPI

• Živali imajo bolj razvita čutila od ljudi, zato se bolj intenzivno (s strahom) odzovejo na zunanje dražljaje, kot so poki petard in ognjemetov. Njihove posledice so lahko fizične: poškodbe sluha in vida, vdihavanje ali zauživanje strupenih delcev PM10; in psihološke: strah in stres. Specifična fobija je pri psih najpogostejša oblika strahu in povzroča strah pred določenimi predmeti, zvoki, osebami ipd.

• Ko se žival ustraši, informacija o nevarnosti iz čutil potuje do hipotalamusa. Njegovi hormoni delujejo na adenohipofizo, ki izloča adrenokortikotropni hormon. Ta vpliva na skorjo nadledvične žleze, ki izloča stresni hormon, kortizol. Ob dolgotrajnem stresu se zaradi pomanjkanja gradbenega materiala v nadledvični žlezi ne more več sintetizirati zadostna količina kortizola. To povzroči povišan krvni sladkor, visok krvni tlak, psihično vznemirjenost, maničnost in povečano dovzetnost za okužbe. Ko raven kortizola pade pod spodnjo mejo, se pojavijo motnje zavesti, nemir, nespečnost, neješčnost in apatičnost.

• Najpogostejši odzivi psov in mačk na pokanje so paraliza, pobegi, skrivanje, tresavica, slinjenje, pospešen utrip, uriniranje in iztrebljanje. Ptice zaradi petard in ognjemetov zapustijo svoja gnezdišča, pokanje jim povzroči dezorientacijo, zaradi katere se zaletavajo v stavbe in letijo proti morju, pospešen utrip, veliko pa jih ne najde več poti nazaj do gnezda, kjer mladiči ostanejo sami in zaradi lakote poginejo.

Stres, ki ga krave doživljajo ob pokanju, negativno vpliva na njihove proizvodne lastnosti. Breje krave so ob stresu bolj dovzetne za nekatere bolezni, adrenalin, ki se ob stresu izloča v kri, pa preprečuje izločanje mleka.

• Negativne posledice pirotehnike lahko preprečimo ali zmanjšamo s pomočjo zgodnje socializacije in desenzitizacije, s pomočjo feromonov, uporabe nevihtnega plašča in prilagoditve prostora. Če povzamemo, je uporaba pirotehnike zelo škodljiva za domače živali, saj jim preko hrupa povzroča strah, ki vodi v stres, zaradi katerega se lahko poškodujejo, zbolijo ali pa je zanje lahko celo usoden.

(25)

18 8 VIRI

Amon I., Ačko M., Zupanc S., Muri P. 2019. Usposabljanje dobrobit govedi – veterinarski del. Program razvoja podeželja RS: 124 str.

https://www.program-podezelja.si/sl/knjiznica/311-dobrobit-govedi-veterinarski-del- usposabljanje-dz-govedo-2018/file (14. 5. 2020)

Arsovski N. 2017. Tako majhna, pa tako pomembna. ABC zdravja.

https://www.abczdravja.si/kri-in-limfni-organi-hematologija/tako-majhna-pa-tako- pomembna/ (17. 5. 2021)

Blackwell E. J., Bradshaw J. W., Casey R. A. 2013. Fear responses to noises in domestic dogs: Prevalence, risk factors and co-occurrence with other fear related

behaviour. Applied animal behaviour science, 145: 15-25

Charsley E. L., Brown M. E. 2003. Applications to inorganic and miscelfaneous materials.

Science direct.

https://www.sciencedirect.com/topics/chemistry/pyrotechnics (25. 5. 2021) Chin L. 2013. Doggie drawings. Esquire.

https://www.esquiremag.ph/life/how-to-wrap-your-dog-calm-when-fireworks-are- going-off-a00293-20191231 (10. 5. 2021)

Conomy J. T., Dubovsky J. A., Collazo J. A., Fleming W. J. 1998 Do black ducks and wood ducks habituate to aircraft disturbance? Journal of wildlife management, 62:

1135-1142

Dreyfuss E. 2018. Do thundershirts really calm dogs durig fireworks or what? Wired.

https://www.wired.com/story/do-thundershirts-really-calm-dogs-during-fireworks-or- what/ (15. 2. 2020)

Franzini de Souza C. C., Martins Maccariello C. E., Martins Dias D. P., dos Santos Almeida, N. A., Alves de Medeiros M. 2017. Autonomic, endocrine and behavioural responses to thunder in laboratory and companion dogs. Physiology & Behavior, 169: 208-215 Galloway J. 2017. Dairy cows make more milk if less stressed. Stuff.

https://www.stuff.co.nz/business/farming/dairy/89523134/dairy-cows-make-more- milk-if-less-stressed (10. 5. 2020)

Greven F. E., Vonk J. M., Fischer P., Duijm F., Vink N. M., Brunekreef B. 2019.

Air pollution during New Year’s fireworks and daily mortality in the Netherlands.

Scientific Reports, 9: 5735, doi: 10.1038/s41598-019-42080-6: 8 str.

(26)

Gros L. 2010. Reja govedi, drobnice, prašičev in perutnine (Elektronski vir). Ljubljana, Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije: 163 str.

http://www.bts.si/index.php/programi/ucna-gradiva/category/26-

veterinarstvo?download=282:reja-govedi-drobnice-prasicev-in-perutnine (25.5. 2021) Hargrave C. 2018. Firework fears and phobias in companion animals – why do we let owners take the one in two chance? The Veterinary Nurse, 9: 392

Heath S., Bowen J. 2015a. Sounds scary! Therapy for your dog's fear of fireworks. Dogs trust: 21 str.

https://www.dogstrust.org.uk/help-advice/dog-behaviour-

health/sounds%20scary%20booklet%20dogs%20trust.pdf (17. 5. 2020) Heath S., Bowen J. 2015b. Sound therapy for pets, Dogs trust.

https://www.dogstrust.org.uk/help-advice/dog-behaviour-health/sound-therapy-for- pets (17. 5. 2020)

History of fireworks. 2020. Bethesda, American pyrotechnics association.

https://www.americanpyro.com/history-of-fireworks (18. 4. 2020) How fireworks harm nonhuman animals. 2019. Animal ethics.

https://www.animal-ethics.org/how-fireworks-harm-nonhuman-animals/ (7. 5. 2021) Jourgensen P. 2012. Stress bars in parrot feathers. Bird tricks.

https://birdtricksstore.com/blogs/birdtricks-blog/stress-bars-in-parrot-feathers (10. 5. 2021)

Kako mačke vidijo. 2014. Ljubljana, Aler d. o. o.

https://www.aler.si/novice-in-nasveti/kako-macke-vidijo (17. 5. 2020) Kalhagen A. 2018. Ways to keep your bird happy. The spruce pets.

https://www.thesprucepets.com/ways-to-keep-your-bird-happy-390766 (1. 4. 2021) Koščak A. 2014. Nadledvična žleza. Diagnostični laboratorij.

https://diagnosticni-laboratorij.si/nadledvicna-zleza/ (3. 6. 2020)

Lepoudère A. 2018. Managing pet stress to preserve pet-owner bonds. Appetizer blog.

https://www.appetizerblog.com/en/managing-pet-stress-to-preserve-pet-owner-bonds/

(7. 5. 2021)

Majdič G. 2004. Nam je evolucija vzela "drugi" voh? Delo, Sobotna priloga, 46, 122: 16 http://gregormajdic-eng.splet.arnes.si/files/2014/11/Feromoni.pdf (6. 7. 2020)

McFarlane C. 2014. Why cows and fireworks don't mix. Modern farmer.

https://modernfarmer.com/2014/07/stampede-4th-july/ (11. 5. 2020)

(27)

20 Muc M. 2016. Mačje uho. Moj pes, 4: 50-51

Pihlar T. 2016. Pok petard lahko povzroči okvaro sluha. ABC zdravja.

https://www.abczdravja.si/nos-usta/pok-petard-lahko-povzroci-okvaro-sluha/

(8. 7. 2020)

Psi in petarde –to so napake skrbnikov in rešitve za ublažitev stresa! 2019. Pes moj prijatelj.

https://www.pesmojprijatelj.si/clanek/psi-in-petarde-to-so-napake (10. 6. 2020) Roquefeuil S. 2021. 7 Tips for managing cold stress in dairy cows. Feed planet.

https://www.feedplanetmagazine.com/english/7-tips-for-managing-cold-stress-in- dairy-cows/.html (1. 4. 2021)

Schiavini A. 2015. Efectos de los espectáculos de fuegos artificiales en la avifauna de la Reserva Natural Urbana Bahía Cerrada, Ushuaia: Centro Austral de Investigaciones Científicas: 3 str.

https://cadic.conicet.gov.ar/wp-content/uploads/sites/19/2015/06/Pirotecnia-y-aves-en- Bahia-Encerrada_completo.pdf (13. 11. 2020)

Spain K. 2016. Recognizing the triggers of cattle stress. Feed planet.

https://www.feedplanetmagazine.com/english/7-tips-for-managing-cold-stress-in-dairy- cows/.html (1. 4. 2021)

S feromoni sproščeno in brez stresa v praznični čas. 2015. Vetconsult pharma d. o. o.

http://www.vet4you.com/s-feromoni-sprosceno-in-brez-stresa-v-praznicni-cas (18. 7. 2020)

Stickroth H. 2015. Effects of fireworks on birds – A critical overview. Research gate.

https://www.researchgate.net/publication/337033058_Effects_of_Fireworks_on_Birds_

-A_critical_Overview (1. 4. 2021)

Šenk L. 2016. Mačji sluh. Mucek, MBMEDIA, d. o. o.

https://mucek.si/macji-sluh/ (10. 5. 2020) Top 10 najglasnejših zvokov. 2011. Pomurec.com.

https://www.pomurec.com/vsebina/4223/TOP_10_najglasnejsih_zvokov (10. 6. 2020) Varna uporaba pirotehnike. Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija.

https://www.policija.si/svetujemo-ozavescamo/oosebna-varnost/varna-uporaba- pirotehnike (7. 5. 2020)

Vidic B. 2016. Čutila pri pticah (1). Moj pes, 4: 49 Vidic J. 2017. Pasja čutila. Moj pes, 8/9: 5-9

(28)

Višnar N., Cestnik V., Pogačnik A. 2010. Od celice do organizma, Učbenik za modul anatomija in fiziologija domačih živali v programu veterinarski tehnik. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 214 str.

Webster M. 2021. Firework. Merriam Webster's unabridged dictionary.

https://www.merriam-webster.com/dictionary/firework (25. 5. 2021) Woodford C. 2020. Firework science. Explain that stuff!

https://www.explainthatstuff.com/howfireworkswork.html (25. 5. 2021)