UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA
BABIŠTVO, 1. STOPNJA
Katja Kovačič
KONTINUIRANA BABIŠKA OBRAVNAVA:
PREDSTAVITEV MODELA OSKRBE
diplomsko delo
CONTINUOUS MIDWIFERY CARE: PRESENTATION OF THE MODEL OF CARE
diploma work
Mentorica: viš. pred. Petra Petročnik Recenzentka: viš. pred. Anita Prelec
Ljubljana, 2021
ZAHVALA
Rada bi se zahvalila mentorici viš. pred. Petri Petročnik, za vso pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Prav tako bi se zahvalila viš. pred. Aniti Prelec za recenzijo zaključnega dela. Zahvalila bi se rada tudi staršema, ki sta mi omogočila študij in me tekom tega tudi podpirala.
IZVLEČEK
Uvod: Poznamo različne modele obravnave žensk v času nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja. Model kontinuirane babiške obravnave zajema celostno in integrirano obravnavo, ki jo z vodenjem in izvajanjem obravnave zagotavlja ena babica, skupina babic ali je ta skrb deljena z različnimi strokovnjaki. Ženskam je ob babiški obravnavi zagotovljena ustrezna podpora in razumevanje, obenem pa babica nudi osebni stik in bližino. Z vzpostavitvijo zaupanja se ženska počuti mnogo bolj udobno in bolj samozavestno sprejema informacije.
Babice so prav tako bolj zadovoljne v tem modelu, saj jim nudi večji občutek avtonomije in osebnostne ter strokovne rasti. Namen: Namen diplomskega dela je bil predstaviti različne modele babiške obravnave in opisati kontinuirano babiško obravnavo ter predstaviti prednosti in omejitve modela kontinuirane babiške obravnave v primerjavi z ostalimi modeli, vključno z učinkom kontinuirane obravnave na ženske in babice. Metode dela:
Opravljen je bilvsebinski pregled literature, objavljene med 2011-2021, v različnih bazah podatkov, kot so PubMed, MEDLINE, PEDro, ScienceDirect, DiKUL, COBISS. Izbrane vire smo ocenili z lestvico PEDro in tako pridobili primerno literaturo. Uporabili smo ključne besede v slovenskem jeziku: babica, nosečnost, poporodno obdobje, porod, spremljanje nosečnosti. Rezultati: V dokončen pregled smo vključili 16 virov. Potrdili so mnoge prednosti tega modela za nosečnice, predvsem manj zapletov med nosečnostjo, boljše splošno udobje med nosečnostjo in večjo samozavest pri materinstvu v času po porodu.
Kontinuirana obravnava prav tako zmanjšuje zaplete med in po porodu pri otroku. Babice menijo, da se občasno počutijo obremenjene z delom zaradi konstantnepripravljenosti, vendar je v primerjavi z drugimi modeli obravnave je obremenjenost, ter izgorelost na nižji stopnji. Razprava in zaključek: Kontinuirana babiška obravnava v primerjavi s tradicionalnimi modeli, v katerih za nosečnico skrbi več babic ali obravnavo vodi drug strokovnjak, v povprečju zagotavlja boljše obporodne izide: manj zapletov pri porodih, manj intervencij ter boljše zadovoljstvo, počutje in zdravje ženske in otrok.
Ključne besede: babica, nosečnost, poporodno obdobje, porod, spremljanje nosečnosti
ABSTRACT
Introduction: There are different models of midwifery for women and children during pregnancy, birth and postpartum period. The model of continuous midwifery care involves management and implementation of comprehensive and integrated treatment provided by one midwife, a group of midwives, or is shared with different professionals through the management and implementation of the treatment. Women are provided with appropriate support and understanding during midwifery treatment, while the midwife offers her personal contact and closeness. By establishing trust, a woman feels much more comfortable and is more confident in her midwife's competencies. Midwives are also more satisfied with this model, as it offers them a greater sense of autonomy and personal and professional growth. Purpose: The purpose of the final work was to present an introduction to the different models of midwifery care, and to describe continuous midwifery care. In this paper we investigated the advantages and limitations of the model of continuous midwifery treatment compared to other models of care, the effect of continuous care on women and children, and the effect of the model on employed midwives. Methods of work: The final work is based on a systematic review of the literature, which were published between 2011 and 2021 in various databases such as PubMed, MEDLINE, PEDro, ScienceDirect, DiKUL, COBISS. Selected sources were evaluated with the PEDro scale and thus we obtained appropriate literature for review. We used keywords in english language: midwife, pregnancy control, pregnancy, puerperium, birth. Results: We included 16 sources in the final review. Studies confirmed many benefits for pregnant women, most notably fewer complications during pregnancy, better overall comfort during pregnancy, and greater confidence in motherhood in the postpartum period. Continuous care also reduces the chances of complications during and after childbirth for the baby. Midwives feel that they occasionally feel overwhelmed with work due to constantly being on-call, but compared to other models, the workload and burnout is at a lower level. Discussion and conclusion:
Continuous midwifery care, compared to traditional models in which a pregnant woman is cared for by various midwives or by a specialist, on average provides better outcomes in the birth process; namely fewer complications, less interventions, better satisfaction and well- being of the mother and child throughout the maternity process.
Keywords: midwife, pregnancy control, pregnancy, puerperium, birth
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
1.1 Teoretična izhodišča ... 2
1.2 Kontinuirana babiška obravnava... 5
1.3 Kontinuirana babiška obravnava po svetu ... 6
1.4 Kontinuirana babiška obravnava v Sloveniji ... 6
2 NAMEN ... 8
3 METODE DELA ... 9
4 REZULTATI ... 10
4.1 Izsledki raziskav ... 14
4.2 Prednosti in pomanjkljivosti modela kontinuirane babiške obravnave ... 15
4.3 Učinki modela kontinuirane babiške obravnave na žensko in otroka... 16
4.4 Učinek modela kontinuirane babiške obravnave na zaposlene babice ... 17
5 RAZPRAVA ... 19
6 ZAKLJUČEK ... 21
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI ... 22
KAZALO SLIK
Slika 1: PRISMA diagram prikaza rezultatov pregleda literature (Moher et al., 2009) ... 11
KAZALO TABEL
Tabela 1: Modeli babiške obravnave (Sandall, 2017) ... 3 Tabela 2: Karakteristike ali značilnosti študij vključenih v pregled literature ... 12 Tabela 3: Avtorji povzetih raziskav po sklopih ... 14
1
1 UVOD
Obstaja več pristopov, s katerimi lahko zagotovimo dobro počutje in optimalno zdravje ženski med nosečnostjo, v času poroda in po porodu (Sandall et al., 2016). Različni modeli obravnave vključujejo različne strokovnjake, nekateri na prednostno mesto zdravstvenega tima postavljajo porodničarja ali splošnega zdravnika, drugi babico, nekateri odgovornost med njih porazdelijo (Bagheri et al., 2017; Sydsjö et al., 2015; Zhang, Liu, 2016). Vloga babice se prične že v času nosečnosti, zato torej je zagotavljanje učinkovite in kakovostne babiške obravnave ključno pri spodbujanju zdravja mater in dojenčkov, obenem pa je tudi povezano z optimalnimi rezultati zanje (Hammond et al., 2014). Babica s svojim znanjem in veščinami nudi podporo bodočim materam, prav tako pa s svojimi sposobnostmi pomirja bodočo mater, glede njenih skrbi povezanih z nosečnostjo, ki nastopijo pri ženskah, ki nimajo trdne podobe matere (Dewarrat, 2013). Model kontinuirane babiške obravnave zagotavlja obravnavo s strani iste babice ali skupine babic od začetka nosečnosti, v času poroda ter v poporodnem obdobju (Homer et al., 2019; Sehhatie et al., 2014; Zhang, Liu 2016). V modelu kontinuirane babiške obravnave je pogosto babica tista, ki vodi zdravstveni tim in po potrebi vključuje druge izvajalce obravnave. Modeli, ki jih vodijo porodničarji ali družinski zdravniki, običajno ne morejo zagotoviti iste babice vseskozi (Sandall et al., 2016).
Odnos med nosečo žensko in babico je v obravnavi osrednjega pomena in ključno vpliva na dejavnike izida, kot so počutje, zaupanje, samozaupanje, opolnomočenje, občutek varnosti in zadovoljstvo z obravnavo ter dobro prepoznavanje potreb oz. tveganj nosečnice in utemeljeno odločanje s strani babice (Forster et al., 2016; McLachlan et al., 2012; Perriman et al., 2018). Posledično kaže model kontinuirane babiške obravnave manjše tveganje za zaplete, carski rez, manjše potrebe po epiduralni analgeziji in epiziotomiji ter manjšo incidenco sprejema na intenzivno nego novorojencev (McLachlan et al., 2012; Simcock et al., 2018; Viveiros, Darling, 2018).
2
1.1 Teoretična izhodišča
V babiški praksi se pojavljajo stalni poskusi razvoja najboljše prakse, s katero je mogoče čim bolje zmanjšati tveganja in izboljšati blagostanje matere, otroka in družine (Viveiros, Darling, 2018). V ta namen se razvijajo tudi različni pristopi v babiški obravnavi, ki jih lahko kategoriziramo v različne modele babiške obravnave. Med modele babiške obravnave v prvi vrsti ločimo bolj tradicionalne in rutinske modele ter na drugi strani sodobnejše modele, ki temeljijo na novejših spoznanjih in filozofijah (Sydsjö et al., 2015; Zhang, Liu, 2016).
Tradicionalni modeli kakovost obravnave pogojujejo predvsem na makro ravni s strokovnimi, tehničnimi, organizacijskimi in kadrovskimi sredstvi zdravstvene institucije, medtem ko se sodobnejši osredotočajo na mikro raven, ki se nanaša na osebne, odnosne vidike posameznega primera (Fenwick et al., 2018; McLachlan, 2012; Viveiros, Darling, 2018).
Modele lahko delimo glede na vodjo obravnave, in sicer lahko obravnavo vodijo babica, splošni zdravnik, zdravnik specialist, npr. porodničar, medicinska sestra ali pa kombinacije različnih strokovnjakov (Fenwick et al., 2018; Homer, 2016). Vodja obravnave predstavlja primarni člen, ki zagotavlja integracijo različnih obdobij, integracijo in upoštevanje posebnosti in značilnosti posameznega primera ter odločanje in vodenje procesa glede na vse njegove komponente (Simcock et al., 2018). Lahko pa vodja obravnave predstavlja zgolj formalno odgovornost in zagotavlja kadrovsko in tehnično koordinacijo in komunikacijo med različnimi strokovnjaki, ki so vključeni v obravnavo nosečnice (Eri et al., 2020; Homer, 2016; Sydsjö et al., 2015). Obravnava nosečnice lahko tako poteka pod vodenjem različnih strokovnjakov in pod okriljem različnih organizacij. Glede na značilnosti obravnave in vključevanja različnih delavcev tako kategoriziramo različne modele obravnave. Poznamo javno skupinsko babiško obravnavo, ekipno babiško obravnavo, zasebno babiško obravnavo, deljeno obravnavo, kombinirano obravnavo, zasebno porodničarsko (specialistično obravnavo), zasebno skupno porodničarsko in babiško obravnavo, družinsko babiško obravnavo, javno materinsko obravnavo, javno materinsko obravnavo z visokimi tveganji, materinsko obravnavo na daljavo (Donnolley et al., 2016; Homer, 2016; Sandall et al., 2016). Različne modele materinske obravnave lahko združimo v porodničarsko obravnavo, splošno obravnavo, deljeno obravnavo in babiško (kontinuirano) obravnavo (Sandall et al., 2016) kakor je prikazano v tabeli 1.
3
Tabela 1: Modeli babiške obravnave (Sandall, 2017)
Poimenovanje modela Značilnosti modela Geografsko območje uporabe
Model obravnave, ki jo zagotavljajo porodničarji
Glavni so ponudniki podpore so porodničarji.
Ob porodu je prisoten porodničar medicinske sestre pa skrbijo za porod in poporodno obravnavo.
Pogost v Severni Ameriki
Model obravnave družinskega zdravnika Porodniške medicinske sestre ali babice zagotavljajo obporodno in takojšnjo poporodno obravnavo, vendar ne na ravni odločanja, ob porodu pa je prisoten zdravnik.
Deljeni modeli obravnave Model obravnave se razdeli med različnimi zdravstvenimi delavci: družinski zdravniki in babice, porodničarji in babice ali izvajalci iz obeh skupin.
Področje babištva omejeno na obravnavo žensk, ki imajo nezapletene nosečnosti.
Kanada in Nizozemska
Za ženske, ki imajo obremenilno porodniško anamnezo, skrbijo babice v sodelovanju s porodničarji.
Združeno kraljestvo, Francijo, Avstralija in Nova Zelandija
4
Večino obravnave zagotavlja babica, ki jo prav tako vodi, tako da babica zagotavlja dejansko skrb in nego. Splošno odgovornost za obravnavo in nego ženske v njenem predporodnem, poporodnem in poporodnem obdobju tako prevzema babica.
Irska, Iran in Libanon
Modeli, ki jih vodijo babice Se pogosto bolj osredotočajo na kontinuiteto babice (modeli ena na ena), poznamo pa tudi modele babiških ekip, kjer je obravnava nosečnice skupni delovni projekt, v katerega je vključeno običajno šest do dvanajst babic (Homer, 2016; McLachlan, 2012).
5
1.2 Kontinuirana babiška obravnava
Med modeli kontinuirane babiške obravnave najdemo model soodvisnosti, model zgledne babiške prakse, model babištva za primere z velikim tveganjem, na žensko osredotočen model, model primata dobre babice, nordijski na žensko osredotočen model, dodeljevalni model. Vsi ti modeli vključujejo princip kontinuiranosti, kot nosilca kontinuitete pa postavljajo babico (Bagheri, 2017; Eri et al., 2020; Offerhaus et al., 2020).
Modeli kontinuirane obravnave, v katerih obravnavo vodi ena babica, temeljijo na predpostavki, da sta nosečnost in rojstvo fiziološka življenjska dogodka in je obravnava osredotočena na žensko. Ti modeli vključujejo: kontinuiteto obravnave; spremljanje telesne, psihološke, duhovne in socialne blaginje ženske in družine skozi ves obporodni cikel;
zagotavljanje individualnega izobraževanja, svetovanja in predporodne obravnave ženske;
stalno prisotnost babice pred, med in v neposrednem poporodnem obdobju; stalno podporo v obdobju po porodu; minimiziranje tehnoloških posegov; ter prepoznavanje in napotitev žensk, ki potrebujejo porodniško ali drugo specialistično pomoč. Razlike med babiškimi in drugimi modeli obravnave pogosto vključujejo razlike v filozofiji, osredotočenosti, odnosu med izvajalcem obravnave in nosečnico, uporabo posegov med porodom ter lokacijo obravnave (doma, na daljavo, v bolnišnici) in v ciljih obravnave (Hatem et al., 2018;
Perriman et al., 2018). Kontinuirana babiška obravnava zagotavlja kontinuirano fizično dostopnost do zdravstvenih storitev in do informacij v različnih obdobjih ter kontinuiran psihični in čustveni odnos, ki ženski pomaga pri upravljanju s stresom. Model kontinuirane babiške obravnave nosečnici zagotavlja empatično prisotnost zdravstvenega delavca in dosega visoko stopnjo zaupanje v vodenje obravnave (Bagheri-Nesami, 2015).
Modeli kontinuirane babiške obravnave so si med seboj zelo podobni in pod različnimi imeni pogosto najdemo enaka načela delovanja (Eri et al., 2020; Homer, 2016; Donnolley et al., 2016). Eden od primerov modelov kontinuirane babiške obravnave je denimo dodeljevali model (caseload model), v katerem je vsaki babici dodeljeno določeno število pacientk, ki jih ta spremlja skozi predporodno, obporodno in poporodno obdobje. Gre za model neprekinjene obravnave, ki jo vodi glavna babica, ki zagotavlja kontinuiteto obravnave med nosečnostjo, porodom in po porodu, poleg nje pa je nosečnici dodeljena tudi partnerska babica, ki lahko nadomešča glavno babico. Obe babici obravnavo zagotavljata v stalnem
6
sodelovanju z drugimi strokovnjaki, katerih delo koordinirata in povezujeta. Posamezna glavna babica v dodeljevalnem modelu običajno obravnava približno 35–45 žensk na leto.
Način opredelitve in organizacije obravnave primerov se razlikuje glede na obstoječi sistem obporodnega varstva. Babice so lahko tudi samozaposlene, zaposlene v bolnišnici, zaposlene v agenciji ipd. (Forster et al., 2016; McLachlan et al. 2012; Offerhaus et al., 2020).
1.3 Kontinuirana babiška obravnava po svetu
Kontinuirana babiška obravnava je tema mnogih raziskav in študij po svetu. Danes vedno več študij priznava koristi in prednosti tega modela. V mnogih državah po svetu je model že vključen v babiško obravnavo, saj osebni stik med babico in žensko gradi zaupanje in podporo, ki jo ženska želi med nosečnostjo (McInnes et al., 2020). Sistem nudi ženskam zanesljiv in konstanten dostop do informacij, brez večjih ovir in bi ga zato morali vzpodbujati v vseh institucijah namenjenih nosečnicam. Sandall (2017) izpostavlja, da imajo nosečnice, ki so del kontinuirane babiške obravnave sedem krat večjo možnost, da bo pri njihovem porodu prisotna babica, ki jim je znana; poleg tega imajo 16 % manjše tveganje za izgubo dojenčka, 19 % manjše tveganje za izgubo dojenčka v prvih 24-ih tednih, 15 % manjše tveganje za regionalno analgezijo, 24 % manjše tveganje za prezgodnji porod, 16 % manjše tveganje epiziotomije.
Čeprav je že veliko znano o kontinuiranem modelu, je še vedno potrebno raziskati kakšne učinke ima ta model na ženske s tvegano nosečnostjo. Hkrati pa Sandall et al. (2019) izpostavljajo, da je model potrebno osredotočiti tudi na prikrajšane skupine, predvsem manj razvite in revnejše ljudi.
1.4 Kontinuirana babiška obravnava v Sloveniji
V Sloveniji se ne pojavlja veliko virov na temo kontinuirane babiške obravnave. Leta 2011 je bila opravljena študija v Ljubljani (Stanek Zidarič et al., 2011), v katero je bilo vključenih 8 žensk, ki so v času nosečnosti prejele kontinuirano babiško obravnavo. Izkušnjo so opisale kot zelo pozitivno, predvsem pa so bile zadovoljne z individualno obravnavo, katere so se lahko udeležili in se aktivno vključili tudi njihovi partnerji. Izvajalci modela so menili, da
7
so skozi izkušnjo strokovno in osebnostno napredovali, je pa bil zanje model zelo zahteven prav zaradi stalne pripravljenosti (Stanek Zidarič et al., 2011). Rezultati študije so pokazali, da kontinuirana obravnava nosečnice pozitivno vpliva na zadovoljstvo ženske z izkušnjo pred, ob in v poporodnem obdobju. Porodnice so zelo dobro ocenile tudi individualne obravnave, kjer so bili lahko prisotni tudi partnerji.
8
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti modela kontinuirane babiške obravnave v primerjavi z ostalimi modeli obravnave.
Cilji našega diplomskega dela so opredeliti kontinuirano babiško obravnavo in raziskati njene prednosti in slabosti, prav tako pa opisati učinke te obravnave na ženske in babice.
Kot vodilo pri raziskovanju smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:
• Kakšne so prednosti in pomanjkljivosti modela kontinuirane babiške obravnave?
• Kakšen učinke ima model kontinuirane babiške obravnave na ženske?
• Kakšen učinek ima model kontinuirane babiške obravnave na zaposlene babice?
9
3 METODE DELA
Diplomsko delo temelji na vsebinskem pregledu literature. Literaturo smo poiskali v bazah podatkov: PubMed, MEDLINE, PEDro, ScienceDirect, COBISS, DiKUL z iskalnimi gesli in Boolovimi operatorji: (continuous OR continuing OR continuity) AND (midwifery OR midwife). Uporabljene so bile ključne besede v slovenskem jeziku: babiška obravnava, kontinuirana babiška obravnava, modeli babiške obravnave, in angleškem jeziku:
midwifery, continuous midwifery care, midwifery care models.
Pri izbiri gradiva smo uporabili vključitvene kriterije: besedilo napisano v angleškem ali slovenskem jeziku, objavljeno med letoma 2011 in 2021, dostopno v celotnem besedilu in vsebinsko ustrezno. Izključitveni kriteriji so bili: besedilo napisano v preostalih jezikih, objavljeno pred letom 2011, delna dostopnost in vsebinska neustreznost.
10
4 REZULTATI
Iskanje s ključnimi besedami po bibliografskih bazah je skupaj znašalo 874 zadetkov, od tega 326 v PubMed, 298 v Medline, 64 v PEDro in 186 v ScienceDirect. 342 zadetkov se je v bazah podvajalo in smo jih izločili. Preostanek zadetkov smo pregledali glede na leto, jezik, vrsto in predmetno oznako ter izločili še 212 virov. Preostalih 320 virov smo pregledali po naslovih in na podlagi neustreznosti izločili še 263 virov. V pregled celotnega besedila je bilo tako zajetih 57 virov in od teh 16 uporabljenih za dokončno analizo, kar je prikazano tudi v diagramu poteka iskanja virov (Slika 1) s pomočjo orodja Prisma (Moher et al., 2009).
Pri vseh vključenih študijah je bila ocenjena tudi kakovost prispevka. Slednje je bilo doseženo z metodološko oceno PEDro(Jacob, 2018) in je vključevalo oceno po enajstih kriterijih. Ob izpolnjevanju posameznega kriterija se je vir točkoval z eno točko. Najvišja možna ocena kakovosti tako je znašala 11 točk in najnižja 0 točk.
Med izbranimi viri po lestvici PEDro štirje dosegajo stopnjo kakovosti 4, dva stopnjo kakovosti 5, trije stopnjo kakovosti 6, šest virov stopnjo kakovosti 7 in en vir stopnjo kakovosti 8.
11
Slika 1: PRISMA diagram prikaza rezultatov pregleda literature (Moher et al., 2009) V pregled literature, ki je prikazan v tabeli 2, so vključeni avtorji iz Avstralije, Irana, Kanade, Kitajske, Nizozemske, Norveške, Švedske in Velike Britanije. Med avtorji jih je 6 za metodo dela uporabljalo pregled literature, 2 študiji sta kvalitativni. 3 študije so randomanizirane kontrolne študije, ostali avtorji so se še odločili za longitudinalno opazovalno študijo, presečno anketno raziskavo, kohortno, kvazieksperimentalno in pa pilotno kontrolno študijo primera. Ob tem je v tabeli podan tudi namen in vzorec študij.
Iskanje literature in identifika- cija zadetkov v bazah (n = 874)
Izključitev duplikatov (n = 342)
Pregled zadetkov glede na leto, jezik in ključne besede
(n = 532)
Izključeni zadetki (n = 212)
Pregled po naslovu (n = 320)
Izključeni zadetki (n = 263)
Natančna analiza celotnega besedila
(n = 57)
Izključeni zadetki (n = 41)
Celotno število virov, vključenih v podrobno analizo
(n = 16)
Identifikacija študij preko baz podatkov
Identifikacija
Pregled
Vključeni
12
Tabela 2: Karakteristike ali značilnosti študij vključenih v pregled literature
Avtorji, leto Država Namen Metoda Vzorec
Bagheri et al., 2017 Iran Raziskati koncept kontinuirane nege z vidika različnih udeležencev
Kvalitativna študija s polstrukturiranimi intervjuji
21 mater, 5 očetov, 18 babic, 5 zdravnikov
Donnolley et al., 2016
Avstralija Razviti sistem klasifikacije modelov obravnave matere
Sistematični pregled literature 17 študij
Eri et al., 2020 Norveška Ustvariti pregled nad modeli
kontinuirane obravnave Sistematični pregled literature 5 člankov Fenwick et al., 2018 Avstralija Primerjati vpliv kontinuirane
babiške obravnave na babice
Presečna anketna raziskava 214 eksperimentalna, 648 kontrolna skupina
Forster et al., 2016 Avstralija Oceniti vpliv kontinuirane obravnave na zadovoljstvo žensk
Randomizirana kontrolna študija 1.156 žensk v eksperimentalni in 1.158 žensk v kontrolni skupini
Hatem et al., 2018 Velika Britanija Primerjati modele kontinuirane obravnave z ostalimi modeli
Sistematični pregled literature 11 študij, 12.276 žensk
Homer, 2016 Avstralija Predstaviti modele obravnave nosečnice
Pregled literature 57 enot literature
McLachlan et al., 2012
Avstralija Ugotoviti vpliv kontinuirane obravnave na incidenco carskih rezov
Randomizirana kontrolna študija 1.156 žensk v eksperimentalni in 1.158 žensk v kontrolni skupini
13
Offerhaus et al., 2020 Nizozemska Primerjati kontinuirani model z običajnim modelom obravnave
Longitudinalna opazovalna študija
657 žensk v eksperimentalni in 1.954 žensk v kontrolni skupini
Perriman et al., 2018 Avstralija Predstavitev perspektive nosečnic na kontinuirano babiško obravnavo
Sistematični pregled literature 33 študij, objavljenih med 2006 in 2016
Sandall et al., 2016 Velika Britanija Primerjati modele kontinuirane babiške nege z drugimi modeli
Sistematični pregled literature 15 študij, ki je vključevalo 17.674 žensk
Sehhatie et al., 2014 Iran Raziskati učinke kontinuirane obravnave na izid poroda
Kvazieksperimentalna študija 50 žensk v eksperimentalni in 50 žensk v kontrolni skupini Simcock et al., 2018 Kanada Raziskati učinek kontinuirane
obravnave na nevrorazvoj dojenčkov pri naravni katastrofi
Prospektivna kohortna študija 115 žensk, izpostavljene povodnji med nosečnostjo
Sydsjö et al., 2015 Švedska Oceniti vpliv kontinuirane babiške obravnave na izid poroda in subjektivno izkušnjo nosečnice
Pilotna kontrolna študija primera 14 žensk v eksperimentalni in 28 žensk v kontrolni skupini
Viveiros, Darling, 2018
Kanada Raziskati dejavnike, ki vplivajo na duševnega zdravja
Kvalitativna deskriptivna študija s polstrukturiranimi intervjuji in fokusnimi skupinami
16 žensk
Zhang, Liu, 2016 Kitajska Ugotoviti, ali je kontinuirana obravnava bolj koristna od standardne
Randomizirana opazovalna študija
48 žensk v eksperimentalni in 48 žensk v kontrolni skupini
14
4.1 Izsledki raziskav
Pridobljene rezultate iz pregledane literature smo zbrali v vsebinske teme, s katerimi smo odgovorili na raziskovalna vprašanja. S pomočjo tabele 3 smo avtorje razdelili v sklope, o katerih so pisali.
Tabela 3: Avtorji povzetih raziskav po sklopih
Sklop Avtorji
Prednosti in pomanjkljivosti modela kontinuirane babiške obravnave
Bagheri et al., 2017;
Donnolley et al., 2016;
Eri et al., 2020;
Fenwicl et al., 2018;
Forster et al., 2016;
Hatem et al., 2018;
Homer, 2016;
Offerhaus et al., 2020;
Perriman et al., 2018;
Sandall et al., 2016;
Sehhatie et al., 2014;
Sydsjö et. al., 2015;
Učinki modela kontinuirane babiške obravnave na žensko in otroka
Bagheri et al., 2017;
Eri et al., 2020;
Forster et al., 2016;
McLachlan et al., 2012;
Offerhaus et al., 2020;
Perriman et al., 2018;
Sandall et al., 2016;
Sehhatie et al., 2014;
Simcock et al., 2018;
Sydsjö et. al., 2015;
Viveiros, Darling, 2018;
15
Zhang, Liu, 2016 Učinek modela kontinuirane babiške
obravnave na zaposlene babice
Eri et al., 2020;
Fenwick et al., 2018;
Homer, 2016
4.2 Prednosti in pomanjkljivosti modela kontinuirane babiške obravnave
Model kontinuirane babiške obravnave je predvsem rezultat obširnih prizadevanj in poskusov optimizacije obravnave nosečnice, zato pričakovano prinaša številne prednosti.
Sam model je vzpostavljen na temelju dimenzij. Te dimenzije procesa so kontinuiteta, proces obravnave, izobraževanja in obveščanja, upravljanje in profesionalnost. S tem se zmanjšuje nepotrebno obiskovanje zdravstvenih storitev s strani nosečnice. Babica, ki nudi kontinuirano obravnavo, mora dobro razumeti potrebe bodoče matere, jo znati poslušati in s svojim znanjem tudi zadovoljiti potrebe ženske (Bagheri et al., 2017; Eri et al., 2020).
Opredelimo lahko več različnih sistemov babištva v sklopu kontinuirane babiške obravnave, kar nosečnici omogoči izbiro najprimernejšega modela glede na njene individualne potrebe.
Tako se lahko nosečnici zagotovi najboljša obravnava in s tem tudi najbolj optimalen izid poroda in nosečnosti. Primeri teh sistemov so obravnava privatnega porodničarja, privatno babištvo, javna bolnišnična obravnava pri tvegani nosečnosti, timska babiška obravnava, babištvo na temelju primera, babištvo na oddaljenem območju, obravnava v sodelovanju z zasebno babico in porodničarjem (Donnolley et al., 2016).
Številni avtorji izpostavljajo, da so temeljne prednosti modela na splošno boljši izidi porodnega procesa, torej manj različnih vrst zapletov na ravni zdravja, počutja in blagostanja nosečnice in otroka (Fenwick et al., 2018; Forster et al., 2016; Hatem et al., 2018; Offerhaus et al., 2020; Sandall et al., 2016; Sydsjö et al., 2015). S tem povezana je tudi na splošno višja stopnja zadovoljstva uporabnice babiške obravnave (Fenwick et al., 2018; Forster et al., 2016). Boljše izide model kontinuirane babiške obravnave v glavnem dosega prek dveh mehanizmov. Prvi mehanizem je dobra integracija vseh podatkov in informacij o posameznem primeru, ki omogoča dobro zaznavanje novih podatkov in informacij ter dopolnjevanje obstoječih. Optimalno integracijo zagotavlja stalna prisotnost istega
16
strokovnjaka na primeru, ki lahko s svojimi osebnimi kapacitetami bolj učinkovito spremlja in vodi primer, kot če se v proces vključuje več oseb (Bagheri et al., 2017; Hatem et al., 2018; Offerhaus et al., 2020; Sandall et al., 2016; Sehhatie et al., 2014; Sydsjö et al., 2015).
Drugi mehanizem je odnos, ki se vzpostavi med nosečnico in babico, ki omogoča potek številnih podpornih procesov. Zaupanje zagotavlja učinkovito komuniciranje in dvosmerno izmenjavo vseh pomembnih informacij, poleg tega pa podporo in zaupanje nosečnici, ki vpliva na znatno nižje ravni stresa in nadalje na nižje ravni različnih vrst zapletov (Fenwick et al., 2018; Forster et al., 2016; Perriman et al., 2018).
Kljub številnim prednostim modela kontinuirane babiške obravnave, lahko izluščimo tudi nekaj pomanjkljivosti. Medtem ko kontinuirana babiška obravnava zagotavlja pozitivne učinke za matere in novorojence, obstajajo denimo pomisleki, da lahko zagotavljanje kontinuitete obravnave zaradi velike odgovornosti in kompleksnosti dela negativno vpliva na dobro počutje in poklicno življenje babic. Negativni učinki kontinuirane babiške obravnave na počutje babic so povezani s prekomernimi delovnimi obremenitvami, dolgimi delovniki, stalno pripravljenostjo, poklicno izolacijo in težavami pri doseganju ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, kar lahko prispeva k izgorelosti (Fenwick et al., 2018). Druge pomanjkljivosti se lahko nanašajo tudi na vezanost kontinuirane obravnave na en odnos in eno osebo. Če pride v odnosu med babico in nosečnico v kontinuirani obravnavi do kakršne koli težave, lahko ima ta težava veliko večji vpliv na porodni proces, kot v primeru odnosnih težav v drugih modelih, kjer obravnava temelji na več različnih osebah.
Odvisnost od enega vira obravnave se lahko nanaša tudi na morebitne osebne ali strokovne šibke točke babice, ki imajo v kontinuirani obravnavi veliko večji vpliv na obporodni proces kot v primeru, ko je obravnava odvisna od različnih oseb (Eri et al., 2020; Perriman et al., 2018; Sydsjö et. al., 2015).
4.3 Učinki modela kontinuirane babiške obravnave na žensko in otroka
Splošne ugotovitve vključenih študij kažejo zmanjšanje tveganja za zaplete pri porodu, zmanjšan obseg potrebnih intervencij tekom poroda, v povprečju boljše zdravstvene izide ter pozitivni učinek na kasnejši razvoj otroka (Forster et al., 2016; McLachlan et al., 2012;
Offerhaus et al., 2020; Sandall et al., 2016; Sehhatie et al., 2014; Sydsjö et al., 2015). Za ženske, ki so deležne kontinuirane obravnave, je med drugim manj verjetno, da rodijo z
17
regionalno analgezijo, ali s pomočjo izhodnih porodniških operacij, porodi pa so v povprečju krajši z redkejšo pojavnostjo hujših raztrganine presredka, ki zahtevajo šivanje. Na drugi strani je kontinuirana babiška obravnava povezana z večjo verjetnostjo spontanega vaginalnega poroda (McLachlan et al., 2012; Offerhaus et al., 2020; Sandall et al., 2016).
Razlike se kažejo v manjših potrebah po indukcijah poroda, manj je predporodnih hospitalizacij, krvavitev po porodu, manjši meri dodajanja sintetičnega oksitocina med porodom, opiati, analgeziji, manj je tudi poporodnih krvavitev, boljši vzpostavitev dojenja, boljša ocena po Apgarjevi, manj neonatalnih krčev, manjša možnost sprejema novorojenčka v enote za intenzivno nego ali terapije in povprečni dolžini bivanja novorojenčka v porodnišnici (Sydsjö et al., 2015). Kontinuirana babiška obravnava zmanjšuje tveganje za nastanek hemoroidov, pojav fetalne stiske in asfiksije (Zhang, Liu, 2016). Neprekinjenost babiške obravnave pozitivno vpliva na nevrološki razvoj dojenčkov, katerih matere doživljajo stres med nosečnostjo, v primerjavi z dojenčki, katerih matere niso deležne standardne bolnišnične obravnave (Simcock et al., 2018).
Sredstvo, s katerim kontinuirana babiška obravnava dosega učinke, je odnos med babico in nosečnico. Kontinuirana obravnava daje prek mehanizma odnosa nosečnici občutek bolj osebne obravnave, zaupanja in opolnomočenja, ter preprečuje zbegano odločanje bodočih mater, prav zaradi vzpostavljenega zaupanja s strani nosečnice k babici. Odnos z babico je tudi tisti, ki ga nosečnice najbolj cenijo. Intervencije in bolečine za ženske ne predstavljajo tako velike vloge, kot vedenje in odnos babice (Bagheri et al., 2017; Eri et al., 2020;
Perriman et al., 2018). Neprekinjenost babiške obravnave omogoča razvoj odnosa med žensko in babico, kar lahko nosečnici ali porodnici olajša ubesediti stiske, skrbi in težave, ki lahko pomembno vplivajo na porod ter zdravstvene izide matere in otroka (Viveiros, Darling, 2018). Prisotnost kontinuirane babiške obravnave prav tako zmanjšuje strah pred porodom, ki je lahko prisoten pri nosečnici (Sydsjö et al., 2015).
4.4 Učinek modela kontinuirane babiške obravnave na zaposlene babice
Babice, ki zagotavljajo kontinuirano babiško obravnavo, so v primerjavi s svojimi kolegicami, ki niso del tega modela, poročale boljše čustveno in strokovno počutje. Navajale so nižje ravni izgorelosti, depresije in tesnobe ter poročale o višjih ravneh poklicne identitete in avtonomije. Poleg tega so menile, da so same bolj sposobne črpati znanje, spretnosti in
18
sredstva, potrebna za delo v celotnem obsegu babiške prakse in zagotavljanje obravnave, osredotočene na ženske. Te ugotovitve nakazujejo, da zagotavljanje kontinuitete babiške obravnave ni koristno samo za ženske, pač pa tudi za babice (Fenwick et al., 2018). Babice, ki so vključene v modele kontinuirane obravnave, se počutijo bolj avtonomne in sposobne pri delu in izražajo višjo strokovnost do dela (Eri et al., 2020, Homer, 2016).
Nekatere babice so mnenja, da občasno pride do prekomernih obremenitev z delom, saj morajo biti ves čas v pripravljenosti, vendar so v primerjavi z babicami v drugih modelih stopnje izgorelosti in obremenitve še vedno nižje, torej so prednosti modela večje, kot slabosti (Fenwick et al., 2020).
19
5 RAZPRAVA
Ugotovili smo, da so največje prednosti modela kontinuirane babiške obravnave boljši izidi porodov, manj je zapletov med in po porodu, kar vodi v večje zadovoljstvo bodočih mater.
Same pomanjkljivosti modela nastopijo v odnosu med babico in žensko, saj lahko nesporazumi med babico in žensko negativno vplivajo na splošno počutje obeh. Študija, ki jo je opravila Aune s sodelavci (2013) je prišla do nekoliko drugačnih zaključkov, saj so avtorji izpostavili, da kontinuirana babiška obravnava v primerjavi z drugimi modeli babištva, ne kaže razlike v kliničnih izidih, povezanih s porodom. Ženske, ki so bile vključene v model kontinuirane babiške obravnave so poročale o večjem splošnem zadovoljstvu in se počutile bolje oskrbljene, kot ženske, ki so bile del standardne obravnave.
Aune in sodelavci (2013) menijo, da je na področju kontinuirane babiške obravnave potrebno nadaljnje raziskovanje, saj na splošno ni veliko raznolikih virov na to temo.
Podobno situacijo je moč zaznati tudi na področju Slovenije. Glede na število študij, ki potrjujejo prednosti babiške obravnave v naši raziskavi lahko pridemo do zaključka, da kontinuirana babiška obravnava resnično nudi pred, med in poporodne prednosti ženskam in otrokom, kot so boljši izid poroda, boljše ocene novorojenčka po Apgar-jevi, lažjo vzpostavitev dojenja. Hildingsson in sodelavci so leta 2020 v študiji dokazali, da so ženske, ki so bil deležne kontinuirane babiške obravnave poročale o bolj pozitivni porodni izkušnji, kar pa je potrdilo, da je odnos med žensko in babico resnično pomemben. Kot je razvidno iz rezultatov je pri kontinuirani babiški obravnavi prišlo do boljših rezultatov, oziroma boljšega izida poroda, manjši potrebi po medikamentoznih sredstvih. Ta model hkrati prinaša večje zadovoljstvo žensk s porodom (Allen et al., 2019). Model kontinuirane babiške obravnave, daje babicam večjo samozavest in čeprav občasno pride do večjih obremenitev, je stres med babicami, ki sodelujejo v kontinuirani babiški obravnavi, manjši. Kontinuirana babiška obravnava prinaša veliko koristi tako za žensko kot za otroka. Novorojenčki imajo po rojstvu manj zdravstvenih zapletov.
Tekom pregleda literature smo ugotovili, da vključitev kontinuiranega modela babiške obravnave v že obstoječem babiškem sistemu lahko predstavlja mnoge ovire. Sandall s sodelavci (2016) opozarja na finančne zaplete, ki se lahko pojavijo pri vzpostavitvi kontinuirane babiške obravnave. Poleg tega vsa področja sveta nimajo zdravstvenih sistemov, kjer lahko babice zagotavljajo kontinuirano babiško obravnavo. Sandall et al.
(2016) menijo, da je samo financiranje babiškega modela lahko potencialna ovira. Obenem
20
poudarjajo, da je potrebno razmišljati o vzpostavitvi modela kontinuirane babiške obravnave in zagotoviti ustrezna finančna sredstva v namen izboljšanja obporodnega varstva, normalizacije in humanizacije poroda ter preprečevanja prezgodnjega poroda (Sandall et al., 2016). McInnes je s sodelavci (2018) opravila študijo, v kateri so proučevali ravno način vključitve kontinuirane babiške obravnave v že obstoječ model obravnave. Ugotovili so, da je reorganizacija dela potrebna za uspešno izvajanje in vzdrževanje kontinuitete modela, ki zahteva vključenost osebja in stalno ocenjevanje napredka in vpliva. Same spremembe imajo lahko negativen vpliv na babice (McInnes et al., 2018).
V prihodnje bi morali nadaljevati z izobraževanjem žensk glede prednosti in koristi kontinuirane babiške obravnave. S tem bi morda lahko pospešili vključitev modela v obstoječo prakso. Ostajajo vprašanja, kako uspešno vključiti modele kontinuirane babiške obravnave v različnih zdravstvenih institucijah, saj velikokrat pride do zapletov financiranja modela. V prihodnje je smiselno raziskati predvsem učinek modela na babice in ga podpreti tudi v ekonomskem smislu. Z nadaljnjimi raziskavami na temo kontinuirane babiške obravnave bi omogočili boljši dostop do informacij in primernejše priznavanje kontinuiranega modela babištva, predvsem v Sloveniji.
Največja omejitev pri pisanju diplomskega dela je bila težka dostopnost do relevantnih virov, saj je veliko virov plačljivih. V Sloveniji ni objavljenih veliko raziskav na temo kontinuirane babiške obravnave, zato jih z izsledki tujih raziskav nismo mogli primerjati.
V okviru študija babištva bi bilo smiselno uvesti v okviru klinične prakse tudi koncept kontinuirane babiške oskrbe, da bi se študenti babištva seznanili s tem modelom. Prav tako bi bilo dobro, da se sistemskimi ukrepi podpre razvoj ambulante, v katerih bi babice lahko kontinuirano spremljale nosečnice, otročnice in njihove novorojenčke do 6. tedna starosti.
21
6 ZAKLJUČEK
Modeli kontinuirane obravnave, v katerih obravnavo spremlja ena ali več babic, temeljijo na predpostavki, da sta nosečnost in rojstvo fiziološka življenjska dogodka in je osredotočena na žensko. Model kontinuirane babiške obravnave ima zaradi načina dela mnoge prednosti tako za ženske kot tudi za babice. Pregled literature je pokazal, da imajo v modelu kontinuirane babiške obravnave ženske manj zapletov, hkrati imajo boljše rezultate pri povezovanju z otrokom, kot tudi pri dojenju, prepoznavanju otrokovih potreb, predvsem zaradi osebnega stika, ki ga vzpostavijo z babico. Posledično se počutijo mnogo bolj sposobne pri materinstvu. Obenem predstavljeni model pozitivno vpliva tudi na babice, saj doživljajo manj stresa, stopnja izgorelosti pa je nižja v primerjavi z drugimi modeli, četudi se včasih počutijo preobremenjene z delom. V sklopu kontinuirane babiške obravnave, nosečnici omogočamo izbiro najprimernejšega strokovnjaka glede na njene individualne potrebe. Tako lahko nosečnici zagotovimo najboljšo obravnavo in s tem tudi najbolj optimalen izid poroda in poporodnega obdobja.
22
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI
Allen DJ, Parratt JA, Rolfe MI, Hastie CR, Saxton A, Fahy KM (2019). Immediate, uninterrupted skin-to-skin contact and breastfeeding after birth: A cross-sectional electronic survey. Midwifery, 79, 102535. doi: 10.1016/j.midw.2019.102535
Aune I, Dahlberg U, Backe B, Haugan G (2013). Comparing Standard Maternity Care with Team Midwifery Care Provided by Student Midwives A Pilot Study. Nord J Nurs Res, 33(3), 14–9.
Bagheri-Nesami M, Shorofi SA, Hashemi-Karoie SZ, Khalilian A (2015). The effects of sesame oil on the prevention of amiodarone-induced phlebitis. Iranian Journal of Nursing and Midwifery Research, 20(3), 365.
Bagheri A, Simbar M, Samimi M, Nahidi F, Majd HA (2017). Exploring the concept of continuous midwifery-led care and its dimensions in the prenatal, perinatal, and postnatal periods in Iran (Kashan). Midwifery, 51(1): 44-52.
Dahlen HG (2016). Continuity of midwifery care models improve outcomes for young women and babies. Evid Based Nurs, 19(3): 72–3.
Dewarrat M (2013). Preparing for a New Life: Midwifery and Transactional Analysis.
Transactional Analysis Journal 43(1): 48-57.
Donnolley N, Butler-Henderson K, Chapman M, Sullivan E (2016). The development of a classification system for maternity models of care, Health Inf Manag J 45(2): 64-70.
Eri TS, Berg M, Dahl B, Gottfreðsdóttir H, Sommerseth E, Prinds C (2020). Models for midwifery care: a mapping review. Eur J Miwifery, 4(1): 23-41.
Fenwick J, Sidebotham M, Gamble J, Creedy DK (2018). The emotional and professional wellbeing of Australian midwives: a comparison between those providing continuity of midwifery care and those not providing continuity. Women Birth, 31(1): 38-43.
Forster DA, McLachlan HL, Davey MA et al. (2016). Continuity of care by a primary midwife (caseload midwifery) increases women’s satisfaction with antenatal, intrapartum
23
and postpartum care: results from the COSMOS randomised controlled trial. BMC Pregnancy Childbirth, 16(1): 1-13.
Hammond AD, Homer CSE, Foureur M (2014). Messages from Space: An Exploration of the Relationship between Hospital Birth Environments and Midwifery Practice. HERD 7(4):
81-95.
Hatem M, Sandall J, Devane D, Soltani H, Gates S (2018). Midwife‐led versus other models of care for childbearing women. Cochrane Database Syst Rev, 4(2): 365-71.
Hildingsson I, Karlström A, Larsson B (2020). Childbirth experience in women participating in a continuity of midwifery care project. Women Birth, 34(3): e255-e261.
Hollins Martin CJ, MacArthur J, Martin CR, McInnes RJ (2019). Midwives’ views of changing to a Continuity of Midwifery Care (CMC) model in Scotland: A baseline survey.
Women Birth, 33(5): e409-e419.
Homer C, Brodie P, Sandall J, Leap N (2019). Midwifery continuity of care. Chatswood:
Elsevier Australia.
Homer CS (2016). Models of maternity care: evidence for midwifery continuity of care. Med J Aust, 205(8): 370-4.
Jacob A (2018). A Comprehensive Textbook of Midwifery & Gynecological Nursing. New Delhi: Jaypee Brothers Medical Publishers.
McInnes RJ, Aitken-Arbuckle A, Lake S, Hollins Martin C, MacArthur J (2020).
Implementing continuity of midwife carer – just a friendly face? A realist evaluation. BMC Health Serv Res, 20(1): 304.
McInnes RJ,, Hollins Martin C, MacArthur J (2018). Midwifery continuity of carer:
developing a realist evaluation framework to evaluate the implementation of strategic change in Scotland. Midwifery, 66: 103-10.
McLachlan HL, Forster DA, Davey MA, et al. (2012). Effects of continuity of care by a primary midwife (caseload midwifery) on caesarean section rates in women of low obstetric risk: the COSMOS randomised controlled trial. BJOG, 119(12): 1483-92.
24
Moher D, Liberati A, Tetzlaff J, Altman DG, The PRISMA Group (2009). Preferred reporting items for systematic reviews and metaanalyses: the PRISMA statement. PLoS Med 6(7): e1000097.
Offerhaus P, Jans S, Hukkelhoven C, de Vries R, Nieuwenhuijze M (2020). Women’s characteristics and care outcomes of caseload midwifery care in the Netherlands: a retrospective cohort study. BMC Pregnancy Childbirth, 20(1): 1-11.
Perriman N, Davis DL, Ferguson S. (2018). What women value in the midwifery continuity of care model: a systematic review with meta-synthesis. Midwifery, 62(1): 220-9.
Sandall J (2017). The contribution of continuity of midwifery care to high quality maternity care. London: The Royal College of Midwives.
Sandall J, Soltani H, Gates S, Shennan AH, Devane D (2016). Midwife-led continuity models versus other models of care for childbearing women. Cochrane Database Syst Rev, 2015(9): 122.
Sandall J, Soltani H, Shennah A, Devane D (2019). Implementing midwife-led continuity models of care and what do we still need to find out?. Dostopno na:
https://www.evidentlycochrane.net/midwife-led-continuity-of-care/ <26. 3. 2021>
Sehhatie F, Najjarzadeh M, Zamanzadeh V, Seyyedrasooli A. (2014). The effect of midwifery continuing care on childbirth outcomes. Iran J Nurs Midwifery Res, 19(3): 233- 7.
Simcock G, Kildea S, Kruske S, Laplante DP, Elgbeili G, King S (2018). Disaster in pregnancy: midwifery continuity positively impacts infant neurodevelopment, QF2011 study. BMC Pregnancy Childbirth, 18(1): 1-9.
Stanek Zidarič T, Mivšek AP, Skubic M, Zakšek T (2011). Kontinuirana babiška skrb:
Predstavitev projekta Oddelka za babištvo Zdravstvene fakultete Ljubljana in Mestne občine Ljubljana. Obzor Zdrav Neg, 45(2): 141-5.
Styles C, Kearney L, George K (2019). Implementation and upscaling of midwifery continuity of care: The experience of midwives and obstetricians. Women Birth, 33(4): 343- 51.
25
Sydsjö G, Blomberg M, Palmquist S, Angerbjörn L, Bladh M, Josefsson A (2015). Effects of continuous midwifery labour support for women with severe fear of childbirth. BMC Pregnancy Childbirth, 15(1): 1-5.
Viveiros CJ, Darling EK. (2018). Barriers and facilitators of accessing perinatal mental health services: the perspectives of women receiving continuity of care midwifery.
Midwifery, 65(1): 8-15.
Zhang T, Liu C (2016). Comparison between continuing midwifery care and standard maternity care in vaginal birth after cesarean. Pak J Med Sci 32(3): 711-714.
