+ stomatolosKa KliniKa: »Pri nas se gradi jedro ZoboZdraVstVene mediCine«

(1)

stomatolosKa KliniKa: »Pri nas se gradi jedro

ZoboZdraVstVene mediCine«

uKCl Po Poti

eVroPsKe odliČnosti interVju: »naraVnega Poroda ni, ljudje se ne Vedemo naraVno«

+

Junij 2011 | številka

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana

03

PREBERITE

PREVIDNO NA SONCU

UKCL SMO LJUDJE

»BABICA NI SAMO BABICA, JE TUDI MAMA, PRIJATELJICA, ZAUPNICA«

IN MEMORIAM ROK ŠIŠERNIK,

DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT

nagradna

KriŽanKa

(2)

Vabimo Vas, da tudi Vi

soustVarjate naše glasilo

V letu 2011 smo se odločili za vsebinsko prenovo internega glasila, in sicer z željo, da bi zaposleni lahko še bolj sodelovali pri vsebini glasila (več preberite v uvodniku). Prispevke, obve- stila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki internega glasila, pošljite v uredništvo najkasneje do 10.

julija 2011. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispev- kov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov: sabina.vrhnjak@kclj.si ali na soj@kclj.si

Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije oddajajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. Prispev- kov in fotografij ne honoriramo.

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Junij 2011, številka 3

Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik

mag. Simon Vrhunec Odgovorna urednica Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov.

Uredniški odbor

• prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med., višja svetnica

• Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.

• Darinka Klemenc, dipl. m. s.

• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.

• prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica

• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.

• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.

• Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc.

• Blanka Šetinc Lektoriranje

Apolonija Kališnik, prof. slov. jez. in dipl.

sploš. jez.

Fotografije

Jolanda Kofol, Marjana Česenj, Matej Družnik in drugi

Oblikovanje Agencija Odmev, d.o.o.

Tisk Agencija Citrus, d.o.o.

Naklada 3.000

Glasilo je v elektronski obliki na naslovu http://www3.kclj.si

KaZalo ^Preberite

²⁴ Previdno na soncu

PoVedali so

26 anKeta - anketa: ali ste pazljivi pri izpostavljanju sončnim žarkom?

mi ustVarjamo

27 šahovska sekcija v uKCl ima že skoraj 50 let: Člani so bili večkrat na pragu uvrstitve v prvo državno ligo.

27 letno srečanje sindikatov

Pogled naZaj

28 225 let ljubljanske bolnišnice (1786 do 2011)

29

Kaj menijo o nas

31

nagradna KriŽanKa uVodniK

3 drage sodelavke in sodelavci.

Kdo smo mi

4 Varnostna služba:

»empatija do sočloveka je najpomembnejša«

6 »Pri nas se gradi jedro zobozdravstvene medicine,«

aKtualno

9 uKCl po poti evropske odličnosti

10 najbolj zaslužnim enotam nagrade za kakovost 11 Celotno vodstvo se je

medicinskim sestram in babicam zahvalilo za trud 12 darovana kri marsikatero

žalostno zgodbo spremeni v srečno

uKCl smo ljudje

13 »naravnega poroda ni, ljudje se ne vedemo naravno,«

15 »babica ni samo babica, je tudi mama, prijateljica, zaupnica,«

16 in memoriam:

roK šiserniK,

diplomirani fizioterapevt (1978 — 2011)

18 Pomagati tam, kjer to najbolj potrebujejo

19 ljubljanski zdravniški orkester v uKCl

19 utrinek iz prostovoljstva

utriP uKCl

17 ob mednarodnem dnevu higiene rok smo opozarjali na pomen čistoče rok

17 izobraževanje o triaŽi 20 telefonistom informatorjem

nasveti glede sedečega načina dela

21 ob svetovnem dnevu hipertenzije: Vsak drugi prebivalec slovenije ima previsok krvni tlak; v uKCl zdravimo predvsem težje bolnike

21 donacija modernega

ultrazvočnega aparata Ko za pljučne bolezni in alergijo 22 evropski pisni izpit iz

anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine-preko spleta 22 Predstavitev posegov na

angiografskem aparatu s Ct prikazom struktur 23 uKCl se zahvali največjim

donatorjem

(3)

Univerzitetni klinični center Ljubljana je odlična inštitucija. Odlična je predvsem z vidika dveh vrednot – zagotavljati najboljše zdravstvene storitve slo- venskim državljanom in najboljše delovno okolje 7.500 zaposlenim. Pretekla dva meseca so zaznamovali trije pomembni dnevi, ki smo jih še posebej želeli obeležiti

uVodniK

7. aprila, na dan zdravja, smo prvič podelili »prave« nagrade za kakovost. In zakaj prave nagrade?

Ker ne gre le za priznanje, plakete, pač pa tudi za denarne nagrade, ki jih bodo enote, lahko namenile predvsem nabavi medicinske opreme, ki bo v lasti UKCL, in po potrebi tudi izobraževanju. Za delo v letu 2010 so nagrado za kakovost prejeli KO za kardiologijo Interne klinike, Dermatovenerološka klinika, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, KO za bolezni živčevja Nevrološke klinike in Ortopedska klinika. Vsem enotam v imenu vodstva še enkrat čestitam. Poleg tega smo v letošnjem letu sprejeli še dve pomembni odločitvi, ki bosta našo institucijo še bolj učvrstili na

poti k odličnosti. Začeli smo s po- stopki za mednarodno akreditacijo naše bolnišnice in oddali prijavo za Slovensko nagrado za poslovno odličnost, ki jo po mednarodnih kriterijih Evropskega združenja za poslovno odličnost že skoraj dvajset let podeljujejo najboljšim organiza- cijam v Sloveniji.

V maju smo obeležili še dva pomembna dneva. Najprej mednarodni dan babic, nato pa še mednarodni dan medicinskih sester. Tudi na tem področju smo negovalnim timom, ki najbolj sledijo razvojem in skupnim ciljem zdravstvene in babiške nege v UKCL za leto 2010, podelili pa smo tudi posebna priznanja za prispevek k razvoju

zdravstvene in babiške nege. Medi- cinske sestre, zdravstveni tehniki in babice predstavljajo skoraj polovi- co zaposlenih v našem kolektivu.

Opravljajo zelo pomembno delo, saj so pogosto prav one tiste, ki nosijo najtežje breme zdravstvene obravnave bolnika. Marsikdaj tako pacienti kot tudi ostali zaposleni tega ne opazimo, saj njihov poklic in delo nista tako izpostavljena.

Zato bi se jim ob tej priložnosti rad zahvalili za njihov trud in prispevek.

Hkrati pa bi želel s tem vzpodbuditi nas vse, da bi bolj razumeli drug drugega, da bi več pozornosti po- svetili vsem svojim sodelavcem, saj bomo le na ta način ustvarili okolje, v katerem bomo radi preživljali večji del svojega življenja.

mag. simon Vrhunec, generalni direktor uKCl

drage

sodelaVKe in

sodelaVCi,

(4)

Služba za obrambo, zaščito in varnost UKCL opravlja širok spekter nalog, najpomembneje pa je, da premostijo zid med UKCL in obiskovalci, menijo varnostniki na posameznih delovnih mestih

Varnostna služba znotraj Univer- zitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL), katere predstavniki nas pričaka- jo ob več različnih vhodih, opravlja številne naloge. Kot obrazloži vodja Službe za obrambo, zaščito in varnost, Alojz Cestnik, univ.dipl.pol., njihovo delo zaobjema tri glavna področja:

obrambne priprave, zaščito in varnost.

V okviru obrambnega načrtovanja posebne priprave zahteva dejstvo, da je UKCL poleg Zavoda za transfuzijsko medicino edina institucija posebnega pomena v RS s področja zdravstva, kar pomeni, da moramo biti stalno pripravljeni za delo v vojnih in kriznih časih. Na področju zaščite se sreču- jemo z načrtom v primeru masovnih nesreč, področje varnosti pa je tisto, kar je naše najbolj »vsakdanje delo,«

obrazloži Alojz Cestnik. V Službi za obrambo, zaščito in varnost UKCL so sicer zaposleni samo štirje, ki skrbijo

za varovanje, v povezavi z zunanjimi izvajalci za varovanje razpršenih lokacij UKCL pa imamo približno 80 sodelavcev, ki pokrivajo 24 delovnih mest.

Tudi področje varovanja je sicer precej

Varnostna sluŽba:

»emPatija do soČloVeKa je najPomembnejša«

Kdo smo mi

Kot obraZloŽi Vodja sluŽbe Za obrambo, Za- šČito in Varnost, Alojz Cestnik, njihoVo delo Zaobjema tri glaVna Po- droČja: obrambne PriPra- Ve, ZašČito in Varnost.

služba za odnose z javnostmi, sabina Vrhnjak

(5)

Kdo smo mi

zapleteno: poleg fizičnega varovanja, torej dejanskih oseb, ki skrbijo za varnost stavb in ljudi, imamo tudi tehnično varovanje (protivlomni in video nadzor- ni sistemi).

od fotografa do VarnostniKa

Okoli dvajset minut smo na Ne- vrološki kliniki skupaj z varnostnikom Tonetom Kočevarjem čakali, da nam je lahko povedal več o svojem delu.

Telefoni so zvonili in zvonili, ljudje pa neprestano spraševali: Oprostite, kje je Klinični oddelek za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo? Kje klinična nevrofiziologija?

»Takšna vprašanja so del vsakdana,«

pove Tone Kočevar in razloži, da poleg sprejemanja obiskovalcev, nadzira celotno kliniko prek računalniškega zaslona. »Veste, na začetku sem bil precej nesrečen, da sem se znašel na mestu varnostnika. Vrsto let sem opra- vljal delo fotografa v kinematografih, potem pa je prišla recesija …« razlaga Kočevar, ki je ob delu dokončal tudi študij univerzitetnega diplomiranega

socialnega delavca, in dodaja, da zdaj na svoje delo gleda z izjemnim veseljem in optimizmom. »Ljudje, ki prihajajo sem, ne želijo videti žalo- stnega obraza. Zato skušam vedno z nasmehom in optimizmom pokazati, da se zavedam, da je empatija do sočloveka zelo pomembna. Če bo nekdo, ki prvič pride k nam, nemočen, bolan, naletel na zid, bo zanj še toliko težje,« razmišlja Kočevar.

biti ŽensKa V mošKem PoKliCu

Že tri leta delo varnostnice v UKCL opravlja Elizabeta Žibert, ki smo jo ujeli med delom v glavni avli UKCL. To seveda ni njeno edino delovišče, za varnost skrbi tudi na Pediatrični kliniki, na Urgenci in na Zaloški ulici 2. »Pomemb- no je, da dajemo informacije ljudem, ki se ob vstopu v precej velik UKCL počutijo izgubljene. Kot žensko so me zelo dobro sprejeli, tako sodelavci kot tudi obiskovalci. Samo brezdomci so morda malo skeptični – mnenja so, da smo ženske precej hujše kot moški,«

pove Elizabeta Žibert.

Tone Kočevar, varnostnik na Nevrološki kliniki, svoje delo opravlja z izjemnim veseljem in optimizmom, zaveda pa se, da je empatija do sočloveka zelo pomembna.

»Kot žensko so me zelo dobro sprej- eli, tako sodelavci kot tudi obiskovalci.

Samo brezdomci so morda malo skeptični – mnenja so, da smo ženske precej hujše kot moški.«

V Službi za obrambo, zaščito in varnost UKCL smo sicer zaposleni samo štirje, ki skrbimo za varovanje, v povezavi z zunanjimi izvajalci za varovanje razpršenih lokacij UKCL pa imamo približno 80 sodelavcev, pove vodja Službe, Alojz Cestnik.

(6)

Stomatološka klinika Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) že 66 let predstavlja edino vrhunsko terciar- no ustanovo na področju zobozdravstva v Sloveniji. Strokovno delo se razvija v okviru petih centrov, ob našem obisku razloži akad. prof. dr. Uroš Skalerič, dr.dent. med., že dvanajsto leto strokovni direktor Stomatološke klinike. »Veste,

» Pri nas se gradi jedro ZoboZdraVstVene

mediCine,«

dvig kvalitete obravnave, pedagoškega in raziskovalnega dela je v stavbi, kjer nas pestijo prostorski problemi, precej omejen. Pa vendarle smo v svoji stro- kovnosti in delu nadpovprečno dobri.

Pri nas se gradi jedro zobozdravstvene medicine,« pove v pogovoru. Ob njem ves čas sedi glavna medicinska sestra, Milena Gliha, ki je dokaz za to, da se da

stvari tudi po več letih zatišja popolnoma spremeniti: po 25 letih je namreč z letošnjim letom na kliniki ponovno vpeljala praktično izobraževanje za srednje medicinske sestre oz. zobozdravstvene asistentke. Za že zaposlene medicinske sestre oz. zdravstvene tehnike, ki si želijo pridobiti dodaten naziv zoboz- dravstvenega asistenta, omogočajo nacionalno poklicno kvalifikacijo zoboz- dravstvenega asistenta. To, da je delo na Stomatološki kliniki izrazito povezano s pedagoškim delom, predvsem z Medi- cinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, je njihova posebnost. Več kot devetdeset odstotkov zaposlenih zobozdravnikov je v »dvojnem delovnem razmerju«: na Stomatološka klinika, ki jo sestavlja pet Centrov, se že od ustanovitve leta 1945

zavzema za visoko strokovno, pedagoško in raziskovalno delo. Zobozdravniki pa se zaradi vse večje denarne participacije pri storitvah srečujejo z moralnimi dilemami: »Kako naj nekomu, ki ima 500 evrov ali celo manj pokojnine, svetujem, naj si privošči nadstandardno storitev,« med drugim v našem pogovoru izpostavi akad. prof. dr. Uroš Skalerič, strokovni direktor Stomatološke klinike Kdo smo mi

(7)

Medicinski fakulteti in na Stomatološki kliniki, kar jih sili v nenehno raziskovalno in razvojno delo. Zobozdravniki in sodelavci na Stomatološki kliniki sodelujejo poleg dodiplomskega pouka dentalne medicine tudi pri vseh speci- alizacijah in pri izobraževanju zobnih tehnikov, ustnih higienikov in zobozdravstvenih asistentk.

Pet CentroV, VsaK s sVojimi Posebnostmi

Strokovno, pedagoško in raziskovalno delo se na Stomatološki kliniki odvija v petih Centrih, vsak pa ima svoje poseb- nosti.

Izredno ponosni so na možnost obravnave v Ambulanti za splošno omamo za otroke in odrasle s poseb- nimi potrebami na Centru za otroško in preventivno zobozdravstvo. »S splošno omamo lahko pomagamo tudi tistim, ki zaradi izjemnega strahu ali kakšnih drugih ovir ne bi vzdržali običajnega zobozdravniškega posega,« pove akad. prof. dr. Skalerič, dr.

dent. med. Strah je sicer pri pacientih v odnosu do zobozdravnikov precej pogost, to pa sogovornik pripisuje obdobju visoke pojavnosti zobne gnilobe. »Včasih, v obdobju, ko je bilo zobne gnilobe precej, je bilo dajanje

anestezije prej izjema kot pravilo,«

pove sogovornik. Danes je drugače:

vse države se trudijo, da bi bolečino pri pacientih takoj zmanjšale z uporabo lokalne anestezije.

Zobozdravstveno stanje otrok in mladine v Sloveniji zaradi uvedbe pre- ventive v otroškem in šolskem obdobju je bistveno boljše kot pred desetletji. Žal pa to ne moremo reči za paciente, ki so stari več kot 35 let, in niso bili deležni nobenih preventivnih programov v mla- dostniških letih.

sPremenjena demografsKa situaCija PrebiValstVa in VeČje šteVilo starostniKoV se KaŽe tudi V Vse VeČjem PriliVu PaCientoV

Na Centru za zobne bolezni se največ ukvarjajo s problemom zobne gnilobe in njenimi posledicami. Kljub nacionalnemu preventivnemu programu je zobna gniloba še vedno problem, predvsem med starejšimi prebivalci. V Centru za zobne bolezni se ukvarjajo z zahtevnejšimi primeri koreninskega

Kdo smo mi

Zgoraj: Stomatološka klinika UKCL je že okoli sedemdeset let edina vrhunska terciarna ustanova v Sloveniji; zdravijo predvsem zapletene zobozdravstvene primere, ki so k njim napoteni z napot- nico primarnega zobozdravnika.

Desno: »Na nas se obračajo obupani ljudje iz vse Slovenije, ki so mnenja, da so jih zobozdravniki na primarni ravni neprimerno obravnavali. Potem pa mislijo, da je Stomatološka klinika rešitev za vse. To je napačno mišljenje:

mi smo vrhunska, terciarna ustano- va, zdravimo predvsem zapletene primere, ki jih na nižjih ravneh zaradi pomanjkanja opreme – ali znanja – ne zmorejo,« pove akad. prof. dr. Uroš Skalerič, dr. dent. med.

(8)

zdravljenja, tudi z uporabo mikroskopa , ki omogoča bolj kvalitetno endodontsko zdravljenje.

Na Centru za zobno in čeljustno ortopedijo se zobozdravniki ukvarjajo z najtežjimi ortodontskimi anomalijami, kot so novorojenčki z zajčjo ustnico in volčjim žrelom ter pacienti z odprtim in križnim grizom. Pri obravnavi teh pacientov ortodonti pogosto interdisciplinarno sodelujejo s čeljustnimi kirurgi in drugimi specialisti stomatoloških specialnosti.

Na Centru za ustne bolezni in parodontologijo se specialisti ukvarjajo z boleznimi ustne sluznice in parodontalno boleznijo. Spremenjena demografska situacija prebivalstva in večje število starostnikov se kaže tudi v vse večjem prilivu pacientov, napotenih zaradi patologije ustne sluznice in vnetja obzobnih tkiv. Staranje prebivalstva, njihove spremljajoče sistemske bolezni ter zdravljenje vpliva na patologijo v ustni votlini in bolezni obzobnih tkiv. Prav tako pa parodontalna bolezen vpliva na nekatera sistemska stanja in bolezni, kot so prezgodnji porod, sladkorna bolezen in srčno-žilne bolezni.

Na omenjenem Centru se poleg zdravljenja bolezni ustne sluznice in parodontalne bolezni izvaja tudi kirurški del dentalne implantologije.

Na Centru za stomatološko protetiko pa sprejemajo najzahtevnejše paciente, ki potrebujejo fiksne ali snemne protetične izdelke in implantatno protetično rehabilitacijo. To je edini center, kjer se izvaja, v sodelovanju s kirurgi, ma- ksilofacialna protetična rehabilitacija pri pacientih, ki so bili operirani zaradi neoplastičnih procesov v predelu obraza in ustne votline.

»ZdraVega naČina ŽiVljenja se lahKo nauČimo tudi V VisoKi starosti«

Pojavnost bolezni zob, obzobnih tkiv in ustne sluznice je v R Sloveniji še vedno visoka. Navkljub relativno dobri pokri- tosti R Slovenije z zobozdravniki, specialisti na terenu in na Stomatološki kliniki, so potrebe po zdravljenju in protetični rehabilitaciji večje od možnosti. Rešitev problema ni v večanju števila zobozdravnikov in specialistov vseh zobozdravstvenih specialnosti, ampak v spremenjenem pristopu. Neizpodbitno dejstvo je, da so glavni problemi v ustni votlini, kot so zobna

gniloba, parodontalna bolezen in tudi rak ustne votline, stanja, ki so pogojena predvsem s pacientovim slogom življenja. Po- trebna je večja prosvetljenost in vzgojenost o tem, da so te bolezni preprečljive na relativno enostaven način. Pri tem je treba poudariti ustrezno in zadostno ustno higieno s ščetkanjem in nitkanjem zobovja, uporabo fluorjevih preparatov, ustrezno prehrano in preprečevanjem kajenja. Odraslemu prebivalstvu bi bilo potrebno dati možnost, da se poučijo in dobijo povra- tne informacije o preventivno oralno higienskih navadah, saj je znano, da se lahko učimo novih spoznanj tudi v visoki starosti.

Pričakujemo, da se bo preventivno osveščanje odraslih okre- pilo s pomočjo vedno večjega števila ustnih higienikov. Na Sto- matološki kliniki smo v letošnjem letu zaposlili prvega. Milena Gliha, glavna medicinska sestra Stomatološke klinike, dodaja, da je ključna tudi komunikacija s pacienti. »Pomemben je prvi stik s pacientom, poslušanje in razumevanje težav. Zavedati se moramo, da je pacient, ko nas obišče, v stiski,« meni Milena Gliha, tudi sama na položaju glavne medicinske sestre klinike že dvanajst let. Pri obravnavi pacientov je spoznala, da je strah pacientov velikokrat posledica prenašanja strahu odraslih na svoje otroke, ki imajo z zobozdravstvenim delom popolnoma drugačne izkušnje, kot jih nudimo danes, ko je anestezija skupaj s prijazno oskrbo pravilo.

»mnogi so dandanes V finanČni stisKi in ne Zmorejo VeČ PlaČeVati ZoboZdraVstVe- nih storiteV. V sloVeniji je mišljenje o tem, da je ZoboZdraVstVo neKaKšna KoZmetiKa, Za Katero je Potrebno PlaČati, PoPolno- ma naPaČno. Zato, Ker storitVe niso V Celoti PlaČane, se ZoboZdraVniKi V sVojem VsaKdanu sreČujemo Z iZjemnimi moralnimi dilemami: KaKo naj neKomu, Ki ima 500 eVroV ali Celo manj PoKojnine, Zato Ker bi bilo to dobro Zanj, sVetujem, naj si PriVošČi nadstandardno storiteV?«

»VČasih, V obdobju, Ko je bilo Zobne gnilobe PreCej, je bilo dajanje anesteZije Prej iZjema Kot PraVilo, goVorilo Pa se je o PaCientoVi hrabrosti, da naj ZdrŽi ZoboZ- draVnišKi Poseg,« PoVe sogoVorniK. danes je drugaČe, saj se Vsi ZoboZdraVniKi trudijo, da bi boleČino Pri PaCientih Čimbolj omilili. tudi stanje ZdraVja Zob otroK in mladostniKoV V sloVeniji je V PrimerjaVi s tujimi drŽaVami na Vrhu. Žal Pa stanje PoPulaCije, starejše od 35 let, ni taKo dobro, saj niso bili deleŽni nobenih PreVen- tiVnih ProgramoV V mladostnišKih letih.

Milena Gliha, glavna medicinska sestra Stomatološke klinike UKCL, je po 25 letih z letošnjim letom na kliniki ponovno vpeljala praktično izobraževanje za srednje medicinske sestre oz. zobozdravstvene asistentke

Kdo smo mi

(9)

aKtualno

Model odličnosti odgovarja na vprašanja, kaj delamo dobro, kaj so naše odlike in kako vemo, da to, kar delamo, delamo dobro

Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) se je aprila letos odločilo, da se UKCL kot celota ponovno prijavi na razpis Vlade RS za Priznanje RS za poslovno odličnost za leto 2011. V ta namen je ožja skupina pripravila samoocenitveno poročilo – analizo stanja v UKCL po evrop- skem modelu poslovne odličnosti EFQM (v nadaljevanju model odličnosti).

Kaj delamo dobro in KaKo Vemo, da to delamo dobro?

Model odličnosti ni povsem enostaven. Jasen in razu- mljiv postane šele po kakšnem letu dni uporabe oz. po ustrezni razširjenosti po organizacijskih enotah in med zaposlenimi. Model poslovne odličnosti nam zagotavlja, da na sistematičen način analiziramo in spremljamo, kako naša organizacija deluje, zakaj deluje na tak način, kako preverjamo in merimo delovanje, kaj mi, kot UKCL, počne- mo, s kakšnim namenom to počnemo in kaj želimo doseči.

Določa tudi, na kakšen način smo pripravljeni na spremem- be v okolju in kako hitro lahko odreagiramo. Kaj delamo dobro, kaj so naše odlike in kako vemo, da to, kar delamo, delamo dobro. Kje so še naše priložnosti za izboljšanje, da jih poskušamo še izboljšati. Model je v Evropi zelo razširjen tudi na področju zdravstva.

PriZadeVamo si PrePoZnati PriloŽnosti Za iZboljšaVe

Vpeljan model omogoča primerjavo z odličnimi evropskimi zdravstvenimi organizacijami in odgovore na vprašanja: Na kakšni stopnji poslovne odličnosti se UKCL res nahaja – koliko smo odlični po evropskih standardih, koliko to dosegamo? Na katerih področjih smo v primerjavi z drugimi zdravstvenimi organizacijami med najboljšimi – odlični - in kje morda zao- stajamo in zakaj? Zakaj so nekateri univerzitetni klinični centri boljši od drugih? Zakaj so uspešnejši? Kaj počnejo drugače?

Kaj počnemo mi?

Projekt vpeljave modela odličnost v UKCL je v polnem teku. Konec maja smo oddali Samoocenitveno poročilo, v katerem so popisani naši pristopi in kazalniki uspešnosti UKCL. Izdelana ocena nam pokaže, kje smo dobri in na katerih področjih se lahko še izpopolnimo. In na osnovi ocene stanja lahko celovito in usklajeno prepoznamo priložnosti za izboljšave in tveganja, primere dobrih praks, načrtujemo ukrepe za izboljšanje stanja, obvladovanje tveganj ter širjenje dobrih praks.

uKCl Po Poti

eVroPsKe odliČnosti

mag. Peter Pustatičnik

zAkAj smo se odločili zA odličnost?

Ker so le odlične bolnišnice in Univerzitetni klinični centri dolgoročno sposobni zagotavljati:

• kakovostno in varno obravnavo pacientov, odličnost rezultatov zdravljenja, opravljati in razvijati vrhunske storitve;

• zadovoljstvo pacientov in drugih »odjemalcev« storitev ter ugled v domačem in mednarodnem okolju;

• zadovoljne, kompetentne in motivirane zaposlene, varno delovno okolje in prihodnost vsem zaposlenim;

• urejenost in učinkovitost procesov, informacijske pod- pore, organizacije dela;

• stabilno finančno poslovanje …

(10)

Vodstvo je petim enotam podelilo nagrade v vrednosti od 50 tisoč do 150 tisoč evrov

Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) je najbolj zaslužnim sodelavcem podelilo nagrade za izboljševanje kakovosti v UKCL za leto 2010. Kot je ob tem dejala strokovna direktorica UKCL, prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., želijo z nagradami izpostaviti celoletni trud najboljših enot znotraj bolnišnice. »Medtem ko orodja za nagrajevanje posameznih sodelavcev nima- mo, želimo s podelitvijo nagrad za izboljševanje kakovosti poudariti, kako pomembno se nam zdi odlično delo posameznih organizacijskih enot skozi celo leto,« je poudarila prof. dr. Brigita Drnovšek Olup.

Organizacijske enote, ki so si za leto 2010 prisluži- le nagrado za izboljševanje kakovosti, so člani izborne komisije izbrali na podlagi številnih kriterijev (števila objav znanstvenih oz. SCI člankov, organizacije šol in podi- plomskih tečajev praktičnega usposabljanja ter strokovnih srečanj, uvedbe klinične poti v klinično prakso, uvedbe

klinične smernice v klinično prakso, izvajanju morbiditetnih in mortalitetnih konferenc ter količnika gospodarnosti).

Člani izborne komisije so pregledali zapisane aktivnosti in dokazila posameznih organizacijskih enot ter na osnovi števila zbranih točk naredili izbor, kar je potrdil Odbor za kakovost.

Za leto 2010 so danes nagrado iz rok vodstva UKCL prejele naslednje enote:

1. mesto: Klinični oddelek za kardiologijo Interne klinike 2. mesto: Dermatovenerološka klinika

3. mesto: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja

4. mesto: Klinični oddelek za bolezni živčevja Nevrološke klinike

5. mesto: Ortopedska klinika

Nagrade so v vrednosti od 50 tisoč do 150 tisoč evrov, denar pa lahko posamezne enote namenijo predvsem nakupu medicinske opreme, ki bo v lasti UKCL, po potrebi tudi izobraževanju.

najbolj ZasluŽnim enotam nagrade Za KaKoVost

aKtualno

(11)

aKtualno

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL) smo mednarodni dan medicinskih sester in babic v letošnjem letu obeležili na poseben način: poleg tega, da smo negovalnim timom, ki najbolj sledijo razvoju in skupnim ciljem zdravstvene in babiške nege v UKCL za leto 2010, so vsi nagrajeni oddelki prejeli tudi sofinanciranja podiplomskega študija iz zdravstvene nege za eno osebo iz oddelka. Nagrade so si po izboru šest- -članske komisije prislužili: Služba za alergologijo, revmatologijo in klinič- no imunologijo Pediatrične klinike, Kliničnega oddelka za maksilofaci- alno in oralno kirurgijo Kirurške klinike, Kliničnega oddelka za endokrino-

logijo, diabetes in presnovne bolezni Interne klinike, Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Interne klinike in Kliničnega oddelka za travmatolo- gijo Kirurške klinike.

Podelili smo posebna priznanja za prispevek k razvoju zdravstvene in babiške nege v UKCL, in sicer prvi skupini vodstva zdravstvene nege iz leta 1991 v sestavi: Polona Zupančič, glavna medicinska sestra UKCL, Alenka Krist, pomočnica glavne medicinske sestre UKCL za področje izobraževa- nja, Bara Pavčič Trškan, pomočnica glavne medicinske sestre UKCL za področje informatike in kakovosti, Mojca Dolinšek, pomočnica glavne

medicinske sestre UKCL za higiensko epidemiološko področje.

Posebno priznanje smo podelili tudi Kliničnemu oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok – oddelku za terapijo bolečine, in sicer kot negovalnemu timu za vodenje pooperativne akutne boleči- ne ter Veri Kodila, avtorici priročnika za medicinske sestre in zdravstvene tehnike z naslovom Osnovni vodnik po kirurški enoti intenzivnega zdravljenja. Prireditev, na kateri so se zbrale medicinske sestre in babice iz celotne- ga UKCL, je povezoval priznani komik, Vid Valič. Objavljamo foto-utrip iz prireditve.

Celotno VodstVo se je mediCinsKim sestram in

babiCam ZahValilo Za trud

Medicinskim sestram se je poklonil tudi priznani komik, Vid Valič, petim klinič- nim oddelkom in nekaj posameznikom pa smo podelili priznanja

(12)

Ob dnevu krvodajalstva, 4. junija, se želijo v Zavodu RS za transfuzijsko medicino zahvaliti vsem krvodajalcem in k sodelovanju povabiti nove prostovoljce

V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri. Da pokrijemo potrebe bolnikov po krvi v Sloveniji, potrebujemo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan. Krvo- dajalstvo oz. krvodajalci so pomemben del zdravstvenega sistema. Darovanje krvi je zagotovo ena od najplemenitejših oblik pomoči sočloveku. S petodstotnim deležem krvodajalcev med prebivalstvom se Slovenija uvršča v evropsko povprečje in kar je najpomembnejše, na področju preskrbe s krvjo smo samozadostni.

organiZirano KrVodajalstVo Že od leta 1953

Krvodajalske akcije so osnovna oblika organiziranja krvodajalcev v Sloveniji. V sodelovanju s transfuzijsko službo Slovenije in Rdečim križem Slovenije že vse od leta 1953 gradimo uspešno organizirano krvodajalstvo, s katerim si zagotavljamo zadostne količine krvi. Zaradi skrbnega letnega in sprotnega načrtovanja med potrebami po krvi in pridobi- vanjem krvodajalcev zagotavljamo nemoteno preskrbo bolnikov s krvjo. Občasno se v določenih obdobjih ( počitnice, večja obolevnost prebivalstva za nalezljivimi boleznimi ...)

lahko pojavijo nihanja pri zagotavljanju zalog – denimo odziv krvodajalcev k darovanju krvi je zaradi časa dopustov zmanjšan, hkrati pa je večje število bolnikov, ki potrebujejo kri (poškodovanci v prometnih nesrečah, pri presaditvah organov …). Redko pride do tega, da določene krvne skupine povsem zmanjka, saj sprotno reagiramo na zmanjševanje zalog z dodatnim vabljenjem krvodajalcev na odvzem krvi.

V Poletnih dneh Potreba Po KrVi VeČja

Darovana kri je že marsikatero žalostno zgodbo spremenila v srečno, zato pozivamo ljudi, še posebej krvodajalce, da se tudi v poletnih dneh v čim večjem številu udeležujejo rednih krvodajalskih akcij v najbližjem kraju, ali pa na odvzem krvi pri- dejo individualno v okviru delovnega časa transfuzijskih služb.

Informacije o tem so objavljene v medijih in na spletnih straneh Zavod RS za transfuzijsko medicino in Rdečega križa Slovenije.

Krvodajalec lahko postanete tako, da se odzovete na vabilo Rdečega križa na krvodajalsko akcijo ali pridete na odvzem krvi v delovnem času vam najbližje transfuzijske službe. Pred dajanjem krvi se morate počutiti zdrave, pojeste lahko nemasten obrok, denimo kruh z marmelado, pijete čaj, sadni sok ali kavo. Pomembno je, da niste tešči. Več informa- cij lahko preberete na spletni strani www.ztm.si.

Ob 4. juniju – dnevu slovenskega krvodajalstva in 14. juniju – svetovnem dnevu krvodajalcev se vsem krvodajalcem v imenu transfuzijske službe in posebej v imenu bolnikov zahvaljujemo za darovano kri.

daroVana Kri

marsiKatero Žalostno

Zgodbo sPremeni V sreČno

aKtualno

Levo: Ekipa Zavoda RS za transfuzijsko medicino RS se za darovano kri zahvaljuje tudi v imenu bolnikov.

natalija lampreht, Zavod rs za transfuzijsko medicino

(13)

Ko je prim. dr. Vasilij Cerar začel z delom v porodni sobi, je otrok, težak 1,8 kilograma umrl, danes pa tisti nedono- šenčki, ki so težki samo en kilogram in manj, preživijo — o napredku stroke med drugim spregovori vodja Porodnega bloka Ginekološke klinike

»Vse to sem doživel sam: od nedotakljive maternice do tega, da danes vemo skoraj preveč in včasih ne vemo več, kako odreagirati. Na drugi strani pa v Afriki živijo popolnoma drugo zgodbo – zgodbo načrtovanja družine z abortusi, kar pri nas ni več problem,« razmišlja prim. dr. Vasilij Cerar, ki je z delom na Ginekološki kliniki pričel že leta 1965 kot študent. Kot štipendist je v času študija delal v vlogi babice, kasneje pa se je – četudi je bila takrat situacija drugačna in je

»delo iskalo ljudi in ne ljudje dela« – odločil ostati v porodni- štvu. Na svoji poti je od »začetne babice« zrasel v starosto porodništva: med drugim je bil predsednik Sindikata, delavskega sveta, v času selitve stare porodnišnice v novogradnjo pa tudi direktor Ginekološke klinike. Še danes je Vodja porodnega bloka, sodelavci pa o njem vedo povedati, da je velik borec za položaj babic, odličen diagnostik, posebna strast pa so mu nosečnice, ki nosijo dvojčke.

V Sloveniji je bilo področje načrtovanja družine od nekdaj urejeno. Kako se to odraža še danes?

»Pozitivno in negativno. Načrtujemo potomstvo; pozitivno je, da je večina nosečnosti načrtovanih in so zato kvalite- tne. A zato, ker so načrtovane, so se nosečnosti pomaknile v trideseta leta starosti žensk. Ko smo nenačrtovana rojstva urejali z abortusom, je bila povprečna starost žensk pri prvi nosečnosti 22 let. Soočali smo se s problemom abortusa mladih, danes se soočamo s problemom starosti. Gledano iz biološkega in medicinskega stališča odlaganje nosečnosti ni dobro: ker je organizem že starejši, se lahko pojavljajo problemi. Nosečnost ne uspe, pojavljajo se kronične bolezni … Kakšna je trenutno povprečna starost ženske pri prvem rojstvu?

»Več kot 29. let.«

Vi ste sicer na Ginekološki kliniki že vrsto let; bili ste tudi najmlajši asistent v bivši Jugoslaviji.

»Ja, res je. V času študija sem bil štipendist javnega razpisa, danes bi temu lahko rekel, da je bila štipendija kar elitistična, pogoji so bili precej strogi. Da sem ohranil štipendijo, sem moral vsak mesec dobiti potrdilo od mentorja, da sem opravil 30 ur dela in eno dežurstvo. Delal sem na nivoju babice.«

Kakšne spomine imate na to prvo obdobje?

»Zelo dobre in zanimive. Kasneje kot zdravnik sem bil velik zagovornik babic, ker so me one učile prakse. Tudi kasneje sem vztrajal; pridobil sem Kidričevo štipendijo.«

Ste od samega začetka vedeli, da želite delati v Porodnišnici?

»Ne. V Porodnišnico sem sprva prišel zaradi štipendije.

Deloma je bilo to, da sem tako zgodaj začel delati, negativno – postal sem namreč kritičen do preveč teoretskega štu- dija. Pri nekaterih izpitih nisem bil preveč uspešen, ker sem študiral za medicino, ne pa za profesorja. Pri patofiziologiji sem skoraj padel!«

V nadaljnji poti ste dosegli marsikaj.

»Ko sem končal medicino, sem bil na razpotju – ali naj

» naravnega poroda ni, ljudje se

ne vedemo naravno,«

uKCl smo ljudje

»17. maja 1987 smo odprli porodnišnico, 19. maja sem postal direktor. Soočiti sem se moral z reorganizacijo porodnišnice po vselitvi,« med drugim v pogovoru pove prim. dr. Vasilij Cerar, dr. med.

(14)

uKCl smo ljudje

ostanem na področju ginekologije, ki s stališča drugih specialnosti ni ugledna, ali pa odidem drugam. Vabili so me na patologijo, v interno medicino in tudi v kirurgijo. Ko sem končal medicino, so ravno odpirali glavno stavbo UKCL. Potrebovali so nove kadre, ni bilo tako kot danes – nismo mi iskali dela, ampak je delo iskalo nas. A jaz sem se vseeno odločil ostati na Ginekološki kliniki.«

Kaj vas je napeljalo k temu?

»Prof. Novak. Poklical me je in rekel: ti ne boš šel nikamor!«

V svoji poklicni karieri ste bili tudi direktor Ginekološke klinike …

»Ja, dejansko sem doživel celosten razvoj, če lahko temu tako rečem. Bil sem predsednik Sindikata, predsednik izvršne- ga sveta, delavskega sveta; s samoupravljanjem sem se precej ukvarjal. Ginekološka klinika je v času samoupravljanja vedela, kaj je denar in kako gospodariti; klinika je bila takrat zelo ugledna; tako pod prof. Lunačkom kot pod prof. Novakom.«

Direktor pa ste postali katerega leta?

Leta 1987, in to žal. Takrat se je prof. Lidija Andolšek upokojila, jaz pa sem kliniko prevzel v težavnih razmerah, takrat, ko smo bili tik pred selitvijo v novogradnjo. 17. maja 1987 smo odprli porodnišnico, 19. maja sem postal direktor. Soočiti sem se moral z reorganizacijo porodnišnice po vselitvi. So se pa ob preselitvi precej izboljšale možnosti:

nova porodnišnica je bistveno pripomogla k tehnologijam in določenim doktrinarnim spremembam. To, da smo lahko v novi porodnišnici imeli inkubatorje, je pomenilo tudi, da lahko uvedemo transport v maternici ploda, da nosečnico

pripeljemo sem in neposredno iz maternice damo otroka v inkubator. To v starih prostorih ni bilo možno, v novih prostorih pa smo dosegli, da sta porodna soba in oddelek za nedonošenčke fizično povezana preko hodnika v istem nadstropju.«

Zakaj je za porod, tako »naravno stvar«, sploh potrebna medicina?

Ko govorimo o obporodnem varstvu, je potrebna medicina, da prepreči določene zaplete. Porod je problem javnega zdravja; po drugi svetovni vojni so se vsi porodi preselili v porodnišnice – vse do osemdesetih let, ko se je ponovno pojavila težnja po t.i. naravnem porodu. A dejstvo je, da naravnega poroda ni, ljudje se ne vedemo naravno: nosečnost je vsaj delno načrtovana, ne gre za to, da posameznik prav nič ne pomisli – da denimo ženska zagleda moškega, ki ji je všeč in z njim takoj naredi otroka. Tega ni.

Kako je v vseh letih, odkar spremljate porodništvo, ta veja napredovala?

»Porodništvo je iz skoraj praktičnega posla, kjer je šlo za babiško in kirurško reševanje zapletov, zraslo v medicinsko področje. Zdaj obvladujemo izventelesno zanositev, prišlo je do neverjetnega razvoja genetike. Ogromen doprinos pomeni tudi razvoj pediatrije. Ko sem začel z delom v porodni sobi, je otrok, težak 1,8 kilograma umrl, danes pa tisti nedonošenčki, ki so težki samo en kilogram in manj, preživijo. Napredek je neverjeten. Vse to sem sam doživel:

od nedotakljive maternice do tega, da danes vemo skoraj preveč in včasih ne vemo več, kako odreagirati. Na drugi strani pa v Afriki živijo popolnoma drugo zgodbo – zgodbo načrtovanja družine z abortusi, kar pri nas ni več problem.«

»Ko smo nenaČrtoVana rojstVa urejali Z abortusom, je bila PoVPreČna starost ŽensK Pri PrVi noseČnosti 22 let. sooČali smo se s Problemom abortusa mladih. Zdaj so Vse osVešČene, noseČnost je Planirana. gledano iZ biološKega in mediCinsKega stališČa odlaganje noseČ- nosti ni dobro: Ker je organiZem Že starejši, se lahKo PojaVljajo Problemi.

noseČnost ne usPe, PojaVljajo se Kro- niČne boleZni …«

»a dejstVo je, da naraVnega Poroda ni, ljudje se ne Vedemo naraVno: noseČ- nost je Vsaj delno naČrtoVana, ne gre Za to, da PosameZniK PraV niČ ne Pomi- sli – da denimo ŽensKa Zagleda mošKe- ga, Ki ji je VšeČ in Z njim taKoj naredi otroKa. tega ni.«

Sodelavci o prim. dr. Cerarju, dr. med. vedo povedati, da je ve- lik borec za položaj babic, odličen diagnostik, posebna strast pa so mu nosečnice, ki nosijo dvojčke.

(15)

V porodni sobi je ključno timsko delo, meni Jasna Žagar, babica v porodnem bloku Ginekološke klinike UKCL – z njo smo se pogovarjali ob mednarodnem dnevu babic

»Pomagajte mi, prosim, pomagajte mi,« se je slišalo ječanje iz porodne sobe. Babica Jasna Žagar je porodnico z umirjenimi besedami in mrzlimi obkladki umirjala in tolažila. »Še malo, bodite močni, še malo, sva že pri koncu,« sem jo slišala reči in gledala, kako je s svojimi gibi in načinom komuni- ciranja nemirno porodnico povsem umirila. Popadki so se vrstili eden za

drugim, soba se je mirno napolnila še z drugim osebjem, ki so pripravljali vse potrebno za prihod novorojenca. »Še enkrat pritisnite in rodili boste,« so bile njene spodbudne besede, ki so na svet pomagale še eni deklici v ljubljanski porodnišnici. Babica Jasna Žagar že 36 let dela v porodnem bloku Ginekološke klinike. Pravi, da je vsak porod nekaj edinstvenega in da rada opravlja svoje delo. Še vedno in vsakič znova.

Videla sem, kako ste odlično pomirili porodnico, ki se mi je zdela precej nemirna. Kako to dosežete?

»Komunikacija s porodnico je nekaj najbolj pomembnega. Tu ni in ne sme biti vnaprej določenega odnosa, treba jo je začutiti in v nekaj urah ustvariti odnos, da ti bo povsem zaupala. Se- veda je od ženske do ženske različno, karakterno smo si vsi ljudje različni in z vsemi se ne da delati enako. K temu prispeva tudi anamneza in družinsko ozadje, vendar pa je naša naloga, da porodnico vodimo skozi celoten potek poroda.«

Kako vi vidite svojo vlogo kot babica?

»Babica ni samo babica, je tudi mama, prijateljica, zaupnica. Ko žensko mučijo porodne bolečine, nam marsikaj zaupa. V tistem trenutku smo zanjo edina oseba, ki ji zaupa. Včasih celo sliši zgolj samo moj glas in celo odklanja moževa ljubkovanja in prigo- varjanja. Kot babica moraš znati žensko poslušati, moraš biti na nek način celo njen psiholog, terapevt. Porodnico pa seveda usmerjaš in jo vodiš. Naša naloga je, da skrbimo za žensko in otroka, kar pomeni veliko odgovornost. Če je porod brez zapletov, porodnici pomagamo samo babice. Naučene smo, da zaplete prepoznamo in takoj obvesti- mo zdravnika. Porodna soba je timsko delo. Včasih si že z očmi, z določeno besedo povemo med sabo, kaj je treba

» babica ni samo babica, je tudi

mama, prijateljica, zaupnica,«

uKCl smo ljudje

Babica Jasna Žagar že 36 let dela v porodnem bloku Ginekolo- ške klinike. Pravi, da je vsak porod nekaj edinstvenega in da rada opravlja svoje delo. »Zame je še vedno najlepši trenutek, ko rodimo otroka in ga mama z veseljem in z željo vzame k sebi. To je nagrada za vse, ki sodelujemo pri porodu.«

služba za odnose z javnostmi, Polona lečnik Wallas »je Pa Zame še Vedno najlePši trenuteK, Ko rodimo otroKa in ga mama Z Veseljem in Z Željo VZame K sebi. to je nagrada Za Vse, Ki sodelujemo Pri Porodu.«

(16)

uKCl smo ljudje

»babiCa ni samo babiCa, je tudi mama, Prija- teljiCa, ZauPniCa. Ko ŽensKo muČijo Porodne boleČine, nam marsiKaj ZauPa. V tistem tre- nutKu smo Zanjo edina oseba, Ki ji ZauPa.

VČasih Celo sliši Zgolj samo moj glas in Celo odKlanja moŽeVa ljubKoVanja in Pri- goVarjanja. Kot babiCa moraš Znati ŽensKo Poslušati, moraš biti na neK naČin Celo njen Psiholog, teraPeVt.«

narediti. Sodelavke se zelo poznamo med seboj. Včasih celo po hoji prepoznam, da se nekaj dogaja.«

Že dolgo let ste zaposleni v UKCL. Se je v vseh teh letih, skupno kar v 36 letih, veliko spremenilo?

»Sam akt poroda se ni v ničemer spremenil. Se je pa veliko spremenilo v času popadkov, na primer prva porodna doba je danes veliko krajša. Kako smo bili na začetku previdni, ko smo začeli uporabljati oksitocin! Imeli smo osem postelj in samo dva CTG aparata, uporabljali smo ka- palno infuzijo, gledali na uro in šteli kapljice. Glede tehnike je danes bistveno drugače. V precejšnji meri se je spremenil odnos do porodnice; upoštevamo, če želi porodnica recimo stati, klečati, včasih je morala samo ležati. Danes imamo večji posluh za žensko in upoštevamo njene želje glede načina poroda.«

Pravili ste mi, da ste se celo življenje učili, izobraževali in da vas je vsako leto kaj novega presenetilo. Kaj vam v prihodnosti predstavlja še izziv, kam se razvija vaša stroka?

»Absolutno podpiram ambulantni porod. Cilj tega je, da se tako babica kot nosečnica spoznata že v nosečnosti, vzpo- stavita medsebojno zaupanje in da se njun odnos povsem drugače osmisli. Prav tako je smiselno, da po porodu ženske odidejo domov, to se mi zdi razmišljanje v pravo smer. Tudi v tujini je tako. Še vedno pa zagovarjam porod v porodnišnici, ki je tudi najbolj varen. V prihodnosti si želimo, da bi za eno porodnico skrbela ena babica.«

Se spominjate kakšnega dogodka, ki vas je presenetil?

»Takih dogodkov je bilo veliko; spomnim se 'mojih' naj- težjih dvojčkov. Ko je ženska rodila prvega, in seveda nismo vedeli, da sta dva, ki je imel čez štiri kilograme, sva z zdravni- co izmenično gledali dojenčka in trebuh porodnice, pa spet dojenčka in trebuh, ki je bil še kar velik, kljub porodu otroka.

Presenečeni sva porodili še drugega, krepkega, prav tako čez 4 kilograme težkega dojenčka. Tudi trojčke sem že poraja- la, pa ženska ni vedela, da jih ima. To so bili res nenavadni trenutki, polni šoka, adrenalina in tudi veselja. Je pa zame še vedno najlepši trenutek, ko rodimo otroka in ga mama z veseljem in z željo vzame k sebi. To je nagrada za vse, ki sodelujemo pri porodu.«

Sodelavci Inštituta za medicinsko rehabilitacijo in Kliničnega oddelka za nevrokirurgijo Kirur- ške klinike smo globoko pretre- seni ob smrti našega prijatelja in fizioterapevta, ki nas je v 32.

letu starosti nenadno tragično zapustil.

Ne moremo verjeti, da je ta kruta usoda med nas in vse tebi drage ljudi posegla mnogo prezgodaj. Ko si pred dvema letoma postal naš sodelavec, smo bili veseli tvojega pozitivnega po- gleda na življenje. Tvoja vedrina, nasmeh, odlični kuharski recepti in nasveti so nas vedno spravili v dobro voljo. Občudovali smo tvoje veselje do plezanja, saj smo

vedeli, da je to tvoj drugi resnični svet, v katerega si verjel. Ta svet te je osrečeval in izpopolnjeval.

ROK, veliko besed je ostalo neizrečenih, veliko stvari nedokončanih. Nekateri demoni, s katerimi si bil svoje bitke, so tisti dan odbrzeli s tabo v to usodno globel … Vrzel, ki je nastala v naših srcih ob tvoji tragični izgubi nas žalosti, a hkrati nas opogumlja, saj vemo, da v kamnito razpoko gorskih višav lahko pritrdimo klin in plezamo naprej – naprej proti vrhu.

ROK, bil si izjemen sodelavec, odprt za vse in vsakogar, zato smo ponosni, da smo imeli priložnost poznati te in delati s teboj. Naj ti bo zemlja lahka – in bodi še naprej ti, kjerkoli in kakorkoli si!

Čutimo, da nam govoriš naslednje besede:

Jaz sem že osvojil vrh, na katerega vi še plezate, zato ne žalujte, moji dragi, jaz sem svoje delo že dokončal.

Vojko Čeligoj

in memoriam:

roK šiserniK,

diplomirani fizioterapevt (1978 — 2011) sodelavci iz imr

»Tvoja vedrina, nas- meh, odlični kuharski recepti in nasveti so nas vedno spravili v dobro voljo. Občudovali smo tvoje veselje do plezanja, saj smo vedeli, da je to tvoj drugi resnični svet, v katerega si verjel,« so v spomin zapisali sodelavci Roka Šišernika.

(17)

Udeleženci izobraževanja o sodobnem trendu – triaži pacientov.

utriP uKCl

iZobraŽeVanje o triaŽi

majda Cotič anderle in maruša brvar (internistična prva pomoč)

Trendu, da se na urgentnem oddelku čim prej oceni pacientovo stanje in določi nujnost obravnave, smo se z izobraževanji pridružili tudi v urgentnem bloku UKCL

Urgentne ambulante in oddelki postajajo vse bolj obre- menjeni in vsem pacientom ni možno zagotoviti zdravstvene oskrbe takoj oziroma hkrati. Trend v sodobni obravnavi urgentnih pacientov je, da se ob prihodu na urgentni oddelek čim prej oceni pacientovo stanje s strani zdravstvenega delavca in določi nujnost obravnave. Tem trendom želimo slediti tudi v urgentnem bloku Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL), zato je bil že v februarju organiziran prvi tečaj o tiaži pri sprejemu urgentnega pacienta za medicinske sestre. V

Urgentnem bloku UKC Ljubljana vsakodnevno išče pomoč in oskrbo veliko število pacientov, zato je bila želja po izobraževa- nju zelo močna. V Sloveniji tovrstnega izobraževanja še nima- mo, zato smo na pobudo Internistične prve pomoči (IPP) ter ob sodelovanju Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v urgenci poiskali informacije in kontakte o tečajih triaže v tujini. Tečaja se je udeležilo 25 medicinskih sester iz Internistič- ne prve pomoči (IPP), Kirurškega urgentnega bloka in Splošne nujne medicinske pomoči(SNMP), ki so imeli že določene izkušnje glede triaže ter nekaj medicinskih sester iz UKC Ma- ribor ter ZD Celje. Tečaj je vodil gospod James Bethel iz Velike Britanije, predsednik Britanskega združenja medicinskih sester v urgenci ter predsednik Evropskega združenja medicinskih sester v urgenci. Poleg strokovnega dela na področju urgence se profesionalno ukvarja z izobraževanjem za področje triaže.

ob mednarodnem dneVu

higiene roK smo oPoZarjali na Pomen ČistoČe roK

V UKCL smo omogočili več mest z možnostjo preverjanja ustrezne čistosti kože rok, odziv je bil odličen

Ob mednarodnem dnevu higiene rok, ki smo ga pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) obe- ležili v četrtek, 5. maja, smo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL) že tradicionalno skušali zaposlene in javnost opozoriti na pomen higiene rok v javnih prostorih, posebej v bolnišnicah. Tudi letos smo na več mestih omogočili možnost razkuževanja rok, prvič pa smo omogo- čili tudi kontrolo higiene rok s t.i. hitrimi testi.

»Higiena rok je temeljna aktivnost v preprečevanju pre- nosa bolnišničnih okužb,« sta povedali Mojca Dolinšek, viš. med. ses., univ. dipl. soc. ped. pomočnica glavne medicinske sestre UKCL za higiensko epidemološko področje in doc. dr. Tatjana Lejko, dr. med., vodja Službe za prepre- čevanje in obvladovanje okužb v UKCL. S hitrimi testi, ki smo jih letos vpeljali prvič, so mimoidoči lahko preverili, ali dobro skrbijo za higieno rok. Z akcijo osveščanja smo želeli celotno javnost ponovno spomniti na pomen čistoče rok, zaposlene pa s promocijskim materialom opozoriti na pet osnovnih korakov higiene rok za varno delo z bolniki.

Z rednim, PraVilnim in temeljitim umiVanjem roK lahKo PrePreČimo marsiKatero oKuŽbo. Verje- tnost Za Prenos oKuŽbe je PreCej VeČja V jaVnih Prostorih, V Katerih se ZadrŽuje VeliKo ljudi in so med njimi lahKo tudi PrenašalCi oKuŽb. raVno Zato moramo biti Pri higieni roK V jaVnih Pro- storih še bolj PoZorni.

»gosPod bethel nam je na tridneVnem teČaju Pred- staVil manChestersKi triaŽni sistem, Ki je Z doloČe- nimi PrilagoditVami Primeren tudi Za uPorabo Pri nas. udeleŽenCi teČaja naj bi PredstaVljali baZo, Ki bo Pridobljeno Znanje VPeljala V PraKso in sKrbe- la Za nadaljnje iZobraŽeVanje.«

(18)

Sekcija za tropsko medicino: vsak ponedeljek na Kliniki za infekcijske bolezni potekajo predavanja o tropskih boleznih, ki jih vodijo različni strokovnjaki s področja medicine

Verjetno ste že videli kakšno zloženko, ki se je potika- la po mizah Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) in v kateri je predstavljena humanitarno-medicinska odprava zbirala sredstva. Morda se tudi spominjate nade- budnih študentov medicine ali mladih zdravnikov, ki so v avli dobrovoljno prodajali majice z afriškimi motivi. Mogo- če ste se udeležili kakšne od nadvse zanimivih in čustvenih predstavitev že zaključene odprave v tretji svet v veliki predavalnici na Medicinski fakulteti. Vse to so vidni, zreli sadeži Sekcije za tropsko medicino (STM), ki nas obkroža- jo v vsakdanjem življenju, pa ne vemo točno, h kateremu drevesu sodijo.

od iZbirnega Predmeta do dejansKega sodeloVanja

Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je organiziran izbirni predmet Tropska medicina, katerega nosilka je doc.

dr. Tatjana Lejko-Zupanc, dr. med., pomagajo pa ji številni

»tropci«. V okviru izbirnega predmeta deluje Sekcija za tropsko medicino (STM) študentov, ki poleg izobraževalne- ga programa študentom ponuja še možnost sodelovanja v humanitarno-medicinskih odpravah v državah tretjega sveta.

Leta 1999 je pri Zdravniškem društvu Slovenije nastala

˝starejša sestra˝ Sekcije za tropsko medicino, ki se imenuje Sekcija za tropsko in potovalno medicino (STPM). Name- njena je zdravnikom, ki se želijo izobraževati na področju potovalne medicine, pomagati pri izobraževanju študentov in tudi sami večkrat odidejo na enomesečno delo v trope na lastne stroške in v času dopusta. Predsednica STPM je mag.

Tadeja Kotar.

najbolj motiVirani gredo na trimeseČne odPraVe

To so bili začetki, ki so obrodili veliko sadov. STM danes združuje študente medicine, dentalne medicine, medicinske sestre, študente mikrobiologije, Visoke šole za zdravstvo in zdravnike, ki imajo željo po znanju in veliko srce. Vsak ponedeljek na Kliniki za infekcijske bolezni potekajo predavanja o

tropskih boleznih, ki jih vodijo različni strokovnjaki s podro- čja medicine. Enkrat na leto se organizira tropski vikend, kjer študentje še bolj intenzivno pridobivajo znanja o boleznih v tropih, predvsem pa praktično sodelujejo v delavnicah.

Tisti najbolj motivirani se odločijo tudi za trimesečno odpravo v tretji svet, kjer na odročnih krajih lokalnemu prebivalstvu nudijo osnovno zdravstveno oskrbo, jih osveščajo in vzgajajo na področju prehrane, higiene in širjenja nale- zljivih bolezni. Organizacija take humanitarno-medicinske odprave zahteva veliko volje, nesebičnosti, potrpežljivosti in prostega časa.

Pomagati tam, kjer to najbolj potrebujejo

uKCl smo ljudje

Glavna naloga Sekcije za tropsko medicine je izobraževanje znanja željnih in nudenje možnosti pomagati tam, kjer to najbolj potrebujejo.

Začetki vsega segajo v leto 1977, ko se je prof. Franjo Pikelj, dr. med, podal na prvo slovensko zdravniško odpravo v takratno Centralno afriško republiko, torej teritorij, ki ga danes zavzema država Kongo. Srečanje s Pigmejci in delo v ruralnih območjih tropske Afrike ga je tako prevzelo, da je tropski medicini posvetil vsa svoja nadaljnja delovna leta in še sedaj, ko je v pokoju, se rad vrača k nam.

VsaKo leto se V oKViru stm obliKuje deset ali VeČ odPraV, Ki nudijo mediCinsKo Po- moČ na Že ustaljenih destinaCijah: Kenija, uganda, Zambija, madagasKar, PaPua noVa guineja in tudi etioPija.

breda Podjaveršek

(19)

uKCl smo ljudje

Karin Demšar, prostovoljka na Pediatrični kliniki UKCL, meni, da gre pri prostovoljstvu za delitev znanja, izkušenj in časa brez pričakovane materialne koristi.

Velik avditorij razstavišča UKCL je ob velikonočni prireditvi za bolnike gostil Ljubljanski zdravniški orkester Camerata medica s predsednico dr. Mojco Božič. (foto Teja Šulek)

marko slavec

V velikonočnem tednu je med bolnike, zaposlene in druge v ljubljanskem kliničnem centru prinesel veliko predpra- zničnega razpoloženja koncert Ljubljanskega zdravniškega orkestra Camerata medica, ki letos praznuje 20-letnico obstoja.

Z vedrim programom W. A. Mozarta Sinfonietta, Pabla de Sarasateja Ciganski napevi in Zdenka Fibicha Poem, kar je zanje izbral njihov dirigent prof. Franc Avsenek, so med zbrane vnesli žlahtno razpoloženje, toplo atmosfero in olajšali bolnikom bivanje v bolnišnici ter pričakovanje velikonočnih praznikov izven doma. Orkester z akademsko violinistko prof. Vildano Repše na prvem glasbenem pultu je ubrano in vedro zaigral ves program, posebne pozornosti pa je bila deležna študentka 3. letnika Medicinske fakultete v Ljubljani Lucija Čemažar, ki je hkrati slušateljica violine na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu prof.

Monike Skalar.

Karin demšar, prostovoljka na Pediatrični kliniki uKCl Besede, pogovori, pogledi, stiski rok, prijateljstvo - ži- vljenje še zdaleč ni le blišč in bogastvo. Pri prostovoljstvu gre za delitev znanja, izkušenj in časa brez pričakovane materialne koristi; v prvi vrsti gre za bogatitev in popestri- tev bivanja pacientov v bolnišnici, preko druženja in s tem doživljanja občutkov zadovoljstva ter dobrega počutja, ki sta seveda pomembni komponenti pri kvaliteti samega zdravljenja. Dajanje je izrednega pomena, saj je tesno povezano s sprejemanjem nečesa več, kot je materialno zadoščenje. Preko prostovoljstva imaš možnost pomagati drugim, uriti veščine uspešne komunikacije, pridobivati nova prijateljstva. Najboljše od vsega pa je, ker v zameno za to dobrobit sočloveku dobiš barvni spekter različnih

izkušenj, ki jih s pridom lahko uporabiš pri krmarjenju v medosebnih odnosih. Prostovoljstvo te nedvomno izpolni, naredi koristnega in ne nazadnje postavi na preizkus pred samim seboj. Na ločnici med tukaj in tam zorijo spoznanja- živeti za druge šele pomeni živeti zase.

»Kdor Vedno samo sPrejema in niKoli niČ ne da, je Podoben stojeČi mlaKi, Kjer Za Ve- Komaj ostane Vse, Kar Vanjo Pade, in Kar Vanjo Pade, tudi strohni.« (john a. james)

utrineK iZ ProstoVoljstVa

ljubljansKi ZdraVnišKi

orKester V uKCl

(20)

utriP uKCl

“Bila sem zelo zadovoljna. Vaje so bile koristne, še zlasti za naše delo, ki je predvsem sedeče. Upam, da bomo še kdaj ponovili”, pove Sonja Viršek.

“Fino bi bilo, če bi prikazane vaje izvajali pogosteje”.

“Bilo je zelo zanimivo in poučno,”

pove Metod Raztresen.

V UKC Ljubljana opravlja delo telefonistov informatorjev sedemnajst ljudi, za izboljšanje njihovih pogojev dela pa jim je vodja organizirala prikaz praktičnih vaj za krepitev hrbtnega in mišičnega skeleta

Telefonisti so tisti, ki v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana omogočajo prvi stik z obiskovalci. Njihovo delo je triizmensko, pokrivajo pa celoten UKCL, pri čemer sklicujejo tudi reanimacijske ekipe za oživljanje. Telefonisti informatorji - skupina sedemnajstih ljudi - imajo stresno delo, ker delajo večinoma v sedečem položaju, zato jim je njihova vodja, ga.

Ksenija Kečkeš, v sodelovanju z vodjo Inštituta za medicinsko rehabilitacijo UKCL, go. Mileno Klopčič, organizirala prikaz praktičnih vaj za krepitev hrbtnega in mišičnega skeleta. Ker gre za izjemno dobro povezanost posameznih služb znotraj UKCL – in uresničitev načela, da lahko drug drugemu še kako pomagamo – objavljamo utrinke telefonistov. Izobra- ževanja se je udeležilo vseh sedemnajst telefonistov informatorjev, in sicer dvakrat po dve uri in pol.

“ZahValjujem se ge. Kseniji KeČKeš in ge.

boŽi noVljan, Ker sta nam omogoČili, da je Prišla fiZioteraPeVtKa. VeliKo smo odnesli in VeliKo noVega iZVedeli. šKoda Pa je, da teh Vaj nisem PoZnala Že Prej.

neKatere Vaje so Zelo Koristne tudi V PriVatnem ŽiVljenju”, PoVe senja ĐaKić

telefonistom informatorjem nasVeti glede sedeČega

naČina dela

PišetA:

miroslAv lAjoviC in mAjA resnik

»Naše delo v telefonski centrali poteka pogosto z ust- aljenim delovnim ritmom. Pred nedavnim pa smo imeli že kar težko pričakovani obisk, ki nam ga je pred časom obljubila naša vodja ga. Ksenija Kečkeš. K nam v goste je namreč prišla dipl. fizioterapevtka, Lidija Jazbec, z na- menom, da nam pokaže nekaj praktičnih vaj in zaupa nekaj dragocenih nasvetov, ki bi nam lahko prišli še kako prav ob našem razmeroma sedečem opravljanju dela, vsekakor pa tudi sicer v vsakdanjem življenju, saj ob upoštevanju lahko pomaga k ohranjanju in celo izboljšanju našega zdravja ter pripomore k boljšemu počutju.

Ko nas je ga. Lidija Jazbec nagovorila, smo že po nekaj uvodnih besedah spoznali, da bo njeno predavanje zelo zanimivo, saj je govorila izjemno motivacijsko in besede podkrepila s praktičnimi primeri vaj. Ravno tako se je tudi močno potrudila odgovoriti na naša vprašanja, saj je bilo za nas marsikatero pojasnilo nekaj povsem novega, kljub temu da smo podobne vaje nekateri občasno že izvajali ali pa o njih zgolj brali. Prepričana sva, da lahko v imenu vseh nas v centrali trdim, da je bilo to za nas eno izmed najzanimivejših predavanj v naši službi, saj se nas je ga.

Lidija Jazbec s svojim namenoma preprostim podajanjem nasvetov in govorom polnim energije ter zanosa resnično dotaknila. Tako močno, da smo kljub rani jutranji uri z veseljem spremljali njene prikaze vaj, ki smo jih ob koncu predavanja tudi skupaj poskusili pravilno narediti. Spod- budila nas je, da tudi v prihodnje naredimo nekaj več zase in za naše zdravje. Za to smo ji iz srca hvaležni.«

(21)

utriP uKCl

Z najmodernejšim ultrazvočnim aparatom bodo lahko na KO za pljučne bolezni zelo dobro prikazali strukture v prsnem košu, predvsem v področju rebrne mrene.

Merjenje krvnega tlaka v ambulanti KO za hipertenzijo UKCL.

služba za odnose z javnostmi, blanka šetinc

Arterijska hipertenzija, ki predstavlja globalen zdravstveni problem, je tudi pri nas zelo pogosta. Epidemiološki podatki kažejo, da ima več kot vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije previsok krvni tlak. Ustrezno zdravljenje in obvladovanje lahko bistveno ugodno vpliva na preživetje in bolj kakovostno življenje posameznika.

Srčno-žilne bolezni so tako eden naj- pogostejših vzrokov za smrt.

Prof. dr. Rok Accetto, dr. med., predstojnik KO za hipertenzijo Interne klinike UKCL, je povedal, da sodimo po pogostosti bolezni v evropsko povprečje in da je odstotek tistih, ki vedo, da imajo visok krvni tlak, majhen. Še manjši je bil delež

tistih, ki so se zdravili. »Vloga KO za hipertenzijo ni v tem, da bi zdravili vse bolnike s hipertenzijo v Sloveniji, temveč da pripravljamo in sodelujemo pri pripravi smernic za zdravljenje, izvajamo izobraževanja zdravstvenih delavcev in drugih,« je dejal. V naših ambulantah in v bolnišnici sicer zdravimo predvsem bolnike s težjo obliko bolezni. Takih bolnikov je vse več, naše ambulante obišče približno 5000 bolnikov letno.

V povprečju 140/90 mmHg in več pomeni previsok krvni tlak. Včasih je seveda naš krvni tlak višji, morda tudi 160/90 ali še več, kar pa ne predstavlja nujno bolezni. Trajno previsok krvni tlak pomeni večjo verjetnost za možgansko kap, srčno-mišični infarkt, ledvično odpoved in bolezen arterij z motnjami prekrvitve organov in tkiv.

Pri nezdravljeni hipertenziji postane tveganje za resne srčno-žilne zaplete veliko po 7 — 10 letih, življenje pa se lahko skrajša tudi za 10 — 20 let. Z uspešnim zdravljenjem (obvladova- njem) se tveganje izenači s tistimi, ki nimajo arterijske hipertenzije.

služba za odnose z javnostmi, blanka šetinc

Družba Mobitel je Kliničnemu oddelku za pljučne bolezni in alergije Interne klinike podarila najmodernejši ultraz- vočni aparat. Aparat, ki je namenjen ugotavljanju spre- memb in bolezni na notranjih organih, je vreden približno 23.000 evrov

Doc. dr. Marjeta Terčelj, dr. med., je ob zahvali poudarila, da si strokovnega dela v moderni pulmologiji ne moremo več predstavljati brez takšnega ultrazvočnega aparata. Poleg tega, da nam olajša delo, je predvsem prijazen bolnikom. Prim. mag. Matjaž Turel, je povedal, da s to napravo lahko zelo dobro prikažemo strukture v prsnem košu, predvsem v področju rebrne mrene. Lahko dobro označimo mesto, kjer bomo punktirali strukture na rebrni mreni oziroma tekočino, ki se nabira v plevralnem prostoru. Z istim aparatom lahko pregledamo tudi srce, žilje, trebušne organe. Aparat bomo uporabljali vsak dan.

Prednost tega UZ aparata je tudi zelo dobra pomičnost, saj

ga lahko pripeljemo do bolnika v sobo in ga vsaj kako uro ni potrebno priklopiti na električni vir, saj ima s pomočjo baterije zagotovljeno avtonomijo.

donaCija modernega ultraZVoČnega aParata Ko Za PljuČne boleZni in

alergijo

ob sVetoVnem dneVu hiPertenZije

VsaK drugi PrebiValeC sloVenije ima PreVisoK KrVni

tlaK; V uKCl ZdraVimo PredVsem teŽje bolniKe

(22)

utriP uKCl

eVroPsKi Pisni iZPit iZ anesteZiologije, reanimatologije in PerioPeratiVne intenZiVne mediCine- PreKo sPleta

prof. dr. Vesna novak-jankovič, dr. med., prof. dr. Vesna Paver-eržen, dr. med.

Evropsko združenje zdravnikov specialistov (UEMS) je v sodelovanju s podjetjem iz Švedske pripravilo računalniški izobra- ževalni program za vse medicinske stroke ( v angleščini online European teaching platform for all medical specialties). V okviru tega programa je Evropsko združenje za anesteziologijo (Euro- pean Society of Anaesthesiology) z omenjenim švedskim podjetjem pripravilo poskusni evropski pisni izpit iz anesteziologije preko spleta, ki je potekal v vseh državah sočasno v petek, 13.

maja 2011. V Sloveniji je potekal izpit v organizaciji Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Kirurške klinike v Simulacijskem centru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Udeležilo se ga je 6 specializantov (pet iz UKCL in eden iz Splošne bolnišnice Jesenice).

PredstaViteV PosegoV na

angiografsKem aParatu s Ct

PriKaZom struKtur

služba za odnose z javnostmi, blanka šetinc Na Kliničnem inštitutu za radiologijo (KIR) UKCL so prikazali posege, ki jih izvajajo na novem angiografskem aparatu (Allura Xper FD 20). Je prvi aparat v Sloveniji, ki združuje angiografijo s CT prikazom struktur. Asist. mag. Dimitrij Kuhelj, ki je razložil delovanje aparata, je povedal, da ga imamo na inštitutu že leto dni. Omogoča nam namreč hkratni prikaz tako žilnih kot nežilnih struktur ter hkratno izvedbo intervencijskega radiolo- škega posega. Na aparatu smo v tem času opravili več kot 1200 posegov, večinoma najzahtevnejših.

Pri zdravljenju tumorjev ga uporabljamo za ciljano zdravljenje nekaterih tumorjev (hepatoceličnih karcinomov, metastaz, adenokarcinomov ledvic ipd.), saj omogoča natančno lokaliza- cijo arterij, ki tumor prehranjujejo, ter njihovo hkratno izključi- tev z embolizacijo ter po potrebi direktno aplikacijo zdravil v tumor- kemoterapevtikov.«

(23)

utriP uKCl

uKCl se ZahVali najVeČjim

donatorjem

služba za odnose z javnostmi, Polona lečnik Wallas

Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKCL) Ljubljana, mag. Simon Vrhunec, ter glavna medicinska sestra, Erna Kos Grabnar, sta se na slavnostni prireditvi zahvalila okoli 150 donatorjem za njihovo finančno pomoč UKCL v letu 2010 in jih seznanila s prioritetami naše ustanove v letošnjem letu

V letu 2010 so donatorji skupno prispevali 4.228.860,00 evrov, s tem pa so po mnenju vodstva opravili izredno plemenito dejanje v korist vsem bolnikov in zaposlenih v UKCL. “Omogočili ste nam hitrejše izboljšanje pogojev ter kakovosti dela naših zaposlenih v dobro vseh naših pacientov,” je vodstvo UKCL izreklo zahvalo v uvodnem govoru na prireditvi. Pridobljena sredstva smo v UKC Ljubljana namenili za posodabljanje medicinske opreme, uvajanje najnovejših medicinskih tehnologij ter pridobitev novih strokovnih znanj.

Največji delež, 1.835.042,00 evrov, je bilo namenjenih za iz- obraževanje, sledijo donacije v denarju za osnovna sredstva (772.341,00 evrov v denarju in 841.435,00 evrov v naravi), donacije zdravil (662.554.00 evrov v naravi), za tekoče poslovanje pa je bilo namenjenih 117.487,00 evrov.

Od leve proti desni: generalni direktor UKCL, mag. Simon Vrhunec, predstavnik podjetja Novo Nordisk, g. Inko Gerlanc, g. dr. Nikolaj Kristan, dr. med., predstavnica podjetja Roche, predstavnica podjetja Genzyme Adriatic, predstavnik Rotary kluba Ljubljana 25, predstavnik podjetja Johnson in Johnson in glavna medicinska sestra UKCL, Erna Kos Grabnar.

Vsem donatorjem, ki so v letu 2010 skupno darovali 4.228.860,00 evrov, se je vodstvo UKCL zahvalilo na slav- nostni prireditvi.

še Posebej Pa so V lansKem letu

iZstoPali PosameZniKi, Kot na Primer g.

inko GerlAnC, Ki je s Prodajo sVoje umetnišKe ZbirKe nesebiČno PrisPeVal Kar 65.000 eur Za uZ aParat aloKa 7alfa, Ki se uPorablja V nujnih stanjih V noseČnosti in Za sPremljanje stanja Pri bolnih noseČniCah.

na KliniČnem oddelKu Za otrošKo

Kirurgijo in intenZiVno teraPijo KiruršKe KliniKe so V letu 2010 V uPorabo Predali monitor lidCo raPid Z Vso PriPadajoČo oPremo. VeČji del sredsteV, Kar 10.000 eur je doniral g. dr. nikolAj kristAn, dr. med., uPoKojeni ZdraVniK, sPeCialist maKsilofaCialne Kirurgije.

+ stomatolosKa KliniKa: »Pri nas se gradi jedro ZoboZdraVstVene mediCine«