STROKOVNO POROČILO 2010
STR OK OVNO POR OČIL O 20 10
STROKOVNO POROČILO 2010
Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba:
Prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica Poročilo je pripravil uredniški odbor v sestavi:
Prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica, urednica Prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica, urednica Besedila za poročilo so prispevali:
Doc. dr. Zlatko Fras, prof. dr. Rok Accetto, prof. dr. Aleš Blinc, prof. dr. Mirta Koželj, prof. dr. Marko Noč, doc. dr. Marjeta Trčelj, prof.
dr. Borut Štabuc, prof. dr. Andrej Bren, doc. dr. Andrej Janež, prof. dr. Peter Černelč, prof. dr. Matija Tomšič, Gregor Veninšek, prim.
Martin Možina, mag. Hugon Možina, prim. Marjan Fortuna, prof. dr. Alojz Pleskovič, prof. dr. Borut Geršak, prof. dr. Mirko Omejc, doc.
dr. Marjan Koršič, prof. dr. Uroš Ahčan, prof. dr. Matjaž Veselko, prof. dr. Miha Sok, prim. Boris Sedmak, prof. dr. Andrej Kansky, prof.
dr. Vesna Novak Jankovič, prim. Ivan Vidmar, prof. dr. Dragica Maja Smrke, prof. dr. Vladimir B. Vodušek, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, doc. dr. Bojana Žvan, prof. dr. Janez Zidar, doc. dr. Adolf Lukanovič, doc. dr. Borut Kobal, dr.Tanja Premru Sršen, prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, Leon Meglič, prof. dr. Rajko Kenda, prim. Mojca Brecelj Kobe, doc. dr.Tadej Avčin, Uroš Krivec, prim. Marjeta Sedmak, prof. dr.
Tadej Battellino, doc. dr. Tanja Kersnik Levart, prof. dr. Tomaž Podnar, doc. dr. Janez Jazbec, doc. dr. Darja Paro Panjan, prof. dr. David Neubauer, akademik prof. dr. Uroš Skalerič, prof. dr. Milan Petelin, prof. dr. Janja Jan, doc. dr. Maja Ovsenik, Jelka Jožef, prof. dr. Ksenija Geršak, Erna Kos Grabnar, akademik prof. dr. Franc Strle, prof. dr. Branka Strin Kranjc, prof.dr. Vane Antolič, prof. dr. Miha Žargi, Tanja Planinšek Ručigaj, prim. mag. Darja Babnik Peskar, prof. dr. Sergej Hojker, doc. dr. Marija Prezelj, asist. dr. Metoda Dodič Fikfak, Andrej Fink, Mojca Blatnik, Andreja Čufar, Nataša Kos, prof. dr. Marko Hawlina, dr. Boriana Kremžar, dr. Dominika Oroszy, prof. dr. Bojana Beovič, prim. Dušica Pleterski, Jelka Mlakar, Nataša Čermelj, Renata Jurša, Stanko Grabljevec, doc .dr. Tatjana Lejko-Zupanc, Mojca Dolinšek, mag. Maja Klančnik Gruden, Mojca Fink, Valentin Sojar, doc. dr. Zdravko Štor.
Tehnična urednica:
Maja Strajnar Lektura:
Apolonija Kališnik Oblikovanje in prelom:
Ana Vedlin Fotografije:
Jolanda Kofol – MFDC, 123 RF, Istock Naklada:
250 izvodov Tisk:
Fota – Cop d.o.o.
Copyright © 2011, Univerziteni Klinični center Ljubljana, v Ljubljani, junij 2011 ISSN 2232-3503
1. UVOD 7
1.1. Ključni strokovni dosežki v letu 2010 8
2. UPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA UKCL 11
2.1. Organigram strokovnega vodstva 13
2.1.1. Svet zavoda UKC Ljubljana 13
2.1.2. Člani strokovnega sveta UKCL so: 14
2.1.3. Vodstvo UKC Ljubljana 14
2.2. Strokovni svet 14
2.3. Organigram strokovnega vodstva zdravstvene nege 18
2.4. Strokovni svet zdravstvene nege 18
3. ZDRAVSTVENA DEJAVNOST 21
3.1. Zdravstvena dejavnost v številkah 21
3.1.1. Raven bolnišnične in ambulantne oskrbe 21
3.1.2. Terciarna bolnišnična dejavnost 23
3.2. Strokovna poročila klinik, kliničnih oddelkov in centrov 25
3.2.1. INTERNA KLINIKA 25
3.2.1.1. Klinični oddelek za hipertenzijo 27
3.2.1.2. Klinični oddelek za žilne bolezni 29
3.2.1.3. Klinični oddelek za kardiologijo 31
3.2.1.4. Klinični oddelek za intenzivno interno medicino 32
3.2.1.5. Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergije 34
3.2.1.6. Klinični oddelek za gastroenterologijo 36
3.2.1.7. Klinični oddelek za nefrologijo 39
3.2.1.8. Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove 41
3.2.1.9. Klinični oddelek za revmatologijo 43
3.2.1.10. Klinični oddelek za za hematologijo 45
3.2.1.11. Center za vojne veterane 47
3.2.1.12. Center za zastrupitve 49
3.2.1.13. Internistična prva pomoč 51
3.2.1.14. Oddelek urgentne interne medicine 53
3.2.2. KIRURŠKA KLINIKA 54
3.2.2.1. Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja 56
3.2.2.2. Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo 58
3.2.2.3. Klinični oddelek za nevrokirurgijo 59
3.2.2.4. Klinični oddelek za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline 61
KAZALO
3.2.2.5. Klinični oddelek za travmatologijo 63
3.2.2.6. Klinični oddelek za torakalno kirurgijo 65
3.2.2.7. Klinični oddelek za urologijo 67
3.2.2.8. Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo 68 3.2.2.9. Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok 70 3.2.2.10. Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo 72
3.2.2.11. Klinični oddelek za kirurške okužbe 74
3.2.2.12. Paliativna oskrba na kirurških klinikah 77
3.2.3. NEVROLOŠKA KLINIKA 78
3.2.3.1. Klinični oddelek za bolezni živčevja 79
3.2.3.2. Klinični oddelek za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo 80
3.2.3.3. Klinični inštitut za nevrofiziologijo 82
3.2.4. GINEKOLOŠKA KLINIKA 86
3.2.4.1. Klinični oddelek za ginekologijo 88
3.2.4.2. Klinični oddelek za perinatologijo 90
3.2.4.3. Klinični oddelek za reprodukcijo 94
3.2.4.4. Službe za medicinske dejavnosti skupnega pomena 96
3.2.5. PEDIATRIČNA KLINIKA 98
3.2.5.1. Služba za otroško psihiatrijo 100
3.2.5.2. Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo 102
3.2.5.3. Služba za pljučne bolezni 103
3.2.5.4. Klinični oddelek za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko 104 3.2.5.5. Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove 106
3.2.5.6. Služba za kardiologijo 109
3.2.5.7. Klinični oddelek za nefrologijo 110
3.2.5.8. Služba za specialno laboratorijsko diagnostiko 112
3.2.5.9. Služba za hematologijo in onkologijo 114
3.2.5.10. Služba za neonatologijo 115
3.2.5.11. Služba za nutricionistiko, dietetiko in bolniško prehrano 117 3.2.5.12. Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo 119
3.2.6. STOMATOLOŠKA KLINIKA 123
3.2.6.1. Center za ustne bolezni in parodontologijo 125
3.2.6.2. Center za otroško in preventivno zobozdravstvo 126
3.2.6.3. Center za fiksno protetiko in Center za snemno protetiko 127
3.2.6.4. Center za zobne bolezni 130
3.2.6.5. Center za zobno in čeljustno ortopedijo 132
3.2.7. KLINIKA ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI IN VROČINSKA STANJA 134
3.2.8. OČESNA KLINIKA 136
3.2.9. DERMATOVENEROLOŠKA KLINIKA 140
3.2.10. KLINIKA ZA OTORINOLARINGOLOGIJO 143
3.2.11. ORTOPEDSKA KLINIKA 145
3.2.12. KLINIČNI INSTITUT ZA RADIOLOGIJO 147
3.2.13. KLINIKA ZA NUKLEARNO MEDICINO 150
3.2.14. INŠTITUT ZA KLINIČNO KEMIJO IN BIOKEMIJO 152
3.2.15. INŠTITUT ZA MEDICINSKO REHABILITACIJO 154
3.2.16. KLINIČNI INŠTITUT ZA MEDICINO DELA, PROMETA IN ŠPORTA 156
3.2.17. REŠEVALNA POSTAJA 159
3.2.18. LEKARNA 162
3.2.19. SLUŽBA BOLNIŠKE PREHRANE IN DIETOTERAPIJE 165
3.3. Podatki o številu doseženih točk za kliničnost 166
3.4. Koordinacija operativne dejavnosti v centralnem operacijskem bloku 168
3.5. Strokovni kolegij intenzivnih terapij – SKIT 171
4. RAZISKOVALNA DEJAVNOST 172
4.1. Raziskovalni svet 181
5. RAZVOJNO RAZISKOVALNO DELO – TERCIAR 182
5.1. Komisija za klinične raziskave UKCL 182
5.2. Projekti terciarne dejavnosti UKCL 183
6. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST 193
6.1. Svet za izobraževanje 195
6.2. Izobraževalna dejavnost v zdravstveni negi 197
7. TRANSPLANTACIJSKA DEJAVNOST V UKC 199
8. KAKOVOST ZDRAVSTVENE OSKRBE IN VARNOST BOLNIKOV 201
8.1. Služba za kakovost 201
8.2. Redni strokovni nadzori 204
8.3. Kazalniki, klinične poti in smernice 205
8.4. Sistem upravljanja z odkloni – izboljšanje varnostne kulture 211 8.5. Sistem zagotavljanja kakovosti na področju zdravstvene nege in oskrbe 216 9. PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB 222 9.1. Komisija za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb – KOBO 222 9.2. Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb – SPOBO 223
9.3. Poročilo kolegija higienikov 225
10. OBVLADOVANJE UPORABE ZDRAVIL IN POTROŠNO MEDICINSKEGA MATERIALA 229
10.1. Komisija za zdravila UKCL 229
10.2. Komisija za antibiotike 233
10.3. Poročilo o obvladovanju porabe potrošno medicinskega materiala 234
Kot mnoga leta v preteklosti smo tudi v letu 2010 v UKC Ljubljana dokazali, da smo vodilna strokovno medicinska ustanova v R Sloveniji in hkrati največja bolnišnica, ki zaposluje visoko strokovno usposobljen in ustvarjalen kader. UKCL omogoča visoko specializirano in sodobno zdravstveno oskrbo in visoko raven zdravstvene nege. Kot vodilna zdravstvena ustanova opravljamo trojno poslanstvo: zdravstveno dejavnost, kamor sodi diagnostika, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov ter pedagoško delo in znanstveno raziskovalno delo.
V preteklem letu smo s svojimi 7.441 zaposlenimi na sekundarni in terciarni ravni obravnavali preko milijon bolnikov, od tega smo jih v bolnišnici zdravili 102.088, ostale pa v ambulantah in funkcionalno diagnostičnih enotah. Kljub rahlemu zmanjšanju števila obravnav glede na prejšnje leto smo še vedno presegli dogovorjen obseg dela. Tudi ležalno dobo smo v preteklem letu dodatno skrajšali.
V preteklem letu smo uvedli številne nove diagnostične in terapevtske metode, kar je razvidno iz povzetka v nadaljevanju in izčrpneje v samih poročilih kliničnih oddelkov. Največ novih metod smo uvedli preko internih raziskovalnih projektov v okviru terciarja I.
V letu 2010 je potekalo kar 220 terciarnih raziskovalnih projektov.
Poleg tega smo sodelovali tudi v 19 raziskovalnih programih, 45 raziskovalnih projektih in 3 ciljnih raziskovalnih programih, ki jih financirata ARRS in MZ. Sodelovali smo tudi pri 28 mednarodnih raziskovalnih projektih.
Na področju transplantacij se je povečala dejavnost za 12,9 %.
S skupnimi močmi smo se zoperstavili epidemiji nove (prašičje) gripe in sestavili obsežen pandemski načrt, ki nam bo lahko služil tudi v bodoče v primerih večjih epidemij.
Veliko je bilo opravljenega tudi na nivoju zviševanja kakovosti in varnosti obravnave bolnikov. Pripravili smo 60 kliničnih poti in 54 smernic po enotni metodologiji. Od tega je bilo v klinično prakso uvedenih 15 kliničnih poti in 33 smernic. Ostale so v izvedbeni pripravi. Uvedli smo tudi projekt WHO: Varna kirurgija rešuje življenja.
1.
Uvod
Prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica,Strokovna direktorica UKC Ljubljana
1.1. Ključni strokovni dosežki v letu 2010
Interna klinika
Na KO Interne klinike smo izvedli številne raziskave učinkovitosti in varnosti zdravil.
Na KO za žilne bolezni so pričeli izvajati revaskularizacijske posege na perifernih žilah.
Na KO za kardiologijo so uspešno uvedli perkutano implantacijo aortnih zaklopk in dilatacijo stenotičnih aortnih zaklopk, intrakoronarno ehokardiografijo pri perkutanem zapiranju ovalnega okna, intramiokardno implantacijo matičnih celic s sistemom NOGA in uvedli novo metodo uporabe eritropoetina pri bolnikih s koronarno boleznijo.
Na KO za intenzivno interno medicino so v sodelovanju s srčnimi kirurgi uvedli bolj učinkovite zunajtelesne podporne sisteme. Srčni kirurgi so v sodelovanju s transplantacijsko ekipo uvedli možnost akutne transplantacije srca.
Na KO za pljučne bolezni in alergije so uvedli novo metodo obravnave bolnikov s kronično trombembolično pljučno hipertenzijo in nove postopke pri obravnavi sarkoidoze.
Na KO za gastroenterologijo so uvedli funkcionalno diagnostiko za funkcionalne bolezni prebavil in endoskopsko UZ vodeno terapijo.
Na KO za nefrologijo so uvedli dva nadomestna markerja aktivnosti ledvične bolezni in pričeli z novim načinom zdravljenja akutne okvare ledvic pri bolnikih s plazmocitomom.
Na KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni so pripravili akcijski načrt v okviru nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010 – 2020 in umestili preparat teriparatid v klinično shemo zdravljenja osteoporoze.
KO za revmatologijo je pripravil in začel izvajati elektronsko klinično pot za bolnike s spondiloartritisom, pri bolnikih z revmatoidnim artritisom pa so uvedli novo zdravilo tocilizumab.
Na KO za hematologijo sodelujejo v delovnih skupinah za presaditev krvotvornih matičnih celic.
Na IPP so uvedli mehanični pripomoček za zunanjo masažo srca in neinvazivno predihavanje pri bolnikih s pljučnim edemom.
V okviru strokovnega vodstva so delovale tudi Komisija za bolnišnične okužbe (KOBO), Služba za preprečevanje bolnišničnih okužb (SPOBO), Komisija za zdravila, Komisija za antibiotike, Strokovni kolegij intenzivnih terapij (SKIT) in Skupina za paliativno zdravljenje. Vse naštete komisije so opravljale delo zavzeto in kontinuirano, skrbele so za izboljševanje stanja bolnišničnih okužb, racionalno porabo zdravil in še posebej antibiotikov.
Področje zdravstvene in babiške nege vodi in usklajuje glavna medicinska sestra UKC Ljubljana. Ker sta zdravstvena in babiška nega del zdravstvene oskrbe, je način delovanja timsko delo z zdravniki in drugimi strokovnjaki. Glavna medicinska sestra ima tri pomočnice: za področje izobraževanja, kakovosti in razvoja v zdravstveni in babiški negi ter za higiensko in epidemiološko področje. Glavna medicinska sestra vodi Strokovni svet zdravstvene in babiške nege, katerega članice so njene pomočnice, glavne medicinske sestre klinik in vabljeni člani: vodja Oskrbovalnih služb, vodja Socialno-svetovalne službe, vodja Bolniške prehrane in dietoterapije, vodja radioloških inženirjev, vodja Reševalne postaje in vodja fizioterapevtov Centra za medicinsko rehabilitacijo.
Pomočnice glavne medicinske sestre so pripravile strategijo strokovnega področja in vodile strokovne kolegije.
Tudi na področju zdravstvene nege je bilo leto 2010 zelo aktivno in plodno.
Na področju pedagoške dejavnosti smo izobraževali študente za potrebe Medicinske fakultete, Fakultete za farmacijo in Zdravstvene fakultete v Ljubljani ter drugih šol na dodiplomski in podiplomski ravni. Med dejavnosti sodijo sodelovanje pri oblikovanju vsebine izobraževalnih programov s področja zdravstva in pobude za spremembe teh programov, izvajanje podiplomskega izobraževanja zdravstvenih strokovnjakov in zdravstvenih sodelavcev, oblikovanje in delovanje komisij za strokovne izpite za zdravstvene strokovnjake in zdravstvene sodelavce, lastno izobraževanje za potrebe pedagoškega, strokovnega in znanstveno-raziskovalnega dela.
Opravljenih je bilo 11 magisterijev in 18 doktoratov znanosti.
Sodelovali smo pri raziskovalnih nalogah mladih raziskovalcev, magisterijih in doktoratih znanosti, zagotavljali izvedensko- recenzijsko delo predlogov in rezultatov raziskovalnih projektov za različne naročnike in organizirali znanstveno-raziskovalna in strokovna srečanja.
Iz obsežnega gradiva za strokovno poročilo sem povzela nekatere bistvene dosežke vsake posamezne enote.
Kirurška klinika
Uvedli so interne strokovne nadzore, varnostne pogovore in varnostne vizite. Prav tako so uvedli strokovne standarde za odpust kirurškega bolnika.
Na KO za kardiovaskularno kirurgijo so v letu 2010 skupaj s KO za radiologijo uvedli nov robotski sistem za angiografije in perkutane žilne posege. Nadaljevali so z razvojem hibridne RFA metode, katero so predstavili na več strokovnih srečanjih v Sloveniji in v tujini. Nadaljujejo z vstavljanjem podpornih sistemov za levi in desni prekat pri bolnikih, ki potrebujejo tovrstno zdravljenje, tako popolnoma implantabilnih (HeartMate II) kot tudi začasnih, zunanjih (Levitronix). Poleg tega so izvedli 19 transplantacij srca, kar jih po številu transplantacij na milijon prebivalcev uvršča med vodilne države na svetu. Skupaj s kardiologi so sodelovali tudi pri perkutanih vstavitvah aortne zaklopke.
Na KO za abdominalno kirurgijo so uvedli minimalno invazivne metode za zdravljenje bolezni želodca, debelega črevesa, trebušne slinavke in jeter. Zabeležili so izboljšanje preživetja bolnikov z želodčnim in kolorektalnim rakom in zmanjšanje pooperativne smrtnosti.
Na KO za nevrokirurgijo so uvedli kirurško oskrbo vratne hrbtenice z implanti in oskrbo možganskih tumorjev z mikrotrepanacijami z nevroendoskopom.
Na KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline so izpopolnili rekonstrukcije po poškodbah brahialnega pleteža, parezi obraznega živca, operacije dojk, kompleksne operacije roke ter oblikovanje telesa po bariatričnem zdravljenju.
Na KO za travmatologijo so uvedli izboljšave pri zdravljenju bolnikov s patološkimi zlomi hrbtenice, medenice, lobanje in nadlahtnice.
KO za torakalno kirurgijo je edini center v Sloveniji, ki izvaja operacije na traheji, uvedli so tudi videotorakoskopsko lobektomijo pljuč.
KO za urologijo je uvedel laparoskopske radikalne prostatektomije in debelo-igelne biopsije ledvičnih sprememb.
Na KO za maksilofacioalno in oralno kirurgijo so uvedli tri nove postopke pri obravnavi zlomov očesne dupline, temporomandibularnega sklepa in čeljustnih grebenov in rekonstrukcijo obraznega skeleta in mehkih tkiv obraza in ustne votline z mikrovaskularnimi režnji.
Na KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok so uvedli 6 novih metod za podporo ventilacije ter kirurški varnostni kontrolni seznam za operativne posege.
Na KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo so uvedli bispektralni indeks (BIS) kot objektivno metodo ocene sedacije ventiliranih otrok v EIT in kontinuiran minimalno invaziven monitoring srčnega iztisa.
Nevrološka klinika
KO za bolezni živčevja je postal Evropski učni center za parenteralno zdravljenje pri Parkinsonovi bolezni. Na kliničnem oddelku izvajajo tudi program samostojnega vodenja bolnikov z vgrajenim stimulatorjem. Uvedli so tudi kvantifikacijo tremorjev s spirografijo in kvantitativno merjenje korelatov kognitivnih motenj.
Na KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo so uvedli paliativno dejavnost za določene vaskularno nevrološke bolnike.
Na KI za nevrofiziologijo so izdelali ekspertni sistem, ki ob sumu na sindrom zapestnega prehoda usmerja meritve in izpiše izvid preiskave.
Ginekološka klinika
V letu 2010 so pridobili certifikat ISO 9001:2008 za področje obravnave fiziologije in patologije medeničnega dna in obnovili certifikacijo EBCOG – evropsko licenco za specializacijo s področja ginekologije in porodništva.
Na KO za ginekologijo so uvedli laparoskopsko odstranjevanje bezgavk pri raku materničnega vratu, laparoskopsko evalvacijo citoredukcije pri napredovalem karcinomu jajčnika in aplikacijo mioblastov pri ženskah s stresno urinsko inkontinenco.
Na KO za perinatologijo so registrirali manjšo mrtvorojenost in perinatalno umrljivost kot leta 2009.
Na KO za reprodukcijo so uvedli metodo neposrednega vnosa spermija v jajčno celico pod 6000-kratno povečavo (IMSI).
Pediatrična klinika
Med pomembne strokovne dosežke sodijo: odprtje oddelka urgentne pediatrije, uvedba stalne pripravljenosti za specialiste vseh strokovnih področij za vso državo in uvedba velikih vizit v obliki tedenskih predavanj o pomembnih dosežkih posameznih oddelkov.
V Službi za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo so uvedli zdravljenje z monoklonskim protitelesom tocilizumab pri bolnikih z juvenilnim idiopatskim artritisom.
Na KO za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko so uvedli uporabo prehodnostne kapsule pri sumu na črevesno obolenje in uvedli nove doktrine v prehrano dojenčkov, otrok in mladostnikov.
Na KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove so v zdravljenje otrok in mladostnikov s sladkorno boleznijo tip 1 uvedli zdravljenje s senzorsko inzulinsko črpalko z avtomatičnim izklopom dovajanja inzulina.
V Službi za kardiologijo so uvedli perkutane implantacije pulmonalnih zaklopk.
Na KO za nefrologijo so uvedli neinvazivno metodo za odkrivanje vezikouretralnega refluksa pri otrocih, ultrazvočni mikcijski cistogram.
V Službi za neonatologijo so uvedli ocenjevalno lestvico za prepoznavo motenj hranjenja in UZ kvantitativno metodo merjenja kostne gostote, merjenja akustičnih potencialov in izdelali smernice za zdravljenje s prostini.
KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo je bil organizator poletne šole za epileptologe.
Stomatološka klinika
Na Centru za ustne bolezni in paradontologijo so zaključili klinično raziskavo o novem načinu zdravljenja agresivnega paradontitisa s fotodinamičnim učinkom.
Na Centrih za fiksno in snemno protetiko so kot prvi na svetu elektrognatografsko obravnavali kvaliteto žvečenja pri predšolskih otrocih s križnim grizom pred in po terapiji.
Na Centru za zobne bolezni so uvedli endodontski pristop k retrogradnemu endoskopskemu zdravljenju zob in uvedli oceno za karies.
Na Centru za čeljustno in zobno ortopedijo so uvedli novo metodo začasnega skeletnega sidranja z minivsadki.
Infekcijska klinika
Razvili so strategijo za odkrivanje okuženih z virusom hepatitisa C.
Očesna klinika
Na področju diagnostike in zdravljenja (bolezni mrežnice, vitreoretinalne kirurgije, kirurgije sprednjega očesnega segmenta in solzil) so uvedli nekaj novih metod in postopkov.
Dermatološka klinika
V mikološkem laboratoriju so pričeli uvajati dodatne postopke za diagnozo gliv in parazitov. Pričeli so uvajati zdravljenje debelih varic s skleroterapijo s peno.
Klinika za otorinolaringologijo
Uvedli so testiranje sluha pri dojenčkih in prvič uporabili intratemporalni pristop za kirurško zdravljenje patologije piramide in srednje možganske kotanje. Opravili so tudi tri izredno zahtevne operacije: odstranitev intranevralnega hemangioma obraznega živca v fundusu notranjega sluhovoda, bilateralno sočasno kohlearno implantacijo in odstranitev intratemporalnega vertikalnega dela arterije karotis interne. Uvedli so tudi endoskopsko analizo požiranja, senzorično testiranje grla in spodnjega žrela, diagnostične postopke po velofaringoplastikah z merjenjem nazalitete v govoru.
Ortopedska klinika
Uvedli so 10 novih metod zdravljenja na področju tumorjev in osteohondralnih lezij na področjih hrbtenice, kolena in stegnenice.
Klinični inštitut za radiologijo
Uvedli so nove endovaskularne metode za izključevanje anevrizem in endovaskularne rekanalizacije ob nastanku CVI.
Klinika za nuklearno medicino
Pričeli so uporabljati nove metode za diagnostiko maligne bolezni, vnetnih procesov in funkcijo možganov ter karcinoma prostate (PET). Pri bolnikih s hudo ščitnično orbitopatijo so uvedli nov način zdravljenja z rituksimabom.
Za vse opravljeno delo in dosežke vsem sodelavcem iskreno čestitam in se vam zahvaljujem.
Prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica Strokovna direktorica UKC Ljubljana
Spoštovani bralci Strokovnega poročila Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana,
To, da sem med tistimi, ki lahko napišejo uvodne misli k Strokovnemu poročilu Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za leto 2010, me navdaja s posebnim ponosom. UKC Ljubljana je namreč posebna inštitucija. S 7.441 zaposlenimi, ki skrbijo za tretjino vseh slovenskih bolnikov, se uvršča med največje srednjeevropske bolnišnice. Ponosen sem, da našo vrhunsko medicinsko ustanovo lahko uvrstimo ob bok vsem večjim svetovnim bolnišnicam, pri čemer gredo zahvale predvsem vsem zaposlenim in njihovim strokovnim dosežkom. Ponosen sem na to, da je med nami kar štiri člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Eden od njih je celo njen predsednik.
Kar 175 naših sodelavcev ima status univerzitetnega profesorja oziroma docenta. 154 je asistentov na fakultetah. 59 naših sodelavcev je pridobilo naziv svetnik oziroma višji svetnik. 344 sodelavcev je doktorjev znanosti in 190 magistrov znanosti.
In ne le nazivi – vsakega od naših sodelavcev odlikuje poseben duh Univerzitetnega kliničnega centra. Zagotovo smo poseben kolektiv v naši državi.
Lansko leto je bilo zaznamovano s številnimi uspehi. Poleg tega, da smo kar tretjini Slovencev omogočili dostop do javnih zdravstvenih storitev, se lahko pohvalimo tudi s stabilnim, vzdržnim poslovanjem.
Z izrednim ponosom nas navdaja dejstvo, da smo v letu 2010 dosegli enega izmed najboljših poslovnih izidov zadnjih let. Kljub dejstvu, da so prihodki praktično ostali na ravni iz leta 2009, je vodstvu UKC Ljubljana ob aktivnem sodelovanju Sveta Zavoda uspelo ustvariti enega boljših poslovnih izidov UKC v zadnjih letih.
V zaostrenih razmerah gospodarske recesije je to izjemen uspeh.
Še posebej je ta uspeh pomemben zato, ker ga nismo dosegli s klasičnimi sanacijskimi ukrepi, kot je zmanjševanje zaposlenih.
Nasprotno – povprečno število zaposlenih smo celo povečali in to izključno na račun zdravstvenih delavcev.
2.
Upravljanje in organizacija UKCL
mag. Simon Vrhunec, Generalni direktor UKC Ljubljana
Tisto, kar pa posebej opredeljuje položaj Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v našem okolju, je njegovo strokovno delo; na zavidiljive uspehe UKC Ljubljana pa sem izredno ponosen tudi sam.
Izjemno velike premike smo naredili tudi na drugih področjih – celo leto smo se intenzivno pripravljali na odprtje Negovalne bolnišnice, odprli pa smo tudi prenovljeno operacijsko dvorano na kliničnem oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo Kirurške klinike. Zavedamo se, da nas na določenih področjih še vedno pestijo ogromne prostorske težave, zaradi česar se veselimo premikov na področju gradnje nove urgence, prenove kliničnega oddelka za hematologijo in drugega.
Vse našteto dokazuje, da UKCL iz leta v leto raste na področju odličnosti in strokovnosti. Ostati najbolj kakovostna in varna bolnišnica – na čemer s sodelavci delamo iz dneva v dan – je vizija današnjega dne in predvsem naša vizija za prihodnost. Želimo ostati bolnišnica, v katero si bolniki na zdravljenje želijo priti, pri čemer se zavedamo, da brez srca ustanove, vseh sodelavcev, tega ne bi bilo moč doseči. Ob tej priložnosti bi se zato rad predvsem vam, vsem svojim sodelavcem, rad še enkrat zahvalil in vas spodbudil, da neprecenljivo mero strokovnosti, odličnosti in požrtvovalnosti ohranite tudi vnaprej.
mag. Simon Vrhunec Generalni direktor UKC Ljubljana
2.1. Organigram strokovnega vodstva
SVET ZAVODA UKCL
Pomočnica strokovnega direktorja
Služba za preprečevanje bolnišničnih okužb -SPOBO
Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb -KOBO
Komisija za antibiotike
Komisija za zdravila Pomočnik. direktorja za znanstveno-raziskovalno delo
Služba za raziskave in razvoj
Komisija intenzivnih terapij
Komisija za medicinsko etiko
Služba za zagotavljanje kakovosti
GENERALNI DIREKTOR STROKOVNI DIREKTOR STROKOVNI SVET
2.1.1. Svet zavoda UKC Ljubljana
Člani sveta zavoda UKCL so:
Predstavniki ustanovitelja;
• mag. Elda Gregorič Rogelj, predsednica Sveta zavoda UKC Ljubljana
• dr. Maks Tajnikar,
• mag. Črtomir Časar
• dr. Branko Mayr
• Ksenija Mihovar Globokar
• mag. Andrej Baričič
Predstavniki zaposlenih
• Nika Škrabl
• prim. Anton Kenig
• Marko Alauf
Predstavnik mesta Ljubljana
• Jani Möderndorfer Predstavnik zavarovancev
• mag. Jakob Ceglar
2.1.2. Člani strokovnega sveta UKCL so:
• doc. dr. Zlatko Fras, dr. med., strokovni direktor Interne klinike,
• prof. dr. Alojz Pleskovič, dr. med., strokovni direktor Kirurške klinike,
• prof. dr. Rajko Kenda, dr. med., višji svetnik, strokovni direktor Pediatrične klinike,
• doc. dr. Adolf Lukanovič, dr. med., svetnik, strokovni direktor Ginekološke klinike,
• prof. dr. David B. Vodušek, dr. med.,
višji svetnik, strokovni direktor Nevrološke klinike,
• akademik prof. dr. Uroš Skalerič, dr. stom., višji svetnik, ambasador RS za znanost,
strokovni direktor Stomatološke klinike,
2.2. Strokovni svet
Strokovni svet UKCL vodi strokovna direktorica UKC Ljubljana.
Sestavljajo ga redni člani, in sicer: strokovni direktorji klinik:
interne klinike, kiruške klinike, ginekološke klinike, stomatološke in nevrološke klinike, 2 predstavnika nepovezanih strok in glavna medicinska sestra UKCL. Redno vabljeni na seje so: generalni direktor UKCL, predsednik Raziskovalnega sveta, predsednik Sveta za izobraževanje in pomočniki strokovnega direktorja.
Strokovni svet ima redne seje 1 do 2 x mesečno, izjema je čas dopustov.
Strokovni svet UKCL (v nadaljevanju SS UKCL) je imel v letu 2010 20 rednih sej ter 3 izredne seje, na katerih je obravnaval aktualna strokovna vprašanja in drugo problematiko, ki zadeva strokovno področje.
• prof.dr. Branka Stirn Kranjc dr. med., predstavnica nepovezanih strok,
• prof. dr. Sergej Hojker, dr. med., predstavnik nepovezanih strok,
• Erna Grabnar Kos, viš. med. ses., glavna medicinska sestra UKCL,
• prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med.,
višja svetnica, strokovna direktorica zavoda UKCL, predsedujoča SS UKCL.
2.1.3. Vodstvo UKC Ljubljana
• mag. Simon Vrhunec, generalni direktor UKC Ljubljana
• prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med.,
višja svetnica, strokovna direktorica UKC Ljubljana
Strokovni svet UKC Ljubljana
Pri svojem delu je sprejel naslednja mnenja, priporočila in sklepe:
• sprejel je sklep glede Plana investicij za leto 2010 in plana investicijskega vzdrževanja za leto 2010;
• sprejel je predlog Sklepa o opredelitvi vrste zdravstvenih storitev, za izvajanje katerih se v UKCL lahko sklepajo podjemne pogodbe;
• sprejel je Poslovnik SS UKCL;
• sprejel je pravila glede pisne korespondence med vodstvom UKCL in strokovnimi direktorji klinik in predstojniki klinik;
• sprejel je sklep, da se na intranetni strani UKCL objavljajo sklepi Strokovnega sveta UKCL;
• seznanil se je z normativi, ki jih je pripravila Komisija za definiranje normativov in obseg dela na sekundarnem nivoju za zdravnike pri MZ.
• sprejel je sklep, da je redno seznanjen s sklepi sej Strokovnega sveta zdravstvene in babiške nege UKCL (v nadaljevanju SSZBN UKCL);
• sprejel je sklep, da je potrebno beležiti storitve na vseh organizacijskih enotah v obdobju od 1.1. 2011 do 31. 3. 2011.
• sprejel je sklep, da Komisija za klinične raziskave do naslednjega razpisa opredeli dodatne kriterije za delitev sredstev po posameznih projektih;
• strinjal se je s sklepom SSZBN UKCL glede opredelitve ključnih kadrov s področja negovalne dejavnosti;
• predlagal je izhodišča za ravnanje v prihodnje, dokler ni pripravljenih ustreznih aktov za področje opravljanja izvedenskih mnenj, in sicer:
a. v rednem delovnem času je moralno nedopustno, da se poleg redne dejavnosti dodatno opravlja še dejavnost, za katero je posameznik posebej nagrajen;
b. v primeru opravljanja dodatne dejavnosti v prostorih UKC Ljubljana izven rednega delovnega časa je potrebno poravnati vse stroške, ki pri tem nastanejo (uporaba prostora, osnovnih sredstev, laboratorijskih storitev, …). Stroške, ki nastanejo zaradi opravljanja pregledov in kliničnih preiskav zaradi priprave izvedenskega mnenja, bi moralo poravnati Ministrstvo za pravosodje;
c. strokovni svet UKCL je mnenja, da je glede opravljanja izvedenskih mnenj potrebno pridobiti usklajeno stališče Ministrstva za zdravje in Ministrstva za pravosodje.
• sprejel je priporočilo, da se v praksi zamenja uporaba terminusa »MM konferenca« za terminus »Konferenca o zapletih in izidih zdravljenja (MM konferenca)«;
• potrdil je Protokol oživljanja v UKCL – SOP
(Standard operating procedure) za medicinske sestre;
• predlagal je organizacijo izobraževanja s področja oživljanja za zdravnike UKC Ljubljana, kot ga predvideva Evropsko združenje za reanimacijo. Tečaje oživljanja bi organizirali
sprejemljivi stroškovni vrednosti;
• sprejel je sklep glede predstavljenega plana nakupa opreme za leto 2010;
• sprejel je sklep, da se pripravijo jasna navodila in opredelijo pogoji ter kriteriji za opravljanje drugega mnenja v UKC Ljubljana;
• priporočil je, da je Pediatrična klinika UKCL dolžna začeti in uvesti encimsko nadomestno zdravljenje z indursulfase. Skozi pogajanja v okviru Splošnega dogovora za leto 2010 pa bo potrebno doseči financiranje omenjenega zdravljenja;
• sprejel je sklep, da se Zdravstvenemu svetu RS posreduje pobudo glede ustanovitve sklada za določena draga zdravila (t.i. zdravila sirote), ki se uporabljajo pri zdravljenju redkih bolezni;
• podprl je ustanovitev Raziskovalnega inštituta v UKC Ljubljana;
• podprl je sodelovanje UKC Ljubljana z Inštitutom Jožef Stefan in soglašal z vsebino predstavljenega dokumenta »Pismo o nameri«;
• podprl je navodila za ravnanje v specialistični ambulantni dejavnosti;
• podprl je predlog Pediatrične klinike glede vzpostavitve sprejemno-triažnega oddelka. Pediatrična klinika je dolžna poskrbeti, da se ta sprememba ustrezno evidentira v pravnih aktih UKC Ljubljana;
• podprl je predlog Pediatrične klinike glede zagotavljanja službe stalne pripravljenosti in ga priporočil kot enega od modelov racionalizacije dežurne službe v UKC Ljubljana;
• potrdil in sprejmel je razdelitev sredstev iz naslova raziskovalnih projektov – Terciar I;
• soglašal je z objavo mednarodnega razpisa za delovno mesto predstojnika KO za revmatologijo, Interne klinike, UKCL;
• podprl je delo obeh pooblaščenk za varnost in nadaljnjo krepitev varnostne kulture v UKCL ter motiviranje in izobraževanje zaposlenih na tem področju;
• podprl je pospešitev vseh aktivnosti za uvedbo elektronskega arhiva;
• sprejel je sklep glede izvajanja dializne dejavnosti Interne klinike na lokaciji Meste otroške bolnišnice in njeno predvideno širitev do leta 2013 na skupno 63 bolnikov;
• seznanil se je s hudim pomanjkanjem strokovnega sestrskega kadra na Interni kliniki, KO za intenzivno interno medicino ter ocenil, da je nujno potrebno dosledno nadomeščati vsakršni izpad usposobljenih kadrov na intenzivnih enotah UKCL;
• podprl je predstavljene standarde za oskrbo kronične rane, ki jih je potrebno še dopolniti in nadgraditi v smislu stroškovne učinkovitosti posameznih standardiziranih postopkov;
• podprl je pobudo Kirurške klinike, da pristopi k projektu kakovosti 2010 – varna kirurgija.
• seznanil se je s predstavljenim projektom ocene vodstvenega potenciala managementa v zdravstvu in mu izrekel načelno podporo;
• sprejel je sklep, da se za člane Zdravstvenega sveta predlagajo naslednji kandidati:
prof. dr. Rajko Kenda, dr. med., višji svetnik, prof. dr. David B.
Vodušek, dr. med., višji svetnik, prof. dr. Alojz Pleskovič, dr.
med., doc. dr. Zlatko Fras, dr. med., prof. dr. Bojana Beović, dr. med., prof. dr. Adolf Lukanovič, dr. med., svetnik, Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.;
• sprejel je sklep glede obvezne uporabe privolitveno- zavrnitvenih obrazcev in sicer najkasneje od 3. 5. 2010 dalje;
• podprl je predlog ureditve konziliarne službe v UKCL na način, da se v času rednega dela uvede t.i. konziliarni telefon na vsaki strokovni enoti, na katerem je stalno dosegljiv konziliarni zdravnik za konzultacije in dogovore glede konziliarnih pregledov ter predlagal, da se v zvezi s tem pripravi protokol organizacije konziliarne službe v UKCL;
• sprejel je sklep glede izvedbe internih strokovnih nadzorov v letih 2010 in 2011.
• sprejel je sklep, da se poiščejo možnosti za dodatno stimulacijo kadra v enotah intenzivne terapije ter da se novo zaposleni sestrski kader v izhodišču razporedi na delo v enote intenzivne terapije in naredi celovita analiza obremenjenosti negovalnega kadra v UKC Ljubljana;
• strinjal se je s ključem delitve sredstev za izobraževanje iz naslova 20 % deleža donatorskih sredstev pridobljenih za namen izobraževanja zaposlenih v UKCL;
• obravnaval problematiko beleženja ur za koriščenje v primeru strokovnega izobraževanja na dela prosti dan;
• sprejel je sklep glede napotitve na preiskave na inštitute MF, ki jih lahko odredi le zdravnik specialist. Vodje oddelkov se zadolži, da redno opravljajo kontrole nad številom naročenih preiskav;
• sprejel je sklep glede plana nadurnega dela po kliničnih oddelkih;
• sprejel je sklep glede uvedbe kliničnih farmacevtov v klinično delo na strokovnih enotah UKC Ljubljana in opredelitve njihovih pristojnosti, s katerimi mora soglašati in jih potrditi tudi na Strokovni svet UKCL;
• seznanil se je z ukrepi, ki so jih klinike in klinični oddelki sprejeli v zvezi z racionalizacijo dežurne službe;
• sprejel je sklep glede uvedbe obrazca – Soglasje za anestezijske postopke v prakso in glede predloga
anesteziologov, da se zdravnik anesteziolog z bolnikom pred samim posegom pogovori v posebnem prostoru, kjer to dopuščajo prostorske možnost;
• podprl je sklep 7. seje Strokovno-poslovnega sveta Kirurške klinike, da je operativni program potrebno razpisati do 12 ure za naslednji dan oz. najkasneje do 14. ure;
• seznanil se je z rezultati izvedene raziskave v zvezi z
interkliničnim transportom bolnikov ter podprl predstavljene predloge izboljšav ter priporočil, da se vse odklone, ki nastanejo v zvezi z interkliničnim transportom bolnikov obravnava v skladu s Pravilnikom o sistemu upravljanja z odkloni v UKC Ljubljana oz. na način, kot ga veleva Sistem za upravljanje z odkloni v UKC Ljubljana;
• sprejel je sklep, da se uskladi prenos programa otrok z akutnim bronhiolitisom;
• sprejel je priporočilo, da se problematika reševanja dežurne službe iz politične prenese na strokovno raven in da se prihranki iz tega naslova ustvarijo z reorganizacijo dežurne službe na ravni Republike Slovenije;
• sprejel je sklep glede koriščenja sredstev iz rezervnega sklada za opremo in investicije ter investicijsko vzdrževanje;
• sprejel je sklep glede naziva Inštitut za klinično
nevrofiziologijo, Nevrološka klinika, ki se na podlagi odločbe Ministrstva za zdravje glede izpolnjevanja kriterijev za pridobitev naziva klinika, klinični oddelek oz. klinični inštitut preimenuje v Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo, Nevrološke klinike. S tem v zvezi se pripravijo tudi podlage za spremembo Statuta UKCL;
• podprl je prizadevanja zdravstvene nege glede uvedbe Protokola in vprašalnika za spremljanje zadovoljstva bolnikov s specialistično-ambulantno obravnavo;
• sprejel je sklep glede soglasne podpore pobude Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije glede poklicnih aktivnosti in kompetenc anestezijskih medicinskih sester;
• sprejel je sklep glede uvajanja dejavnosti patologije v UKC Ljubljana in predlagal, da se glede potrebne nabave opreme pripravi ekonomski izračun glede na potrebe strokovnih enot in natančneje pripravi specifikacije cen zahtevane opreme;
• sprejel je sklep, da se donacija GZS-Podjetniško trgovska zbornica za opremo v vrednosti 50.000 EUR nameni Reševalni postaji Ljubljana za nabavo reševalnega motorja z opremo za reševalce;
• sprejel je sklep glede racionalizacije dežurne službe na KO za abdominalno kirurgijo v Bolnišnici dr. Petra Držaja;
• sprejel sklep glede razhajanja med Pravilnikom o vrsti in številu delovnih mest, na katerih se opravlja dežurstvo in dejanskim stanjem ter ustreznosti števila mest stalne pripravljenosti iz naslova transplantacijske dejavnosti.
• sprejel sklep, da vse strokovne enote UKC Ljubljana takoj pristopijo k notranji presoji kakovosti na podlagi dokumenta Notranja presoja – samoocenjevanje bolnišnice;
• sprejel je sklep, da v sodelovanju s Službo za kakovost in koordinatorji za kakovost strokovne enote pripravijo splošne standarde postopkov,
• seznanil se je s poročilom Projektne skupine za preverjanje upravičenosti dodeljenih posebnih pogojev dela, pri čemer je ugotovil, da je bila analiza opravljena le za delo v operacijskih dvoranah;
• sprejel je sklep glede plačila naročnine na spletno bazo OVID;
• seznanil se je s predlogom Pravilnika o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva in sprejel naslednja stališča in mnenja:
a. 4. člen, 3. odstavek: kot merilo naj se doda zahtevnost zdravstvene obravnave in storitve s področja zdravstvene nege;
b. 5. člen, 3. odstavek: predlaga, da se intenzivne enote definirajo (EIT I, EIT II/III?);
c. člen, 2. odstavek: predlaga, da se v določenih, posebej opredeljenih primerih, dopusti pričetek nastopa stalne pripravljenosti od 16. ure dalje oz. da se to časovno obdobje lahko določi z internim aktom;
d. 7. člen, 3. odstavek: strinja se, da mora biti za primere urgence čas, ki je opredeljen v osnutku Pravilnika kot najkrajši sprejemljivi čas prihoda na delovno mesto v okviru stalne pripravljenosti, kratek, torej največ 30 minut. V drugih primerih, kot npr. za sestavljanje operacijskih ekip pa ocenjuje, da je prekratek, saj mnogi zaposleni zaradi oddaljenosti delovnega mesta od svojega bivališča v tem času ne morejo priti do delovnega mesta, kar pa glede na razlog, zaradi katerega se jih kliče, niti ni potrebno. Predlaga, da se v pravilniku dopusti možnost, da strokovni svet posameznega javnega zavoda sam oceni in določi primere, ko je čas prihoda na delovno mesto lahko daljši in tudi določi njegovo najdaljše trajanje;
e. člen, 2. odstavek: urnik opravljanja redne dejavnosti v specialistični ambulantni dejavnosti na terciarnem nivoju (dvakrat tedensko dopoldan, dvakrat popoldan in enkrat izmensko, in sicer med 8.00 in 20.00 uro) pogosto ne bo možno izvajati. Pogosto so pregledi povezani s funkcionalno diagnostiko, kjer pa zaradi pomanjkanja kadra ni mogoče izvajati dela v popoldanskem času. Enaka težava je v subspecialističnih ambulantah;
f. dodatno ocenjuje, da bi bilo potrebno v pravilniku določiti obveznost (ali možnost) uvedbe dežurnih mest, ki bi na terciarnem nivoju pokrivali območje Slovenije;
• sprejel je sklep glede zagotavljanja 24 -urnega zdravstvenega varstva na KO za abdominalno kirurgijo, KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline, KO za torakalno kirurgijo, KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo in KO za urologijo ter Dermatovenetološki kliniki;
• sprejel je sklep glede spremembe vsebine plana nakupa bolniških postelj iz 60 % amortizacije;
• soglašal je, da 30 % amortizacije ostaja strokovnim enotam in se deli na način kot se je do sedaj;
• sprejel je priporočilo, da vodstvo UKC Ljubljana pristopi k aktivnostim za iskanje novih virov financiranja izgradnje oz.
adaptacije prostorov za potrebe KO za hematologijo, Interna klinika;
• podprl je predlog nove opredelitve financiranja terciarja;
medicinske opreme za leto 2011;
• sprejel je sklep glede dnevnega preverjanja in upoštevanja začetka dela v operacijskih dvoranah;
• seznanil se je s predlogom razvoja fleksibilnih oblik dela na Kirurški kliniki, iz katerega je razvidno, da za potrebe uvedbe izmenskega dela za zdravnike anesteziologe primanjkuje 9 zdravnikov;
• sprejel je priporočilo, da se priznanja za strokovno uspešnost oz. strokovne dosežke klinikam in kliničnim oddelkom podelijo v decembru 2010, nagrade za uspešnost poslovanja pa v aprilu 2011;
• sprejel je sklep glede nabora dežurnih mest za zdravnike in medicinske sestre.
Glavna medicinska sestra
Pomočnica glavne medicinske sestre za Kakovost in razvoj Pomočnica glavne medicinske
sestre za izobraževanje Pomočnica gl. medicinske sestre za higiensko epidemiološko področje
Koordinatorica za prostovoljsko delo
Svetovalna služba zdravstvene nege Socialno svetovalna služba
Strokovni svet zdravstvene in babiške nege
Kolegij medicinskih sester - higienikov Kolegij pedagoških
medicinskih sester
Kolegij za izboljšanje kakovosti v ZN
2.3. Organigram strokovnega vodstva zdravstvene nege
2.4. Strokovni svet zdravstvene nege
Strokovni svet zdravstvene in babiške nege UKCL (v nadaljevanju SSZBN UKCL) vodi pomočnica generalnega direktorja UKCL - glavna medicinska sestra UKCL; sestavljajo ga pomočnice glavne medicinske sestre UKCL in glavne medicinske sestre klinik. Na seje so vabljeni: vodja Svetovalne službe zdravstvene nege, koordinatorica na Polikliniki - glavna medicinska sestra Poliklinike, vodja fizioterapije, vodja Socialno-svetovalne službe, vodja Bolniške prehrane in dietoterapije, vodja Reševalne postaje ter vodja radioloških inženirjev.
SSZBN UKCL se sestaja dvakrat mesečno (razen v juliju in avgustu) po vnaprej predvidenem terminskem planu.
SSZBN UKCL je imel v letu 2010 19 rednih sej. Pregled ključnih poudarkov in zaključkov sej:
• sprejeli smo dokument Letno poročilo zdravstvene in babiške nege ter oskrbe; z merljivimi elementi za primerjanje in za izbor najboljših enot ob mednarodnem prazniku medicinskih sester in babic;
• potrdili smo pogoje za sklenitev podjemne pogodbe za ključne kadre;
• pregledali in dopolnili smo Navodila za spremstvo in prevoz bolnikov; kdo in v katerih primerih spremlja bolnika na preiskave;
• potrdili smo zmanjšanje uporabe aparatov za vodo;
slednji so nameščeni le v prostorih, kjer ni druge rešitve ob nadzorovanem čiščenju in vzdrževanju; sicer je voda iz omrežja v UKCL pitna;
Ernestina Kos Grabnar, višja med. sestra, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana
• sprejeli smo sklep, da se vsa pisna gradiva, zdravstveno- vzgojne zloženke, ki so namenjene pacientom ali zaposlenim predstavi in potrdi na Strokovnem svetu zdravstvene in babiške nege;
• sprejeli smo sklep, da glavne medicinske sestre pripravijo projekcijo uvedbe izmenskega dela za diplomirane medicinske sestre;
• s predsednico Zbornice-Zveze smo se dogovorili, da se vsi sestanki strokovnih sekcij in združenj praviloma odvijajo izven rednega delovna časa;
• dali smo pobudo za odprtje nove šifre za interna izobraževanja, ki potekajo znotraj UKCL;
• obravnavali smo problematiko merjenja temperature vode in dali pobudo, da to nalogo prevzamejo druge službe;
do spremembe ni prišlo, ostaja v odgovornosti glavnih medicinskih sester;
• potrdili smo, da Svetovalna služba zdravstvene nege prevzame koordinacijo uporabe pripomočkov za
preprečevanje razjed zaradi pritiska in črpalk za vzdrževanje površinskega negativnega tlaka (VAC, VISTA);
• sprejeli smo dokument Odpustni dokument zdravstvene nege 1, Odpustni dokument zdravstvene nege 2, ki se obvezno izpolnita ob vsaki premestitvi pacienta;
• potrdili smo načrt za izvedbo funkcionalnega izobraževanja Standardni postopki oskrbe akutne in kronične rane v UKCL;
• strokovni svet je sprejel priporočilo, da se na različne načine:
z vprašalniki, z diskusijo, z metodo opazovanja in drugimi metodološkimi pristopi stalno preverja teoretično znanje izvajalcev zdravstvene nege; za izvedbo so odgovorne pedagoške medicinske sestre;
• potrdili smo obrazce za spremljanje obremenjenosti v času dežurne službe, in sicer ločeno za bolnišnični del, za področje operativne dejavnosti, anesteziologije in urgentne dejavnosti;
• sprejeli smo Navodila za uporabo manšete ( za enkratno oziroma večkratno uporabo ) za merjenje krvnega tlaka ;
• potrdili smo standard, da so zaščitne prevleke za posteljne vložke v obliki jogi rjuhe;
• sprejeli smo sklep, da je kadrovanje ključnih kadrov: glavnih medicinskih sester, higienikov, pedagoških medicinskih sester in medicinskih sester za kakovost načrtovano in usklajeno z vodstvom zdravstvene nege UKCL;
• sprejeli smo sklep, da glavne medicinske sestre opravijo analizo »dvojna kontrola dajanja zdravil«, pripravijo poročila in ukrepe za zadostitev standardu;
• dali smo soglasje za izvedbo študije postopkov rokovanja s perilom;
• sprejeli smo sklep, da vsaka organizacijska enota opravi v tekočem letu najmanj 6 notranjih presoj kakovosti: izvajanje določenega standarda, protokola, navodil, organizacijskega predpisa. V ta namen smo že pripravili štiri »check liste«;
• sprejeli smo sklep, da morajo glavne medicinske sestre vzpostaviti sistem, da bodo zaposleni podpisali vsak sprejeti standard, navodila za delo in s tem potrdili, da so z njim seznanjeni in da ga poznajo. Evidenčni obrazec je dostopen na intranetnih straneh;
• sprejeli smo sklep, da se Navodila za pripravo in shranjevanje parenteralnih pripravkov, ki so jih pripravili sodelavci iz Lekarne UKCL in KO za hematologijo, da v tiskanje in jih prejmejo vse organizacijske enote. Navodila standardizirajo pripravo vseh vrst antibiotikov;
• sprejeli smo stališče, da so interni razpisi sprejemljivi, saj omogočajo notranje premike kadrov iz težjih okolij v lažja;
vendar pogojno - z objavo zunanjega razpisa za nadomestitev kadra v zahtevnejših enotah;
• obnovili in sprejeli smo Navodila za poročanje o opozorilnih, nevarnih dogodkih;
• glavne medicinske sestre so pripravile predlog razmejitve dela med srednjo in diplomirano medicinsko sestro na delovnih mestih v bolnišnični dejavnosti;
• strinjali smo se, da se dodatno, iz virov UKCL , 25 srednjim medicinskim sestram iz enot intenzivne terapije III omogoči pridobitev izobrazbe za diplomirano medicinsko sestro;
• potrdili smo, da je kakovost podatkov v povezavi s
kategoriziranjem pacientov odvisna od pravilnosti vnašanja vseh podatkov. Kategorizacija ostaja orodje za merjenje potrebe po kadrih in obremenjenosti izvajalcev zdravstvene nege;
• potrdili smo predstavljeno strategijo o izvajanju čiščenja v UKCL;
• sprejeli smo sklep, da UKCL sklene pogodbo za izvedbo kliničnih vaj z omejenim številom šolskih institucij; vzrok so omejene zmožnosti učiteljev - mentorjev in zapletenost obračunavanja ur z neustrezno podporo strokovnih služb;
• potrdili smo, da glavne medicinske sestre pripravijo posnetek stanja: število sistemiziranih mest srednjih in diplomiranih medicinskih sester na bolnišničnih oddelkih in standardne razporeditve kadrov v posamezne izmene. Cilj je primerjati število sistemiziranih mest na zasedeno posteljo ob upoštevanju zahtevnosti pacientov glede na kategorijo zdravstvene nege. S tem bomo vzpostavili dodatno orodje za merjenje obremenjenosti kadra;
• potrdili smo, da se ponovno oceni organizacija dela v času dežurne službe: obseg obremenjenosti, način organizacije dela. Cilj je čim hitrejša uvedba izmenskega dela;
• sprejeli smo sklep, da se glavne medicinske sestre vključijo v aktivnosti za vzpostavitev čakalnih list v skladu z novim Pravilnikom o čakalnih dobah.
3.1. Zdravstvena dejavnost v številkah
3.1.1. RAVEN BOLNIŠNIČNE IN AMBULANTNE OSKRBE
Število bolnikov, ki jih pregledamo ambulantno, preiskujemo v diagnostičnih enotah ali pa jih zdravimo v bonišnici je doslej naraščalo iz leta v leto (Tabela 1, Graf 1 in 2).
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Bolniki 93.298 94.738 96.257 99.940 102.035 103.669 104.623 102.088
od tega EDP/razpis 1.167 124* 2.083 2.713 1.428 0 401 2.039
Ambulantni obiski 678.230 707.240 707.330 704.311 706.596 734.487 750.077 740.132 Funkcionalna
diagnostika obiski 201.184 236.990 236.547 244.040 249.397 250.496 260.936 **
*Opomba: realizacija EDP 2004 je nerealizirana pogodba iz leta 2003.
** Opomba: Zaradi uvajanja novega informacijskega sistema BIS niso dostopni natančni podatki.
Tabela 1: Število obravnav v letih 2003 do 2010
3.
Zdravstvena
dejavnost
90.000 92.000 94.000 96.000 98.000 100.000 102.000 104.000 106.000
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
670.000 680.000 690.000 700.000 710.000 720.000 730.000 740.000 750.000 760.000
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Graf 1: Število hospitaliziranih bolnikov od l. 2003 – 2010
Graf 2: Število ambulantnih pregledov od l. 2003 do l. 2010
V letu 2010 smo zaznali rahel padec v številu bolnikov tako v hospitalni kot ambulantni dejavnosti, vendar smo kljub temu ponovno presegli število bolnikov dogovorjeno s pogodbo ned Univerzitetnim kliničnim centrom in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 1010 Druge regije
Druge bolnice
0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000
5.000 10.000 15.000 20.000 25.000 30.000 35.000
Druga bolnišnica
Druga regija
Graf 3: Število hospitaliziranih bolnikov iz drugih slovenskih regij in število premestitev iz drugih slovenskih bolnišnic od l. 2002 do l. 2010
Tabela 2: Število hospitaliziranih bolnikov iz drugih slovenskih regij in število premestitev iz drugih slovenskih bolnišnic od l. 2002 do l. 2010
*Opomba: Zaradi uvajanja novega informacijskega sistema BIS niso dostopni natančni podatki.
3.1.2. TERCIARNA BOLNIŠNIČNA DEJAVNOST V UKCL izvajamo tudi najzahtevnejše zdravstvene storitve in zdravljenje najzahtevnejših bolnikov. Tudi število napotitev bolnikov iz drugih slovenskih bolnišnic se iz leta v leto zvišuje.
Rast števila hispitaliziranih bolnikov iz drugih slovenskih regij in število drugih slovenskih bolnišnic prikazuje Graf 3 in Tabeli 2, najpogostejši vzroki premestitev iz drugih bolnišnic pa so prikazani v Grafu 4.
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Druge regije 23.050 22.628 25.957 26.637 27.433 27.881 28.073 29.991 29.790
Druge bolnice 1.821 1.993 2.210 2.443 2.374 2.226 2.482 2.569 *
Graf 4: Najpogostejši vzroki premestitev iz drugih bolnišnic
0 100 200 300 400 500 600 700
AMI AP MOTNJE
RITMA KARDIO SKUPAJ
Legenda: AMI = akutni miokardni infarkt, AP = angina pectoris, KARDIO = druge bolezni srca
Najpogostejši vzroki premestitev iz drugih bolnišnic so srčno-žilne bolezni.
UKCL v okviru terciarne dejavnosti zagotavlja subspecialne laboratorije, ki služijo celi državi: v letu 2010 je delovalo 61 subspecialnih laboratorijev, v letu 2009 56, v letu 2008 pa 53. Za obravnavo najzahtevnejših obravnav pa deluje 201 subspecialni tim in 173 multidisciplinarnih konzilijev, število obeh se je v l.
2010 znatno povečalo.
Poleg tega vodi UKCL 8 nacionalnih registrov bolezni in 4 nacionalne čakalne liste, vključeni pa smo tudi v številne mednarodne registre .
Zdravniki in medicinske sestre UKCL sodelujemo v številnih komisijah Ministrstva za zdravje, Republiških strokovnih kolegijih, notranjih rednih in izrednih nadzorih UKCL, zunanjih nadzorih Zdravniške zbornice Slovenjie ter v številnih strokovnih združenjih Slovenskega zdravniškega društva in mednarodnih združenjih, kjer zasedamo številne vodilne položaje.
3.2. Strokovna poročila klinik, kliničnih oddelkov in centrov
3.2.1. INTERNA KLINIKA
Interna klinika UKCL (IK UKCL) s svojimi strokovnimi enotami izvaja celostno in nepretrgano zdravstveno oskrbo internističnih bolnikov v sodelovanju z zdravstvenimi in socialnimi ter drugimi dejavnostmi na primarni ravni. Pokriva delovanje celovite interne medicine in obsega dejavnosti 9 kliničnih oddelkov (endokrinologija, gastroenterologija, hematologija, hipertenzija, intenzivna interna medicina, kardiologija, nefrologija, revmatologija in žilna medicina), 3 centrov (za pljučne bolezni, za vojne veterane, in za zastrupitve) ter oddelka urgentne interne medicine (ta vključuje Internistično prvo pomoč in manjši bolnišnični Oddelek urgentne interne medicine).
IK UKCL zagotavlja svojo dejavnost na 442 bolniških posteljah (19,4 % vseh bolniških postelj v UKCL), s skupno okoli 1.185 zaposlenimi, od tega je 1.021 zdravstvenih delavcev, 261 zdravnikov (159 specialistov) ter 690 medicinskih sester. Večina dejavnosti poteka v centralni stavbi UKCL na Zaloški 7 v Ljubljani, v Bolnišnici dr. Petra Držaja v Šiški (Vodnikova 62, Ljubljana) so nastanjene dejavnosti KO za hipertenzijo, KO za revmatologijo in Centra za vojne veterane, del dejavnosti hemodialize pa izvajamo na dveh zunanjih lokacijah – v Leonišču (na Šlajmerjevi ulici) ter v prostorih nekdanje Mestne otroške bolnišnice (na Ulici Stare pravde).
Delež opravljenega delovnega programa v celotni strukturi kazalcev dejavnosti UKC je okoli 21,5 %. Letni proračun Interne klinike je za leto 2010 znašal okoli 115 milijonov EUR. IK UKCL s svojimi strokovnimi enotami uresničuje številne aktivnosti na področju vrhunske klinične, temeljne in zlasti aplikativne znanstveno- raziskovalne in celotne klinične dodiplomske in specialistične podiplomske pedagoške (izobraževalne) dejavnosti. Na vseh navedenih področjih je ohranjena velika avtonomija posameznih strokovnih enot.
Vizija IK UKCL je ostati in se razvijati kot vrhunska sodobna zdravstvena institucija, ki bo po ponudbi in strokovnem znanju na področjih interne medicine enakovredna podobnim ustanovam v razvitem svetu. Kot eden nosilnih stebrov integralnega UKCL je njena vloga zlasti pomembna za doseganje najboljših sinergijskih učinkov celotne stroke interne medicine, sočasno pa nudi varen okvir zagotavljanju potrebne avtonomije svojim strokovnim enotam.
SWOT analiza Prednosti:
• izvajanje visoko specializirane in hkrati integralne dejavnosti interne medicine na vrhunski strokovni ravni,
• zastopanost vseh internističnih strok v enoviti instituciji,
• neprekinjena zdravstvena oskrba z vrhunsko usposobljenim strokovnim kadrom,
• največja koncentracija visoko ekspertnega in ustvarjalnega kadra v državi,
• obsežno horizontalno sodelovanje v obliki multidisciplinarnih timov/konzilijev,
• tradicija v izobraževanju vseh vrst zdravstvenih profilov,
• tesna povezanost z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani,
• nacionalni referenčni centri (npr. Centri za transplantacije tkiv in organov – organizirani v kliničnih oddelkih, Center za zastrupitve ter centri za obravnavo nekaterih redkih bolezni),
• številna sodelovanja z mednarodnimi institucijami,
• visoka raven razvojnega in raziskovalnega dela.
Slabosti:
• neobstoječi ažurni, zlasti klinični epidemiološki podatki, ki so potrebni za kakovostno strokovno delo,
• zadovoljivo delujoč lokalen, vendar premalo povezljiv zdravstveni informacijski sistem,
• pomanjkljivo vlaganje v nadomeščanje in razvoj opreme za izvajanje vrhunske medicine,
• neizvedena praktična decentralizacija vodenja in upravljanja,
• nedodelan sistem upravljanja z različnimi viri (materialnimi, kadrovskimi in finančnimi),
• odsotnost sistema za krepitev zdravja zaposlenih in izgrajevanja varnejšega in prijaznejšega delovnega okolja,
• nemotivacijski sistem nagrajevanja zaposlenih,
• slaba povezava bolnišnic z okoljem,
• sporadična prisotnost nacionalnih programov za oskrbo kroničnih pacientov,
• odsotnost nacionalnih standardov.
Priložnosti:
• kontinuirano izboljševanje organizacije dela (uvedba pristopa »vitkega« upravljanja),
• pridobivanje dodatnih finančnih in kadrovskih virov za izvajanje ciljnih, zlasti aplikativnih projektov,
• oblikovanje in vzpostavitev delovanja referenčnih centrov odličnosti v okviru območja EU,
• mednarodna akreditacija klinike in njenih organizacijskih enot,
• izboljšanje organizacije in večja fleksibilnost upravljanja – udejanjanje napovedane decentralizacije,
• vzpostavitev sodobnega upravljanja s kadri,
• povečanje mednarodnih povezav na razvojnem in izobraževalnem področju (učna baza za JV Evropo in za specializante iz EU),
• (boljše) trženje nekaterih vrhunskih storitev zdravstvene dejavnosti,
• uvajanje javno-zasebnega partnerstva na prepoznavno koristnih področjih (aplikativni razvojni projekti) ter vključevanje v razvojno dejavnost institucij in podjetij,
• boljše izkoriščanje vrhunskih strokovnih potencialov na področju podajanja ekspertnih mnenj za najbolj kompleksne zdravstvene in z zdravstvom povezane probleme v Sloveniji in v drugih državah.
Nevarnosti:
• demografski premiki in pritiski na zdravstvo,
• stalno povečevanje priliva pacientov, premajhne posteljne kapacitete (za akutno in intenzivno obravnavo),
• naraščanje stroškov v zdravstvu, ki so povezani z novimi tehnologijami in zdravljenji,
• nestabilnost financiranja – zastarel sistem SPP,
• bolnišnične okužbe in s tem povezani naraščajoči stroški zdravljenja,
• uvedba evropske direktive o delovnem času,
• Evropska unija/mobilnost kadra/odliv zdravnikov in diplomiranih medicinskih sester,
• pomanjkanje visoko izobraženega zdravstvenega kadra,
• Evropska unija – ukrepi skupnosti na področju zdravstvenih storitev – potencialni odliv pacientov in finančnih
sredstev,
• makroekonomski vplivi (gospodarska in ekonomska kriza),
• epidemije.
Tako po obsegu dejavnosti kot po nivoju kakovosti storitev predstavlja Interna klinika enega stebrov dejavnosti UKC Ljubljana. Gre za najbolj vrhunsko in vsebinsko celovito zaokroženo ustanovo za področje interne medicine v državi, v kateri moramo na področjih klinične bolnišnične in ambulantne dejavnosti tudi v prihodnje ohraniti koncept integralne obravnave internističnega bolnika, na ožjih strokovnih področjih pa se posvečati obravnavi bolnikov z boleznimi, ki sodijo v posamezne veje interne medicine.
Sodobna medicinska obravnava se razvija v smer umestitve skrbi za bolnika, ki predstavlja središče dejavnosti, pa tudi organizacija dejavnosti je podrejena prvenstveno potrebam bolnikov in vzpostavitvi mehanizmov soodločanja uporabnikov zdravstvenih storitev. V prihodnjem srednjeročnem obdobju se bodo ti poudarki verjetno še bolj pokazali tudi v nastajajoči skupni evropski zakonodaji za področje zdravstvenega varstva.
Poleg stalnega razvoja za ponudbo in izvajanje najbolj kakovostnih storitev zdravstvene oskrbe ob spreminjajoči se bolezenski obremenjenosti sodobne civilizacije in napredku zdravstvenih tehnologij, potekajo v okviru Interne klinike UKCL tudi vrhunske znanstveno- raziskovalne in pedagoško izobraževalne dejavnosti.
Klinika mora ohranjati vrhunsko raven tega dela, tako na področju raziskav in razvoja (sodelovanje v projektih ARRS, v okvirih terciarnih dejavnosti R&R ter mednarodnih raziskavah), kakor tudi izobraževanja in usposabljanja (s sodelovanjem v fakultetnih programih Univerze v Ljubljani ter usposabljanje specializantov vseh kliničnih strok ter negovalnega kadra v Sloveniji).
Umestitev v širši zemljepisni prostor EU nam nalaga tudi nekatere druge potrebne prilagoditve, še zlasti uveljavljanje načel sistema zagotavljanja in izboljševanja kakovosti. Tudi na področjih znanstveno-raziskovalnega dela in izobraževanja se širi spekter možnosti mednarodnega sodelovanja. Upamo, da bo del izboljšanja celovitega opravljanja kakovosti tudi posledica neizbežnih okoliščin vpetosti v širši evropski prostor.
3.2.1.1. Klinični oddelek za hipertenzijo Kratek opis dejavnosti strokovne enote
KO za hipertenzijo kot del Interne klinike izvaja bolnišnično in ambulantno obravnavo bolnikov. Večina hospitaliziranih bolnikov je urgentnih bolnikov, sprejetih preko IPP. Gre za različne bolezni v okviru internistične stroke. Največ je kardiovaskularnih bolezni, ki v začetni fazi obravnave ne potrebujejo invazivne diagnostike in terapije. V ambulantah opravljamo ambulantne preglede v glavnem zaradi arterijske hipertenzije, kjer opravimo skladno s Smernicami etiološko in funkcijsko opredelitev ter ocenimo prizadetost tarčnih organov. Na osnovi tega izvajamo terapijo.
Bolniki, ki so napoteni v našo ambulanto, so v glavnem tisti, pri katerih zdravljenje pri družinskem zdravniku ni bilo uspešno in gre za rezistentno hipertenzijo, sekundarno hipertenzijo in/ali za klinično pomembno prizadetost tarčnih organov. Sočasno zdravimo tudi druge morebitne prisotne dejavnike tveganja.
Pomemben del ambulantega dela je funkcijska diagnostika;
izvajamo obremenitvena testiranja, ultrazvok srca, ultrazvok vratnih žil, ultrazvok abdominalnih organov, ultrazvok – doppler renalnih arterij, 24-urno neinvazivno merjenje krvnega tlaka, Holter monitoring in merjenje hitrosti pulznega vala. Uvajamo pa tudi neinvazivno merjenje hemodinamskih parametrov »beat-to- beat« z uporabo t.i. Task Force Monitorja.
Najpomembnejše obravnavane diagnoze s poudarkom na terciarnih storitvah so: Esencialna (arterijska) hipertenija, kronična atrijska fibrialcija, srčno popuščanje.
V Sloveniji smo prvi začeli opravljati meritve hitrosti pulznega vala, to je neinvazivna metoda za oceno togosti aorte. Tudi v najnovejših Smernicah predstavlja pomembno diagnostično metodo, na osnovi katere se odločamo o ustreznejšem zdravilu za zdravljenje arterijske hipertenzije. V letu 2009/2010 smo izvajali primerjavo dveh metod merjenja centralnih parametrov – SphygmoCor (aplanacijska tonometrija) in Arteriograph (oscilometril.na metoda). Ugotovili smo, da metodi nista primerljivi, tako ostaja standardna metoda SphygmoCor. Rezultati raziskave so bili predstavljeni na mednarodnem kongresu.
Metoda je bila predstavljenja tudi na Republiškem strokovnem kolegiju internističnih strok, začeti postopek za uvrstitev metode v nabor preiskavnih metod, ki jih priznava ZZZS, se je v letu 2010 nadaljeval in upamo na potrditev v začetku leta 2011.
Tabela 3: Število obravnav in posegov na KO za hipertenzijo
Storitve 2005 2006 2007 2008 2009 2010
AMBULANTA 5.694 5.821 5.582 5.511 5.506 5.147
CIKLOERGOMETRIJA 809 516 833 884 777 631
UZ SRCA – STAR 30 140 124 831 444 243
UZ SRCA – NOV 1.976 1.796 1.919 1.730 1.580 1.526
24 urni ABPM 1.644 1.688 2.4128 1.833 1.763 1.686
UZ vratnih žil – STAR UZ 334 425 372 110 72 19
UZ vratnih žil – NOV UZ 38 380 422 419
UZ trebuha – STAR UZ 267 724 291 177 169 109
UZ trebuha – NOV UZ 19 137 135 136
Doppler renalnih art. – NOV UZ 25 30 19
Doppler renalnih art. – STAR UZ 16 12 13
Holter EKG 194 351 387 438 409
Število obravnav in posegov
Ključni strokovni dosežki
Uspešno smo uvedli novo diagnostično metodo – merjenje hitrosti pulznega vala, čakamo na mnenje Zdravstvenega sveta.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti Terciarni projekti: Primerjava metod za merjenje hitrosti pulznega vala ter centralnih parametrov, uvajanje elektronskega ambulantnega kartona, Projekt e-hipertenzija – začetni del.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Klinična pot: Esencialna arterijska hipertenzija, Maligna hipertenzija.
Smernice: zdravljenje odporne hipertenzije. Posodobljene smernice za obravnavanje arterijske hipertenzije. Sekcija za arterijsko hipertenzijo, 2009; izpopolnjujemo opise potekov dela na KO za hipertenzijo po ISO standardih.
Raziskovalni projekti
Hitrost pulznega vala, Uvajanje elektronskega kartona v ambulantno delo, Projekt e-hipertenzija (skupaj s kolegi z goriške univerze) – začetni del, Klinične raziskave učinkovitosti in varnosti antihipertenzijskih zdravil.
Priznanja
Obdržali smo naziv Hypertension Excellent Centre, ki ga podeljuje European Society of Hypertension.
