Ekonomsko ogledalo Ekonomske analize/maj 2005

(1)

Ekonomsko ogledalo

Ekonomske analize/maj 2005

št. 5, Vol. XI

Ekonomsko ogledalo je zbirka rednih pregledov gibanj makroekonomskih trendov v Sloveniji in je nadaljevanje publikacije Pregled pomembnejših gospodarskih gibanj. Izhaja v 12. številkah letno, in sicer do 2. v mesecu (razen septembra). V angleškem jeziku (Slovenian Economic Mirror) redna številka izide do 8. v mesecu. Ekonomsko ogledalo odseva trenutno sliko slovenskega gospodarstva, predvsem tako, kot jo vidi izdajatelj, Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), Služba Vlade RS.

Aktualno je sinteza makroekonomskega dogajanja.

Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili:

Lejla Fajić, Boštjan Vasle (Aktualno), Jože Markič (Ekonomski odnosi s tujino – tekoči račun, kapitalski in finančni račun), Boštjan Vasle (Cenovna gibanja, Denarna gibanja, Regulirane cene), Marjan Hafner (Denarni trg – varčevanje prebivalstva, krediti, Vpliv cene nafte na inflacijo), Tomaž Kraigher (Trg dela), Gorazd Kovačič (Predelovalne dejavnosti), Janez Kušar (Gradbeništvo), Mojca Koprivnikar Šušteršič (Notranja trgovina, Turizem, Nepremičnine, najem in poslovne storitve), Judita Mirjana Novak (Gospodarske družbe), Andreij A. Chiaiutta (Globalna konkurenčnost Slovenije po IMD 2005), Štefan Skledar (Evropski sveti delavcev).

Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman (priprava podatkov, oblikovanje grafikonov).

Simona Zrim (Distribucija).

Odgovarja: Janez Šušteršič, direktor.

Urednik: Luka Žakelj.

Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar.

Lektoriranje: Karla Železnik.

Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA.

Tisk: Tiskarna Štrok.

Naklada: 500 izvodov.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana, tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: luka.zakelj@gov.si

Distribucija: publicistika.umar@gov.si

Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu http://www.gov.si/umar/arhiv/kazalo.php.

Ob izidu Urad RS za informiranje medijem razpošlje skrajšano izdajo: Ekonomsko ogledalo – Objava za tisk.

Publikacija je vključena v podatkovni bazi Ebsco Publishing in Internet Securities.

(2)

Ekonomsko ogledalo UMAR

Vsebina

številka 5/2005 str. 2

Aktualno Gospodarska konjunktura po razpoložljivih podatkih za prvo četrtletje kaže

na umirjanje str. 3

Ekonomski odnosi s tujino – tekoči

račun Desezonirani podatki kažejo na upočasnitev rasti izvozno-uvoznih tokov str. 4 Ekonomski odnosi s tujino –

kapitalski in finančni račun

V prvem letošnjem četrtletju so se finančni tokovi zasebnega sektorja precej

okrepili str. 5

Cenovna gibanja Postopno umirjanje inflacije še naprej spremljajo visoka nihanja cen, ki pa so

značilna tudi za druge države EU str. 6

Denarna gibanja Presežna ponudba deviz se je v prvem četrtletju letos glede na isto obdobje

lani prepolovila str. 7

Denarni trg –

varčevanje prebivalstva Nizki neto prilivi tako v banke kot tudi vzajemne sklade str. 8 Denarni trg – krediti Tri četrtine vseh neto tokov kreditov domačih bank predstavljajo devizni

krediti str. 9

Trg dela Sezonska rast zaposlenosti in zmanjševanje brezposelnosti se nadaljujeta str. 10

Predelovalne dejavnosti V prvem četrtletju se je obseg proizvodnje znižal str. 11

Gradbeništvo Nižja aktivnost v prvem četrtletju str. 12

Notranja trgovina Tudi v zadnjem četrtletju 2004 višja prodaja v trgovini na debelo str. 13 Turizem Lani visok devizni priliv od turizma, rast se nadaljuje tudi letos str. 14 Nepremičnine, najem in poslovne

storitve Lani okrepljena rast dodane vrednosti str. 15

IZBRANE TEME

Gospodarske družbe V letu 2004 večji neto čisti dobiček gospodarskih družb str. 19 Globalna konkurenčnost Slovenije

po IMD 2005

Konkurenčnost Slovenije padla na 52. mesto – šibkost so mednarodne

investicije, podjetniško okolje ter učinkovitost podjetij str. 20–21 Evropski sveti delavcev V Sloveniji deluje 172 multinacionalnih družb, ki jih zavezuje Direktiva o ESD str. 22 Regulirane cene Prispevek reguliranih cen k inflaciji se je v zadnjih letih zmanjšal str. 23 Vpliv cene nafte na inflacijo S pomočjo input-output modela ocenjujemo, da je tretjina prispevka višjih cen

nafte k inflaciji posledica posrednih učinkov str. 24

Priloge: Podatkovna (str. P1–P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14–P15), Slikovna (str. P16–P17).

V primerjavi

z istim obdobjem predhodnega leta Izbrani konjunkturni kazalci,

rast v %

Zadnji

podatek s prejšnjim

mesecem zadnji podatek

predzad.

podatek

predpredz.

podatek

Industrija, obseg industrijske proizvodnje III 15,8 -2,6 -1,9 -0,1

Predelovalne dejavnosti III 17,8 -2,5 -2,1 -0,1

Oskrba z elektriko, plinom, vodo III -0,7 0,3 1,9 0,9

Vrednost opravljenih gradbenih del, realno III 29,0 2,3 -13,2 0,0

Izvoz blaga (FOB, v EUR) III 18,7 10,7 12,2 17,7

Uvoz blaga (FOB, v EUR) III 17,0 9,5 12,5 17,2

Stroški dela na enoto proizvodnje¹ XII -0,4 1,2 1,3 0,8

Realni efektivni tečaj tolarja² IV -0,5 0,6 0,4 -0,1

Bruto plače na zaposlenega, realno³ III 2,6 3,1 3,2 4,2

Skupno varčevanje prebivalstva v bankah, realno IV 0,0 6,5 6,2 6,6

Javnofinančni prihodki, realno IV 24,9 0,6 1,6 3,3

Število formalno delovno aktivnih III 0,3 0,7 0,7 0,7

Število registriranih brezposelnih IV -0,8 -4,5 -5,1 -5,4

Število prostih delovnih mest IV 10,8 25,8 20,6 26,6

V mesecu: Zadnjem Predzadnjem Predpredzadnjem

Stopnja registrirane brezposelnosti, v % III 10,2 10,3 10,4

V mesecu: Zadnjem skupaj v letu medletno⁴

Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % V 0,3 1,4 2,2

Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, v % IV 0,3 1,0 3,6

Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izračuni in ocene UMAR. Opombe: ¹v predelovalnih dejavnostih, v košari valut, desezonirano po metodi TRAMO-SEATS za zadnji mesec v primerjavi s predhodnim mesecem, ²merjen z relativnimi cenami življenjskih

potrebščin,³podatki za leto 2005 so predhodni,⁴skupaj v zadnjih 12-ih mesecih.

(3)

Aktualno

številka 5/2005 str. 3

Umirjanje inflacije se je nadaljevalo tudi maja. Povprečna inflacija (HICP) se je znižala na 3,2 %, kar pa je

še vedno za 0,9 odstotne točke višja rast cen, kot jo določa maastrichtski konvergenčni kriterij. Ta se izračunava na podlagi povprečne inflacije (HICP) v članicah EU in se je, na podlagi začasnih podatkov Eurostata ter razpoložljivih pojasnil evropskih institucij glede njegovega izračunavanja, aprila povišal za 0,1 odstotne točke in znašal 2,3 %. Postopno umirjanje inflacije je rezultat aktivnosti Banke Slovenije in Vlade RS oziroma izvajanja ukrepov za njeno znižanje, predstavljenih že v toku priprav na vstop v ERM II.

Kratkoročna nihanja cen so bila prisotna tudi v maju, ko so se cene življenjskih potrebščin (CPI) v primerjavi z aprilom povišale za 0,3 % (maja lani za 0,9 %), predvsem zaradi sezonskih dejavnikov. Največje spremembe so bile zabeležene v skupinah hrana in brezalkoholne pijače, obleka in obutev ter rekreacija in kultura.

V prvem četrtletju 2005 je bila gospodarska rast v ZDA in EU v okviru pričakovanj, najnovejše napovedi za leto 2005 za EU pa so nekoliko znižane, zlasti za Italijo.

Po prvi oceni Eurostata je rast BDP na evro območju na medletni ravni znašala 1,4 % (v tretjem četrtletju lani 1,8 % in v četrtem 1,6 %) in v EU 1,7 % (2,2 %, 1,9 %). Pri tem je bila gospodarska rast v Nemčiji celo višja (1,1 %) od pričakovane v pomladanskih napovedih Evropske komisije, ki smo jih prevzeli kot predpostavke mednarodnega okolja pri pripravi pomladanske napovedi, v Italiji pa je prišlo do nepričakovanega padca BDP v višini 0,2 %. V maju objavljene napovedi OECD-ja se prav pri napovedih glede gospodarske rasti v Italiji najbolj razlikujejo od napovedi, ki so jih predhodno objavili EK, IMF in Consensus. Te so za letos predvidele rast med 0,9 in 1,2 %, OECD pa padec za 0,6 %. Ob tem OECD predvideva tudi nižjo skupno rast na evro območju, in sicer 1,2-odstotno, ostale institucije pa med 1,5 in 1,7-odstotno (v tem okviru je tudi pomladanska predpostavka napovedi UMAR). V ZDA je bila v prvem četrtletju 2005 medletno zabeležena 3,7-odstotna rast BDP, kar je skladno s pričakovanji.

Gospodarska konjunktura v Sloveniji po razpoložljivih podatkih za prvo četrtletje kaže na umirjanje. V prvem

letošnjem četrtletju se je na medletni ravni sicer še nadaljevala razmeroma visoka rast blagovnega izvoza (10,5 %; v EU 11,8 %), vendar pa je po začasnih podatkih v marcu že prišlo do njegove upočasnitve v države EU. Na umirjanje izvoznega povpraševanja kažejo tudi desezonirani podatki, po katerih je bil skupni slovenski izvoz blaga v prvem četrtletju le še za 0,6 % višji kot v zadnjem četrtletju lani, medtem ko je bila rast v zadnjem četrtletju 2004 v primerjavi s predhodnim še 3,3-odstotna (gl. str. 4). Podatki o izvozu po regijah za prva dva meseca letos kažejo na nadaljevanje visoke medletne rasti izvoza v Francijo, Veliko Britanijo, Češko, Poljsko in Madžarsko in kljub slabši konjunkturi tudi v Italijo. Podobno kot pri izvozu so tudi pri uvozu blaga v prvem četrtletju medletne rasti razmeroma visoke (skupaj 9-odstotna rast, iz EU 5- odstotna), primerjava desezoniranih podatkov z zadnjim četrtletjem lanskega leta pa kaže na 3,3-odstoten upad blagovnega uvoza (v četrtem četrtletju je bila v primerjavi s tretjim dosežena še 3,1-odstotna rast).

Rast v predelovalnih dejavnostih je trenutno pod pričakovanji v Pomladanskem poročilu 2005 (gl. Poročilo str. 46), v primerjavi z lanskim letom so se povečale tudi razlike v rezultatih v posameznih dejavnostih. Po revidiranih podatkih se je skupni obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih na medletni ravni zmanjšal za 2,5 %, po podatkih prilagojenih za število delovnih dni pa je bilo znižanje manjše, 1,2-odstotno (gl. str.

10). Do krčenja obsega proizvodnje je prišlo zlasti pri zmerno izvozno usmerjenih panogah; v tem v

proizvodnji električne in optične opreme za 18,7 %, za razliko od gibanj v tej dejavnosti v zadnjih letih, ko

sta se povečevala obseg proizvodnje in izvozne aktivnosti. Upadanje proizvodnje tekstilij in tekstilnih

izdelkov ne izstopa od gibanj v zadnjih letih (-10,2 %). Po visoki rasti v lanskem letu izrazito izvozno

usmerjene panoge v prvem četrtletju letos dosegajo precej nižjo rast obsega proizvodnje. Tako je bila v

proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov letos dosežena skromna, 0,9-odstotna rast, obseg proizvodnje

strojev in naprav pa je upadel za 3,8 %. V predelovalnih dejavnostih se je v prvem četrtletju letos v

primerjavi z istim obdobjem lanskega leta nekoliko znižala tudi zaposlenost (-1,1 %), vendar gre za gibanja

v okviru pričakovanj, nadaljevala pa se je rast v večini storitvenih dejavnosti (gl. str. 10). Med razpoložljivimi

kazalci, povezanimi z zasebno potrošnjo v prvem četrtletju letos po visoki rasti izstopajo le devizni krediti

prebivalstvu (vendar je njihov delež v celotnih kreditih še vedno majhen; gl. str. 9) in uvoz proizvodov za

široko potrošnjo, ob tem ko podatki o obračunanem davku na dodano vrednost, prvič registriranih osebnih

avtomobilih, prihodek v trgovini (na podlagi mesečne ankete SURS) ter prejemki prebivalstva v tem

obdobju ne kažejo na izraziteje povečano trošenje prebivalstva. Prav tako med kazalci, ki kažejo na

investicijsko potrošnjo uvoz strojev in transportnih naprav dosega nižjo rast kot v lanskem letu, nekoliko pod

lansko ravnijo pa je tudi gradbena aktivnost (gl. str. 12).

(4)

Ekonomski odnosi s tujino – tekoči račun

številka 5/2005 str. 4 Plačilna bilanca Slovenije, I–III 2005, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo¹ Saldo, I–III 2004

Tekoče transakcije 4.176,9 4.164,0 12,9 34,4

Blagovna menjava (FOB) 3.310,8 3.383,0 -72,2 -97,7

Storitve 593,6 441,7 151,8 139,6

Transport 193,7 105,3 88,4 65,3

Potovanja 263,1 100,6 162,5 134,4

Ostale storitve 136,7 235,8 -99,1 -60,1

Dohodki od dela in kapitala 139,7 154,5 -14,9 -15,2

Tekoči transferji 132,8 184,7 -51,9 7,7

Vir podatkov: BS. Opomba: ¹negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke.

Medletna rast slovenskih izvozno-uvoznih tokov se je po razmeroma visokih stopnjah v prvih dveh mesecih marca upočasnila, na upočasnitev v prvem četrtletju 2005 glede na zadnje lansko četrtletje pa kažejo tudi desezonirani podatki. Po preliminarnih podatkih SURS se je slovenski blagovni izvoz v

prvem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem lani nominalno povečal za 10,5 % (v EU za 11,8 %, v države nečlanice za 7,5 %). V nasprotju z relativno visoko rastjo blagovnega izvoza se je obseg industrijske proizvodnje medletno znižal za 2,6 %, kar je zaradi visoke stopnje medsebojne korelacije presenetljivo.

Razpoložljivi podatki o regionalnem izvozu za prva dva letošnja meseca kažejo, da se je medletno precej okrepil blagovni izvoz v Francijo, Italijo, Veliko Britanijo in Rusijo, izvoz v Nemčijo je stagniral, močno upadel pa v ZDA (za 33,8 %). Čeprav je Nemčija naša najpomembnejša trgovinska partnerica, se njen delež v skupnem slovenskem blagovnem izvozu od leta 2000 (27,1 %) naprej postopoma znižuje (leta 2004 na 21,3 %), kar je tudi posledica šibke rasti nemškega gospodarstva. Povečal se je izvoz na Hrvaško in SČG, upadel v BIH in Makedonijo, celotni izvoz v države nekdanje Jugoslavije pa se je upočasnil.

Uvoz blaga se je v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 9 % (iz držav EU za

5 %, iz držav nečlanic za 29 %). Visoka rast uvoza blaga iz držav nečlanic je med drugim tudi posledica nizke primerjalne osnove. Nadaljevala se je rast uvoza proizvodov za vmesno in široko porabo, uvoz proizvodov za investicije pa je upadel (- 2,5 %). V marcu se je blagovni izvoz medletno povečal za 7,6 % (marca lani za 15,4 %), blagovni uvoz pa za 4,2 % (marca lani za 14,4 %). Po desezoniranih podatkih se je rast blagovne menjave precej umirila. Izvoz blaga se je v prvem četrtletju leta 2005 v primerjavi s predhodnim četrtletjem leta 2004 povečal le za 0,6 % (2004: v Q4 za 3,3 %, v Q3 za 2,4 %, v Q2 za 3,9 % in v Q1 za 3,7 %). Uvoz blaga je v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2004 zabeležil negativno rast (- 3,3 %), medtem ko je bila v lanskem letu rast pozitivna (v Q4 za 3,1 %, v Q3 za 1,6 %, v Q2 za 8,3 %, v Q1 za 1,9 %.

Storitvena menjava se je v prvem letošnjem četrtletju povečevala počasneje od blagovne; izvoz storitev se

je v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 7,4 %, uvoz storitev pa za 7 %. Presežek v storitveni menjavi se je na medletni ravni povečal zaradi večjega neto izvoza transporta in potovanj in je večinoma prispeval k oblikovanju presežka v tekočih transakcijah.

Pogoji menjave slovenskega gospodarstva se poslabšujejo. Ob visokem svetovnem povpraševanju po

nafti in krčenju ameriških zalog so se cene nafte Brent v prvem četrtletju medletno povečale kar za 49,1 %.

Zaradi visokih cen nafte, naraščajočih cen ostalih primarnih surovin ter cen evropskih industrijskih proizvajalcev so se pogoji menjave poslabšali za 1,7 odstotne točke. Upoštevaje gibanje zunanjetrgovinskih cen ocenjujemo, da je bila v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem lani realna rast izvoznih tokov hitrejša od uvoznih. Slednje nakazuje pozitivni prispevek neto izvoza h gospodarski rasti tudi v prvem letošnjem četrtletju.

Graf: Gibanje cen nafte, ostalih primarnih surovin in tečaja USD

20 25 30 35 40 45 50

Q1 2003

Q2 Q3 Q4 Q1

2004

Q2 Q3 Q4 Q1

2005 Vir podatkov: IM F, C ommodity Prices D ata File, preračuni U M AR .

USD/sod

30 50 70 90 110 130 150

Indeks 2000=100

naf ta Brent

Indek s prim arnih s urov in U SD v prim erjav i s k oš aric o v alut

(5)

Ekonomski odnosi s tujino – kapitalski in finančni

račun

številka 5/2005 str. 5

Plačilna bilanca Slovenije, I–III 2005, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo¹ Saldo, I–III 2004

Kapitalski in finančni račun 934,1 -866,6 67,5 -76,4

Kapitalski račun 20,8 -47,7 -26,8 -23,8

Kapitalski transferji 19,7 -47,5 -27,7 -24,7

Patenti, licence 1,1 -0,2 0,9 0,9

Finančni račun 913,3 -818,9 94,3 -52,6

Neposredne naložbe -99,7 -126,0 -225,7 -110,1

Naložbe v vrednostne papirje 40,1 -315,7 -275,7 -82,4

Finančni derivativi 0,0 -2,0 -2,0 -0,5

Ostale naložbe 873,2 -271,2 602,0 56,4

Terjatve 11,6 -260,6 -249,0 -369,9

Obveznosti 861,6 -10,6 851,0 426,3

Mednarodne denarne rezerve 0,0 -4,3 -4,3 84,0

Statistična napaka 0,0 -80,4 -80,4 42,0

Vir podatkov: BS. Opomba: ¹negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke.

Sektorska struktura kapitalskih tokov kaže, da je v letošnjem prvem četrtletju zasebni sektor (podjetja, banke in prebivalstvo) izkazoval neto pritok kapitala, medtem ko sta državni sektor in centralna banka zabeležila neto odtok. Celotni neto pritok kapitala (brez mednarodnih denarnih rezerv) je tako znašal 98,6 mio EUR, v istem obdobju lani pa je bilo za 136,6 mio EUR neto odtoka kapitala.

Viri pritoka kapitala v prvem četrtletju so bili gotovina in vloge tujih bank, najeta posojila v tujini s strani domačih poslovnih bank in domačih podjetij ter kratkoročne obveznosti iz naslova komercialnih kreditov.

Skupni pritok kapitala je v prvem letošnjem četrtletju znašal 791,2 mio EUR in je bil kar za dve tretjini večji kot v istem obdobju lani. Gotovina in vloge tujih bank pri domačih bankah so se v primerjavi z istim obdobjem lani povečale kar za 3,4-krat, še zlasti v februarju in marcu (najverjetneje posledica lastniške povezanosti med tujimi in domačimi bankami ter še vedno višjih domačih obrestnih mer od obrestnih mer v tujini). To je deloma nadomestilo izpad tolarskih prihrankov in omogočilo domačim bankam dajanje deviznih kreditov. Medtem ko je tok zadolževanja domačih bank v tujini (168,8 mio EUR) ostal na približno enaki ravni kot v istem obdobju lani (170,3 mio EUR), pa se je zadolževanje podjetij povečalo. Po oceni BS delež tujih posojil, s katerimi se financirajo domača podjetja, ostaja že dve leti na ravni tretjine skupnega financiranja podjetij. Obseg kratkoročnih obveznosti iz naslova komercialnih kreditov se je marca sicer nekoliko okrepil, vendar je bil v prvem četrtletju precej nižji (28,3 mio EUR) od primerljivega obdobja lani (50,3 mio EUR). Slednje je bilo deloma posledica umirjenega uvoza iz držav EU v prvem letošnjem četrtletju.

Kapital je odtekal predvsem z naložbami v vrednostne papirje, neposrednimi domačimi naložbami v tujino, s kratkoročnimi komercialnimi krediti in selitvijo tuje gotovine in vlog prebivalstva iz bančnega sistema.

Skupni odtok kapitala je znašal 692,6 mio EUR, kar je 14,3 % več kot v istem obdobju lani. Izvoz kapitala v obliki naložb v vrednostne papirje so povečale tako banke kot tudi prebivalstvo. Po podatkih BS gre za naložbe v BIH in Hrvaško, deloma pa tudi v Srbijo in Črno goro. Ob manjšem izvozu kapitala v obliki neposrednih domačih naložb v tujini (za 6,6 %) je v primerjavi z istim obdobjem lani le-ta odtekal tudi zaradi zmanjšanja vrednosti lastniškega kapitala v obliki tujih neposrednih naložb (gl. EO 4/2005, str. 5). Tuja gotovina in vloge prebivalstva se že četrto leto zapored selijo iz slovenskega bančnega sistema. V prvem letošnjem četrtletju je odliv znašal 149,2 mio EUR, kar je nekoliko manj kot v istem obdobju lani (159,3 mio EUR). Terjatve iz naslova kratkoročnih komercialnih kreditov so v primerjavi z istim obdobjem lani ostale na enaki ravni (214 mio EUR). V njihovi strukturi so konec marca (stanja) z več kot polovičnim deležem prevladovali krediti, dani državam EU (52,7 %; Nemčiji 13,2 %), kamor smo v povprečju izvozili dve tretjini celotnega blaga. Izvoz blaga v države bivše Jugoslavije, katerega delež je v povprečju predstavljal 18 % celotnega izvoza, je bil bolj financiran s kratkoročnimi krediti kot izvoz v države EU. Delež kratkoročnih kreditov je predstavljal 28 % celotnega kreditiranja (Hrvaški 13,9 %). Mednarodne denarne rezerve Slovenije so konec marca znašale 6.595,2 mio EUR in so zadoščale za kritje 5,2-povprečnega mesečnega uvoza blaga in storitev.

Graf: Neto tokovi neposrednih in portfeljskih naložb, v mio EUR

-600 -500 -400 -300 -200 -100 0 100 200

Q 1 2003

Q 2 2003

Q 3 2003

Q 4 2003

Q 1 2004

Q 2 2004

Q 3 2004

Q 4 2004

Q1 2005 Vir podatk ov : BS. O pom ba: negativ ni (pozitiv ni) tok pom eni neto izv oz (neto uv oz) k apitala.

V mio EUR

Sk upaj naložbe N epos redne naložbe Portf eljs k e naložbe

(6)

Cenovna gibanja

številka 5/2005 str. 6

2004 2005

Indeksi cen XII 2004/

XII 2003 Φ (I 04–XII 04)/

Φ (I 03–XII 03) IV 2005/

III 2005 IV 2005/

IV 2004 Φ (V 04–IV 05)/

Φ (V 03–IV 04)

Cene življenjskih potrebščin (CPI) 103,2 103,6 100,0 102,7 103,3

Blago 102,5 102,6 100,0 102,4 102,4

Goriva in energija 110,3 106,9 103,1 113,5 109,9

Drugo 100,9 101,7 99,3 100,0 100,7

Storitve 104,9 106,0 100,1 103,5 105,3

Cene življenjskih potrebščin (HICP) 103,3 103,7 100,0 102,7 103,4

Regulirane cene¹ 109,0 107,3 102,3 111,8 109,8

Energija 110,3 107,2 103,3 115,1 111,2

Drugo 106,1 107,6 100,0 104,2 107,0

Osnovna inflacija

Odrezano povprečje 102,6 103,3 100,1 102,6 102,6

Brez hrane in energije 102,1 102,8 99,9 101,0 102,1

Cene industrijskih proizvodov (IPI) 104,9 104,3 100,3 103,6 104,5

Vmesna poraba 106,9 105,9 100,6 104,0 106,0

Investicije 103,3 102,5 100,7 106,2 104,3

Široka poraba 103,0 102,9 99,8 102,3 102,9

Cene v EMU

Cene življenjskih potrebščin (MUICP) 102,4 102,1 100,4 102,1 102,2

Brez hrane, energije, tobaka in alkohola 101,9 101,8 100,3 101,4 101,7

Cene industrijskih proizvodov (IPI) 103,5 102,2 100,6² 104,2² 103,2²

Vir podatkov: CPI, HICP, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP, IPI v EU: Eurostat (začasni podatki) in preračun UMAR. Opombe: številke se zaradi zaokroževanj ne seštevajo vedno, ¹zaradi sprememb indeksa reguliranih

cen v letu 2005 podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi, ²podatek za predhodni mesec.

Cene življenjskih potrebščin se aprila v primerjavi s preteklim mesecem v povprečju niso spremenile, medletna inflacija pa se je znižala na 2,7 %. Nespremenjena je ostala tudi povprečna inflacija, ki je znašala 3,3 % (CPI). Merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP) je marca in aprila znašala 3,4 %;

maastrichtski kriterij pa je, na podlagi začasnih podatkov Eurostata ter razpoložljivih pojasnil evropskih institucij glede njegovega izračunavanja, aprila znašal 2,3 %.

Postopno zniževanje inflacije spremljajo visoka nihanja cen, značilna tudi za druge članice EU. Ta so bila v zadnjih mesecih posledica nihanja cen hrane ter obleke in obutve, predvsem pa sprememb cen nafte. Aprila so bile največje spremembe ponovno zabeležene v skupinah hrana in brezalkoholne pijače (zaradi katerih je bil indeks cen nižji za 0,4 indeksne točke) ter obleka in obutev (zaradi katerih je bil indeks cen višji za 0,1 indeksne točke). Nihanja cen pa niso značilna samo za Slovenijo, ampak tudi za ostale države EU. Kot je razvidno iz grafa, Slovenija v zadnjih dvanajstih mesecih ne izstopa niti glede največjega mesečnega povišanja niti glede največjega mesečnega znižanja cen.

Dolgoročno zniževanje inflacije je posledica nadaljevanja izvajanja ukrepov makroekonomskih politik vlade in Banke Slovenije. Kljub relativno velikim mesečnim nihanjem cen se v prvih štirih mesecih leta nadaljuje zniževanje dolgoročnejših indikatorjev dejanske in osnovne inflacije. Kljub temu je vlada aprila sprejela prilagoditev obstoječega načrta uravnavanja reguliranih cen za leto 2005. Predvidena rast cen, ki so pod različnimi oblikami regulacije, naj bi tako v letošnjem letu ne presegla 1,6 %, kar bi k inflaciji prispevalo 0,25 odstotne točke. Poleg tega pa je vlada nadaljevala z acikličnim prilagajanjem trošarin na tekoča goriva za prevoz in ogrevanje, zaradi česar je bil prispevek višjih cen nafte k inflaciji v prvih štirih mesecih za 0,4 odstotne točke nižji in je znašal 0,5 odstotne točke. Vlada je z obema ukrepoma zmanjšala tveganje neizpolnjevanja maastrichtskega kriterija glede inflacije v sredini leta 2006.

Medletna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih se v zadnjih mesecih umirja. V primerjavi z lanskim letom so nižje predvsem cene v skupini oskrba z elektriko in vodo: njihova medletna rast aprila 2004 je znašala 9,4 %, aprila letos pa -0,5 %.

Graf: Največje in najmanjše mesečne spremembe cen (HICP) v članicah EU v zadnjih dvanajstih mesecih

-5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 5

Malta Grčija Belgija Estonija Luksemburg Slovaška Litva Španija Italija Latvija Portugalska Nemčija Poljska Ciper SLOVENIJA Irska Madžarska Švedska Danska Nizozemska Francija EU 25 Češka Finska Avstrija V. Britanija

Vir podatkov: Eurostat, preračuni UMAR.

V %

najv ečje pov išanje cen v zadnjih dv anajstih mesecih najv ečje znižanje cen v zadnjih dv anajstih mesecih

(7)

Denarna gibanja

številka 5/2005 str. 7

Denarni agregati, devizni tečaji ter obrestne mere Banke Slovenije (stanja konec meseca)

2004 2005

Denarni agregati¹,

stopnje rasti v % XII 04/

XII 03

Ф X 04–XII 04/

Ф X 03–XII 03

IV 05/

III 05

IV 05/

IV 04

Ф II 05–IV 05/

Ф II 04–IV 04

M1 27,8 22,5 2,0 26,3 27,1

M2 4,0 1,5 1,5 7,5 6,0

M3 6,8 4,6 1,1 8,2 7,8

Devizni tečaj, stopnje rasti v %

XII 04/

XII 03

Ф I 04–XII 04/

Ф I 03–XII 03

IV 05/

III 05

IV 05/

IV 04

Ф V 04–IV 05/

Ф V 03–IV 04

EUR 1,3 2,1 0,0 0,6 1,6

USD -6,2 -6,6 -0,1 -7,1 -5,3

Obrestne mere, nominalne v % XII 04 I–XII 04 I 05 III 05 V 05

depozit preko noči 2,25 2,4 2,25 2,25 2,25

TBZ² 60-d 4,00 4,5 4,00 4,00 4,00

TBZ² 270-d 4,20 4,8 4,20 4,20 4,20

začasni odkup deviz 1,25 1,6 1,25 1,25 1,50

OM refinanciranja pri BS 3,25 3,6 3,25 3,25 3,50

Vir podatkov: BS. Opombe: ¹nacionalna definicija, ²tolarski blagajniški zapisi (60-, 270-dnevni).

Banka Slovenije je v maju ohranila nespremenjene ključne obrestne mere. Po zniževanju obrestnih mer v

prvi polovici leta 2004 in po ohranjanju njihove nespremenjene ravni po vstopu v mehanizem deviznih tečajev ERM II je BS konec decembra 2004 pričela s poviševanjem cene začasnega odkupa deviz. Konec decembra 2004 jo je povišala za 0,25 odstotne točke, za enak znesek pa jo je povišala tudi aprila letos. S tem se je za enak znesek zvišala obrestna mera refinanciranja pri BS, ki je konec maja znašala 3,5 %, saj je obrestna mera refinanciranja pri Evropski centralni banki v tem času ostala nespremenjena, 2,0-odstotna. Poleg tega je BS tudi po vstopu v ERM II nadaljevala s prilagajanjem obrestnih mer svojih blagajniških zapisov v tujem denarju obrestnim meram na tujih finančnih trgih.

V prvih petih mesecih leta je BS ohranjala stabilen tečaj tolarja, nihanja tečaja pa so se v primerjavi s prvimi šestimi meseci po vstopu v ERM II še nekoliko zmanjšala. Odstopanja tečaja tolarja od centralne

paritete (na podlagi tečajev, ki jih sporočijo banke) tako niso presegla 0,06 %. Za zagotavljanje stabilnega tečaja tolarja je BS nadaljevala z uporabo instrumentov, ki jih je uvedla že pred vstopom v ERM II, z njimi pa je takrat zagotavljala postopno depreciacijo tolarja. V letošnjem letu je tako nadaljevala z uporabo swap poslov;

stanje začasnega odkupa deviz se je po znižanju v letu 2004 v prvih štirih mesecih leta tako ponovno povišalo (na 222,8 mrd SIT). BS ni uporabila možnosti neposrednega posredovanja z nakupom ali prodajo deviz na medbančnem trgu, ki jo je uvedla po vstopu v ERM II. To je do sedaj izkoristila le enkrat, in sicer ob koncu julija lani, ko je neposredno prodajala devize.

V prvih treh mesecih leta se je v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšala presežna ponudba deviz na deviznih trgih. Na promptnem segmentu trgovanja se je presežna ponudba deviz v primerjavi z istim

obdobjem lani zmanjšala za 51 %, do podobnega zmanjšanja obsega neto povpraševanja pa je prišlo na terminskem segmentu trgovanja (v primerjavi z istim obdobjem lani za 55,3 %). Skupna neto pozicija je tako ostala praktično nespremenjena, saj je v prvem četrtletju lani znašala –0,1 mio EUR, v istem obdobju letos pa 3,0 mio EUR.

Graf: Neto pozicija na promptnem in terminskem segmentu deviznega trga

-600 -400 -200 0 200 400 600 800

okt 02 dec 02 feb 03 apr 03 jun 03 avg 03 okt 03 dec 03 feb 04 apr 04 jun 04 avg 04 okt 04 dec 04 feb 05

Vir podatkov: BS.

Mio EUR

Prom ptni segm ent Menjalnice Term inski segm ent Skupaj

(8)

Denarni trg – varčevanje prebivalstva

številka 5/2005 str. 8 Nominalni zneski, v mrd SIT Realne stopnje rasti, v %

Prihranki prebivalstva

v bankah 31. XII 2004 30. IV 2005 30. IV 05/31. III 05 30. IV 05/31. XII 04 30. IV 04/31. XII 03

Celotni prihranki, skupaj 2.341,3 2.346,2 0,0 -0,6 0,3

Tolarski prihranki, skupaj 1.422,3 1.420,8 0,4 -1,2 -1,5

Vpogledne vloge 642,8 651,9 0,5 0,3 8,6

Kratkoročne vloge 632,1 621,3 0,2 -2,8 -5,4

Dolgoročne vloge 146,2 146,8 0,7 -0,7 -12,1

Devizni prihranki, skupaj 919,0 925,5 -0,4 0,2 2,7

Kratkoročne in vpogledne vloge 829,6 834,1 -0,4 0,0 3,3

Dolgoročne vloge 89,4 91,4 0,2 1,7 -3,3

Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR.

Po dveh mesecih realnega zniževanja je aprila obseg varčevanja prebivalstva v bankah ostal nespremenjen. V nasprotju s preteklimi meseci se je tokrat okrepil realni obseg tolarskega varčevanja, medtem ko so devizni prihranki dosegli najvišji realni upad po septembru 2003. Izmed tolarskih vlog so poleg vpoglednih realno porasle še vloge, vezane od 91 dni do enega leta, in dolgoročne vloge. Kljub temu, da so prve izmed omenjenih vezanih vlog porasle za 1,6 %, druge pa za 0,7 %, njihov realni obseg še vedno ostaja pod ravnjo iz konca preteklega leta. V prvih štirih mesecih letos so tolarske vloge dosegle neto odliv v višini 1,5 mrd SIT, medtem ko so v istem obdobju lani dosegle neto priliv v višini 3,6 mrd SIT. Po relativno visoki rasti deviznih prihrankov v preteklem letu se je njihova rast v prvih štirih mesecih letos precej umirila in realno komaj presega vrednost iz konca preteklega leta. To potrjujejo tudi neto tokovi deviznega varčevanja, ki so v tem obdobju znašali le 6,5 mrd SIT, kar realno dosega dobro petino neto tokov iz istega obdobja lani.

Negativna gibanja na Ljubljanski borzi (aprila je SBI20 upadel že tretji mesec zapored) so močno zavrla neto prilive v vzajemne sklade domačih upravljavcev. Njihova vrednost je dosegla le 1,1 mrd SIT, kar je najmanj po juliju 2003 (0,6 mrd SIT). V prvih štirih mesecih letos so dosegli vrednost 15,3 mrd SIT (od tega dobre tri četrtine v prvih dveh mesecih), kar je le dobrih 60 % vrednosti iz istega obdobja lani. Ponovno so se nekoliko okrepili prilivi v obvezniške vzajemne sklade, ki zaradi specifičnosti naložb že več kot štiri leta niso imeli negativne mesečne donosnosti, medtem ko je donosnost ostalih dveh skupin vzajemnih skladov precej bolj povezana z dogajanji na kapitalskih trgih. Tako so imeli vzajemni skladi tudi v aprilu v povprečju izgubo, in sicer v višini 1,4 %, medletna donosnost pa se je spustila na raven 2,9 %, kar je najmanj po marcu 2001. V zadnjih dvanajstih mesecih so bili najbolj donosni obvezniški vzajemni skladi (5,3 %), najmanj pa delniški (1,3 %). Obseg sredstev v upravljanju vzajemnih skladov se je skrčil že drugi mesec zapored in dosegel vrednost 219,8 mrd SIT, kar je za 2,9 mrd SIT manj kot ob najvišji vrednosti februarja. Konec aprila je 13 družb za upravljanje ponujalo že 36 vzajemnih skladov.

V strukturi sredstev domačih vzajemnih skladov kljub zniževanju njihovega deleža še vedno prevladujejo naložbe v domače vrednostne papirje, ki predstavljajo skoraj dve tretjini vseh sredstev. Njihov delež se postopoma znižuje že vse od sredine leta 2003 (junija 2003 je bil ta delež 85,6-odstoten). Nova zakonodaja, sprejeta ob koncu leta 2003, ki je odpravila omejitve naložb v tuje vrednostne papirje, je upadanje deleža slovenskih vrednostnih papirjev še okrepila. Močno se je znižal delež delnic, ki so konec aprila predstavljale le še 38,1 % sredstev (konec leta 2003 58,7 %), medtem ko se je delež obveznic (zlasti v zadnjih dveh mesecih) nekoliko okrepil in predstavlja več kot četrtino vseh sredstev v vzajemnih skladih. Tretja najpomembnejša naložba so tuji vrednostni papirji, ki dosegajo vrednost 16,1 % sredstev (konec leta 2003 9,1 %).

Maja so se ponovno znižale obrestne mere za dolgoročne depozite, in sicer na raven 2,7 %. Pretežen del znižanja je posledica nižje vrednosti TOM-a, ki se je spustila na raven iz marca (2,4 %), za 0,1 odstotne točke pa se je znižala tudi obrestna mera nad TOM, ki sedaj dosega raven 0,3 %. Obrestne mere za kratkoročne depozite od 31 dni do enega leta se že od septembra lani gibajo na ravni med 3,1 in 3,3 %.

Graf: Struktura sredstev vzajemnih skladov

0%

20%

40%

60%

80%

100%

jan 03 feb 03 mar 03 apr 03 maj 03 jun 03 jul 03 avg 03 sep 03 okt 03 nov 03 dec 03 jan 04 feb 04 mar 04 apr 04 maj 04 jun 04 jul 04 avg 04 sep 04 okt 04 nov 04 dec 04 jan 05 feb 05 mar 05 apr 05

Vir:www.vzajemci.com, preračuni UM AR

D elnice Obv eznice Denar Tuji v rednostni papirji Ostalo

(9)

Denarni trg – krediti

številka 5/2005 str. 9 Nominalni zneski, v mrd SIT Realna rast kreditov, v %

Obseg kreditov domačih bank

31. XII 2004 30. IV 2005 30. IV 2005/

31. III 2005

30. IV 2005/

31. XII 2004

30. IV 2004/

31. XII 2003

Tolarski krediti skupaj 2.021,9 2.087,6 0,9 2,1 1,1

Tolarski krediti podjetjem in DFO 1.132,3 1.158,3 -0,1 1,2 -0,1

Okvirni, kratkoročni 600,2 621,4 0,0 2,4 2,0

Dolgoročni 532,0 537,0 -0,3 -0,2 -2,5

Devizni krediti podjetjem in DFO 910,1 1.081,4 4,2 18,2 13,8

Tolarski krediti prebivalstvu 756,9 788,9 1,2 3,1 2,9

Okvirni, kratkoročni 135,8 136,2 -1,1 -0,8 -0,7

Dolgoročni 621,1 652,7 1,7 4,0 4,1

Devizni krediti prebivalstvu 22,9 43,9 20,9 90,8 44,9

Tolarski krediti državi 132,7 140,3 9,1 4,6 2,0

Okvirni, kratkoročni 4,3 15,2 136,7 246,0 -11,0

Dolgoročni 128,3 125,1 2,4 -3,6 4,8

Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: DFO: druge finančne organizacije.

Aprila se je nadaljevala rast tolarskih in deviznih kreditov domačih bank. Najbolj se je okrepil obseg deviznih kreditov, ki je v prvih štirih mesecih letos realno porasel kar za 19,5 %, kar je za 6,1 odstotne točke več kot v istem obdobju lani. Neto tokovi tolarskih in deviznih kreditov so v prvih štirih mesecih letos dosegli vrednost kar 255,3 mrd SIT (isto obdobje lani 143,7 mrd SIT), od tega so tri četrtine predstavljali devizni krediti.

Še naprej se krepi devizno zadolževanje podjetij in DFO pri domačih bankah. Vzroki temu so v odpravi omejitev glede deviznega zadolževanja, stabilnem tečaju evra in ugodnejših pogojih za najem deviznih kreditov (predvsem nižje obrestne mere). Tako je realna rast deviznih kreditov v prvih štirih mesecih letos za 4,4 odstotne točke presegla rast iz istega obdobja lani. Letošnji mesečni neto tokovi deviznih kreditov niso bili nikoli nižji od 35 mrd SIT (lansko mesečno povprečje znaša 24 mrd SIT), v prvih štirih mesecih letos pa so dosegli vrednost 171,3 mrd SIT, kar je realno za 81,6 % več kot v istem obdobju lani. Za realni obseg tolarskih kreditov podjetjem in DFO so že drugič letos na mesečni ravni izmerili realni upad, vendar je le-ta predvsem zaradi visoke 1.7-odstotne januarske rasti še vedno višji, kot je bil ob koncu preteklega leta. Neto tokovi tolarskih kreditov so v štirih mesecih letos znašali 26,1 mrd SIT in so bili realno za dobrih 60 % višji kot v istem obdobju lani. Podjetja so v marcu neto odplačevala tuje kredite v višini 2,1 mrd SIT. Njihovi neto tokovi so v prvih treh mesecih letos dosegli vrednost 30,2 mrd SIT, kar je realno za dobro polovico več kot v istem obdobju lani.

Realni obseg tolarskih kreditov prebivalstvu je v aprilu dosegel najvišjo mesečno rast letos. Krepitev je predvsem posledica rasti dolgoročnih kreditov (k rasti so prispevali 1,4 odstotne točke), medtem ko je 1,8-odstoten upad obsega okvirnih kreditov rast znižal za 0,2 odstotne točke. Prebivalstvo je v prvih štirih mesecih letos neto najemalo tolarske kredite v višini 32 mrd SIT, kar je realno za 7,8 % več kot v istem obdobju lani. Devizni krediti prebivalstvu so že drugi mesec zapored na mesečni ravni realno porasli za več kot petino, v prvih štirih mesecih pa se je obseg tovrstnih kreditov skoraj podvojil. Njihovi neto tokovi so tako v tem obdobju znašali 21 mrd SIT (7- krat več kot lani) in predstavljajo že skoraj 40 % neto tokov kreditov prebivalstvu.

Maja so se znižale obrestne mere za vse tolarske kredite. Še najbolj so upadle dolgoročne obrestne mere (nižja vrednost TOM-a in tudi zniževanje realnega dela obrestnih mer). Izmed teh so imele največji upad dolgoročne obrestne mere za kredite gospodarstvu, ki so v primerjavi z aprilom upadle kar za 2,1 odstotne točke (realni del za 0,7 odstotne točke), in sicer na raven 6,5 %, za stanovanjske kredite pa so upadle za 1,5 odstotne točke na raven 5,6 %. Za 0,1 odstotne točke so se znižale obrestne mere za kratkoročne kredite, ki so bile na precej višji ravni od dolgoročnih. Tako so podjetja kratkoročne tolarske kredite v povprečju najemala po 7,8- odstotni obrestni meri, prebivalstvo pa po 7,7-odstotni obrestni meri.

Graf: Gibanje aktivnih obrestnih mer

2 4 6 8 10 12 14 16

jan 03 feb 03 mar 03 apr 03 maj 03 jun 03 jul 03 avg 03 sep 03 okt 03 nov 03 dec 03 jan 04 feb 04 mar 04 apr 04 maj 04 jun 04 jul 04 avg 04 sep 04 okt 04 nov 04 dec 04 jan 05 feb 05 mar 05 apr 05 maj 05

Vir podatkov: BS.

V %

TOM D-r gospodarstv o

Stanov anjski krediti K-r gospodarstv o K-r prebiv alstv o

(10)

Trg dela

številka 5/2005 str. 10

V tisoč Rast v %

Izbrani kazalci trga delovne sile Φ

2004 III

2005 III 2005/

II 2005 I–III 2005/

I–III 2004 Φ 2004/

Φ 2003

A Aktivni po mesečnih poročilih (A=B+C) 900,3 901,6 901,8 0,1 0,1 0,1

Formalno delovno aktivni 807,5 804,9 809,5 0,3 0,7 0,8

Zaposleni v podjetjih in organizacijah 658,7 656,8 663,9 0,2 0,6 0,4

Zaposleni pri samozaposlenih osebah 65,6 64,8 64,4 0,8 -0,7 -0,8

B

Samozaposleni (vključno s kmeti) 83,1 83,3 81,2 0,1 3,3 4,9

Registrirani brezposelni 92,8 96,7 92,3 -0,9 -5,0 -5,0

Ženske 49,3 50,4 48,8 -0,1 -4,4 -4,5

Starejši od 40 let 39,7 41,5 41,0 -0,4 -6,7 -7,9

C

Brezposelni več kot 1 leto 42,9 44,2 42,8 0,5 -8,8 -9,8

Stopnja registrirane brezposelnosti (C/A), % 10,3 10,7 10,2 - - -

Moški 8,9 9,4 8,8 - - -

D

Ženske 12,0 12,3 12,0 - - -

Prosta delovna mesta 14,1 13,8 15,2 8,3 17,4 16,5

E Za določen čas, v % 73,7 74,2 76,3 - - -

Nove zaposlitve 10,1 10,4 10,9 14,9 6,0 4,2

Z nižjo izobrazbo 2,9 3,2 3,3 20,4 3,0 1,4

S srednjo izobrazbo 5,5 5,7 6,1 15,9 5,9 4,2

F

Z višjo in visoko izobrazbo 1,6 1,4 1,6 2,0 12,1 9,7

Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR.

Tudi marca se je zaposlenost povečala v sezonsko običajnem obsegu. Najbolj se je povečala v gradbeništvu ter v področjih dejavnosti K (nepremičnine, najem in poslovne storitve) in O (druge javne, skupne in osebne storitve). V predelovalnih dejavnostih se je zaposlenost najbolj povečala v kovinsko-predelovalni industriji ter v proizvodnji drugih nekovin, še naprej pa se zmanjšuje v tekstilni in lesni industriji.

V prvem četrtletju 2005 sta se nadaljevali rast zaposlenosti v večini storitev in upadanje v proizvodnih dejavnostih. Najhitreje se povečuje število zaposlenih v področju dejavnosti K (za 1,5 % v primerjavi s predhodnim četrtletjem oziroma za 5,7 % v primerjavi s prvim četrtletjem 2004, če ne upoštevamo januarskega statističnega povečanja zaradi prenosa DARS iz področja javne uprave v področje K; gl. EO 3/2005; str. 11).

Sledita finančno posredništvo (1,1 % oziroma 2,8 %) ter izobraževanje (0,9 % oziroma 2,4 %). Med storitvenimi dejavnostmi je bila zaposlenost nižja kot v predhodnem četrtletju le v trgovini (statistično tudi v javni upravi, vendar le zaradi omenjenega prenosa DARS). Nižja kot v predhodnem četrtletju je bila tudi v vseh proizvodnih dejavnostih, z izjemo oskrbe z električno energijo, plinom in vodo. Od proizvodnih dejavnosti je bila na medletni ravni nižja le v kmetijstvu (– 7,3 %), rudarstvu (– 5,0 %) in v predelovalnih dejavnostih (– 1,3 %). Med slednjimi se je znižala predvsem v tekstilni, usnjarski in živilsko-predelovalni industriji, najbolj pa se je povečala v proizvodnji vozil in plovil.

Podjetja načrtujejo nadaljnjo rast zaposlovanja v storitvah ter upad v proizvodnih dejavnostih. Po rezultatih ankete o načrtih zaposlovanja (LP-ZAP), ki jo izvaja ZRSZ vsako leto, naj bi se skupno število zaposlenih (oseb v delovnem razmerju) v letu 2005 povečalo za 0,7 % (pomladanska napoved UMAR je bila 0,8 %). Tudi po načrtih podjetij in samostojnih podjetnikov naj bi se najbolj povečalo število zaposlenih v področju dejavnosti K (za 6,6 %), visoko rast (nad 4 %) pa predvidevajo tudi v gradbeništvu in javni upravi. Največje zmanjšanje (približno 4 %) je načrtovano v rudarstvu in kmetijstvu. V predelovalnih dejavnostih naj bi se število zaposlenih zmanjšalo za 2 %.

Število registriranih brezposelnih še naprej upada, število prostih delovnih mest in realiziranih zaposlitev pa se povečuje. Aprila je bilo registriranih 91.614 brezposelnih. Prostih delovnih mest je bilo 16.885, zaposlitev pa 12.251. Priliv v brezposelnost zaradi izgube zaposlitve (4.936 oseb) je bil nekoliko nižji kot marca, prav tako pa tudi odliv brezposelnih v zaposlitev (4.985 oseb).

Graf: Formalno delovno aktivni po sektorjih dejavnosti po četrtletjih 2001–2005

80 90 100 110 120

Pov p.

2000 Q1 2001

Q2 2001

Q3 2001

Q4 2001

Q1 2002

Q2 2002

Q3 2002

Q4 2002

Q1 2003

Q2 2003

Q3 2003

Q4 2003

Q1 2004

Q2 2004

Q3 2004

Q4 2004

Q1 2005 Vir podatkov: SURS, preračuni: UMAR

Kmetijstv o Industrija

Gradbeništv o Pretežno tržne storitv e Izobražev anje, zdrav stv o Jav na uprav a

(11)

Predelovalne dejavnosti

številka 5/2005 str. 11 Stopnje rasti, v %

Izbrani konjunkturni kazalci III 2005/

II 2005 III 2005/

III 2004 I–III 2005/

I–III 2004 I–XII 2004/

I–XII 2003

Obseg proizvodnje¹ 17,8 -3,3 -2,5 4,9

- Izrazito izvozno usmerjene panoge^1a 24,6 0,3 1,1 8,2

- Zmerno izvozno usmerjene panoge^1b 12,1 -5,3 -4,9 5,4

- Pretežno na domači trg usmerjene panoge^1c 22,9 -3,1 -0,9 0,3

Povprečno število zaposlenih² 0,0 1,5 -1,3 -1,2

Produktivnost dela² 17,8 -1,8 -1,2 6,2

Obseg zalog proizvodov 0,7 12,9 17,2 15,6

Prihodek od prodaje³ 15,9 -1,6 1,6 7,7

Nova naročila³ -7,1 6,0 6,9 7,8

Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih 0,4 4,9 5,0 4,1

- relativno glede na inflacijo -0,7 1,7 2,3 0,5

Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: ¹podatek se nanaša na podjetja z 10 in več zaposlenimi. ^1aPodpodročja dejavnosti D (DC, DG, DK, DM), pri katerih na podlagi podatkov AJPES (2003) za gospodarske družbe v RS povprečni delež

čistih prihodkov iz prodaje, ustvarjenih na tujih trgih, v čistih prihodkih iz prodaje (v nadaljevanju DČPPTT) presega 70%,

1bpodpodročja dejavnosti D (DB, DD, DH, DJ, DL, DN), pri katerih se DČPPTT giblje med 50 in 70%, ^1cpodpodročja dejavnosti D (DA, DE, DF DI), pri katerih je DČPPTT pod 50%. ²Realna rast – preračun SURS z indeksom cen IPP (začasni podatki).

V prvem četrtletju se je raven proizvodne aktivnosti znižala. Po revidiranih končnih podatkih SURS za prve tri mesece letos se je v januarju obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih na medletni ravni znižal za 0,1 %, v februarju za 3,9 % in v marcu za 3,3 %. V prvem četrtletju je bil tako obseg proizvodnje, ob delovnem dnevu manj kot v istem obdobju lani, nižji za 2,5 %, po delovnim dnem prilagojenih podatkih pa se je znižal za 1,2 %. Raven proizvodne aktivnosti je trenutno nižja od pričakovanj v Pomladanskem poročilu, na katerih temelji napoved rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih za leto 2005.

Na mesečno dinamiko so v veliki meri vplivali sezonski dejavniki in različno število delovnih dni. Glede na lanski december, ki je bil za dva delovna dneva daljši, se je obseg proizvodnje v januarju znižal za 4,2 %, po desezoniranih in delovnim dnem prilagojenih podatkih pa za 1,4 %. V februarju je bil obseg proizvodnje glede na januar nižji za 2,2 %, ob izločitvi vpliva sezone in števila delovnih dni (februar je bil za dva delovna dneva krajši) pa je bilo znižanje 1,1-odstotno. V marcu, ki je bil za tri delovne dneve daljši od predhodnega meseca, se je proizvodna aktivnost povišala za 17,8 %, po desezoniranih in delovnim dnem prilagojenih podatkih pa za 3,2 %.

Nekatera najpropulzivnejša podpodročja znotraj skupine izrazito izvozno usmerjenih panog izkazujejo slabše rezultate kot lani (gl. EO 2/2005, str. 16). V prvem četrtletju letos se je obseg proizvodnje na medletni ravni najizraziteje povečal v proizvodnji vozil in plovil DM (18,9 %). Rast v proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov DG je bila v enakem obdobju skromna (0,9 %), medtem ko se je obseg proizvodnje v proizvodnji strojev in naprav DK znižal za 3,8 %.

Nizko proizvodno aktivnost dosegajo zmerno izvozno usmerjene panoge. Izrazito, za 18,7 %, se je znižala aktivnost v proizvodnji električne in optične opreme DL, podobno kot v predhodnih letih pa izstopa proizvodnja tekstilij in tekstilnih izdelkov DB, kjer se je obseg proizvodnje v prvem trimesečju na medletni ravni znižal za 10,2 %.

Obseg proizvodnje se krči tudi v pretežno na domači trg usmerjenih panogah. Znotraj te skupine izstopa le proizvodnja vlaknin, papirja in založništvo DE, kjer so v prvem četrtletju glede na isto obdobje lani povečali obseg proizvodnje za 7,8 %.

V prvih treh mesecih se je na medletni ravni obseg zalog v predelovalnih dejavnostih še naprej krepil. V marcu je njihova raven za 12,9 % presegla raven iz predhodnega leta. Tendenca zniževanja je v glavnem prisotna le v tistih podpodročjih, ki so že dlje časa soočena z zniževanjem proizvodne aktivnosti, v marcu pa so se na medletni ravni za 10,1 % oz. 2,1 % zaloge znižale tudi v proizvodnji kemikalij DG ter proizvodnji električne in optične opreme DL.

Graf: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti

9 5 1 0 0 1 0 5 1 1 0 1 1 5 1 2 0 1 2 5 1 3 0 1 3 5 1 4 0

jan 02 mar maj jul sept nov jan 03 mar maj jul sept nov jan 04 mar maj jul sept nov jan 04 mar

Vir podatkov: SU R S, pr er ač uni U M AR po metodi T r amo- Seats .

Indeks (1995 = 100)

O rig in a ln a s e rija Tre n d / c ik e l D e s e zo n ira n a s e rija

(12)

Gradbeništvo

številka 5/2005 str. 12

Izbrani kazalci gradbeništva, realni indeksi III 2005/III 2004 Q1 2005/Q1 2004 2004/2003

Vrednost opravljenih gradbenih del¹ 102,3 96,4 102,5

Stavbe 116,0 102,7 109,2

Stanovanjske - 117,4* 165,4

Nestanovanjske - 89,7* 98,9

Inženirski gradbeni objekti 85,7 88,5 96,4

Vrednost zaloge pogodb¹ (nominalno) - 124,2* 104,9

Vrednost novih pogodb¹ (nominalno) - 185,9* 120,8

Število delovno aktivnih v gradbeništvu 102,0 102,1 98,3

Povprečna bruto plača na zaposlenega v gradbeništvu^{2, 3} 100,2 102,3 103,4

Viri podatkov: SURS, GZS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹V raziskovanje so zajeta vsa gradbena podjetja, katerih vrednost opravljenih gradbenih del je po zaključnih računih v letu 2002 dosegla vsaj 300 milijonov tolarjev, in enote v sestavi, ki se ukvarjajo z gradbeno dejavnostjo in imajo najmanj 20 zaposlenih, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost,²za podjetja in druge organizacije s tremi in več

zaposlenimi, ³deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin, *podatek za prva dva meseca.

Gradbena aktivnost se je v prvem četrtletju znižala. Vrednost opravljenih del v večjih podjetjih (gl.

opombo pod tabelo) se je glede na predhodno četrtletje, po desezoniranih podatkih znižala za 0,8 %. Na medletni ravni je bila vrednost del nižja za 3,6 %.

Nižja aktivnost v prvem četrtletju je bila povezana z manjšim obsegom opravljenih del v gradnji inženirskih objektov. Na medletni ravni je bila vrednost del v tem segmentu gradbeništva realno nižja za

11,5 %, po desezoniranih podatkih pa se je glede na predhodno obdobje močno znižala že drugo četrtletje zapored (za 7,8 % v zadnjem četrtletju lani, za 9,5 % v prvem četrtletju letos). Nizka aktivnost v začetku letošnjega leta je deloma posledica neugodnih vremenskih razmer (nizke temperature v februarju).

Pričakujemo, da se bo zniževanje vrednosti opravljenih del končalo; vrednost zalog pogodb, predvsem pa vrednost novih pogodb v gradnji inženirskih objektov sta se konec leta 2004 in v začetku letošnjega leta okrepili (na medletni ravni je bila vrednost zalog februarja nominalno za 26,8 % višja kot v istem mesecu lani, še občutno močneje pa je porasla vrednost novih pogodb).

V gradnji stavb se je aktivnost v prvem četrtletju letos okrepila. Glede ne predhodno obdobje se je po

desezoniranih podatkih vrednost opravljenih del realno povečala za 5,6 %; na medletni ravni je bila realno višja za 2,7 %. Rast stanovanjske gradnje se nadaljuje, čeprav ne dosega rasti iz enakega obdobja lani. V prvih dveh mesecih se je vrednost del v gradnji stanovanj glede na isto obdobje lani realno okrepila za 17,4 % (kar je precej manj kot 65,4-odstotna medletna rast v celotnem letu 2004). Podobno kot v gradnji inženirskih objektov je bila tudi v gradnji stavb najnižja aktivnost zabeležena februarja, kar pojasnjujemo z vremenskimi razmerami.

Po začasnih podatkih o gradbenih dovoljenjih je bilo v prvem četrtletju v Sloveniji izdanih 1.239 gradbenih dovoljenj za gradnjo stavb kar pomeni za 0,2 % več kot leto pred tem. Predvidena površina

novih oz. povečav stavb je bila za 17,0 % manjša kot v primerljivem obdobju leta 2004. Zmanjšala se je tako predvidena površina stanovanjskih stavb (za 12,8 %) kot tudi nestanovanjskih stavb (za 21,9 %). Z izdanimi gradbenimi dovoljenji je bila predvidena gradnja 1.187 novih

stanovanj

(novogradnja in povečava), kar je za 9,6 % manj kot leto pred tem.

Graf: Desezonirani realni indeksi vrednosti opravljenih gradbenih del

80 90 100 110 120 130

Q1 2002

Q2 2002

Q3 2002

Q4 2002

Q1 2003

Q2 2003

Q3 2003

Q4 2003

Q1 2004

Q2 2004

Q3 2004

Q4 2004

Q1 2005 Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR.

Povprečje 2000=100

Skupaj Stav be Inženirski objekti

(13)

Notranja trgovina

številka 5/2005 str. 13

Stopnje rasti, v % Izbrani kazalci trgovine 2003/

2002

Q1 2004/

Q1 2003

Q2 2004/

Q2 2003

Q3 2004/

Q3 2003

Q4 2004/

Q4 2003

Realna rast dodane vrednosti v trgovini¹ 2,9 3,5 3,9 4,1 3,9

Prihodek v trgovini na drobno (nominalno) 10,6 3,0 1,8 2,4 2,1

Trgovina z živili, pijačami in tobakom 9,3 3,2 -5,9 -9,8 -8,4

Trgovina z neživili 10,6 5,5 11,4 13,8 11,5

Trgovina z motornimi vozili in gorivi 12,1 0,6 2,9 6,9 6,0

Prihodek v trgovini na debelo (nominalno) 10,5 9,6 9,7 7,8 6,3

Trgovina z živili, pijačami in tobakom -4,0 0,4 -2,4 -0,1 -5,6

Trgovina z neživili 14,5 8,8 7,3 3,6 3,0

Trgovina z motornimi vozili in gorivi 16,6 18,5 26,9 25,1 24,3

Povprečno število delovno aktivnih¹ 0,0 0,2 -0,1 0,2 0,6

Povprečna bruto plača na zap.^{1, 2, 3} (realno) 1,6 3,3 2,5 3,4 2,7

Viri podatkov: SURS, preračuni UMAR. Opombe: ¹v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe, ²za podjetja in druge organizacije s tremi in več zaposlenimi,³deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin.

Po rezultatih SURS-ove četrtletne raziskave se je rast prihodka v trgovini na debelo v četrtem četrtletju 2004 še nekoliko umirila, najbolj na račun manjše prodaje v trgovini z živili, pijačami in tobakom. Prihodek v trgovini na debelo je bil nominalno za 6,3 % oziroma realno za 2,8 % (deflacionirano

z indeksom cen življenjskih potrebščin) višji od prihodka v istem obdobju leta 2003. Najbolj se je povečal v trgovini z motornimi vozili (nominalno za 21,4 %) in gorivi (nominalno za 28,1 %). Nižja nominalna rast prihodka v trgovini z neživili v zadnjem četrtletju 2004 je bila predvsem posledica manjše prodaje tekstila in usnjenih izdelkov, kjer se je prihodek na medletni ravni nominalno zmanjšal za 26,7 %, ter prodaje kemičnih proizvodov in drugih polizdelkov, ostankov in odpadkov (za 17,8 %). Prihodek v trgovini s kmetijskimi surovinami in živimi živalmi se je v tem obdobju nominalno povečal za 16,4 %, v trgovini s stroji in napravami za gradbeništvo, industrijo, kmetijstvo in trgovino za 14,2 % ter v trgovini z lesom, gradbenim materialom in sanitarno opremo za 13,6 %. Prihodek v trgovini z živili, pijačami in tobakom je bil, predvsem zaradi manjše prodaje v nespecializiranih trgovinah pretežno z živili, nominalno za 5,6 % manjši kot v zadnjem četrtletju 2003.

Tudi v zadnjem četrtletju 2004 je bila rast prihodka v trgovini na drobno nižja kot rast prihodka v trgovini na debelo. Prihodek v trgovini na drobno je bil v četrtem četrtletju 2004 nominalno za 2,1 % višji

oziroma realno za 1,2 % nižji od prihodka v istem obdobju leta 2003. Najbolj se je povečal v trgovini z neživili (za 11,5 %), in sicer predvsem zaradi rasti prihodka v nespecializiranih prodajalnah pretežno z neživili (nominalno za 63,2 %), ki pa je bila posledica spremembe trgovinske dejavnosti velike enote, ki je prej prodajala pretežno živila. Prihodek se je relativno močno povečal tudi v drugih specializiranih prodajalnah pretežno z neživili (za 16,1 %), medtem ko je bil prihodek v prodajalnah s tekstilom, oblačili in usnjenimi izdelki glede na četrto četrtletje 2003 nominalno za 1,4 % nižji. V trgovini z motornimi vozili in gorivi je bilo povečanje prihodka odraz povečanja prihodka v trgovini z motornimi gorivi (za 21,3 %), medtem ko se je prihodek v trgovini z motornimi vozili zmanjšal za 15,5 %. Prihodek v trgovini z živili, pijačami in tobakom je bil v četrtem četrtletju, tudi pod vplivom spremembe dejavnosti ene enote, za 8,4 % manjši kot v istem četrtletju leta 2003.

Graf: Prihodek od prodaje v trgovini na drobno in trgovini na debelo v letu 2004

80 90 100 110 120 130

jan 2004

f eb mar apr maj jun jul av g sep okt nov dec

Vir podatkov: SURS.

povprečje 2003 = 100

Trgov ina na drobno Trgov ina na debelo

(14)

Turizem

številka 5/2005 str. 14 Stopnje rasti, v %

Izbrani kazalci turizma in gostinstva Q1 2004/

Q1 2003 Q2 2004/

Q2 2003 Q3 2004/

Q3 2003 Q4 2004/

Q4 2003 Q1 2005/

Q1 2004

Prenočitve skupaj 1,2 -1,6 2,3 2,2 1,2

Prenočitve domačih turistov -1,3 -6,5 -3,3 0,1 -4,1

Prenočitve tujih turistov 4,0 2,0 6,4 4,0 6,6

Povprečno število delovno aktivnih¹ -0,3 0,1 0,3 1,1 2,8

Povprečna bruto plača na zaposlenega^1,2,3 2,1 1,4 2,2 2,1 0,8

Cestni mejni prihodi potnikov 6,0 11,4 6,3 6,5 3,3

Cene gostinskih in nastanitvenih storitev, skupaj⁴ 5,3 5,3 4,4 5,3 5,1

Cene gostinskih storitev⁴ 4,6 4,7 4,1 4,9 5,1

Cene nastanitvenih storitev⁴ 9,4 9,0 6,7 7,4 5,2

Prihodek v gostinstvu (realno) 2,2 0,2 1,8 2,2 6,7⁵

Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. Opombe: ¹v dejavnosti gostinstva, ²za podjetja in druge organizacije s tremi in več zaposlenimi,³deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin, ₅ ⁴skupina oz. podskupina indeksa cen življenjskih potrebščin,

podatek za januar.

V prvih štirih mesecih letošnjega leta je v Sloveniji letovalo za 4,5 % več turistov kot v istem obdobju leta 2004, število prenočitev pa se na medletni ravni ni spremenilo. Potem ko je v prvih dveh mesecih

kazalo na slabše turistične rezultate, saj smo imeli v Sloveniji za 4,9 % manj prenočitev kot v prvih dveh mesecih leta 2004, je marec prinesel preobrat, predhodni podatki za april pa spet kažejo malce slabšo sliko. Na turistične rezultate je vplivala tudi razporeditev velikonočnih praznikov, ki so bili letos v marcu, lani pa aprila. Po predhodnih podatkih se je število turistov v marcu in aprilu na medletni ravni povečalo za 7,4 %, število njihovih prenočitev pa za 3,9 %. Poleg povečanega obiska tujih turistov (za 10,5 %), se je v teh dveh mesecih za 2,6 % povečal tudi obisk domačih turistov.

Po predhodnih podatkih BS je bil v letu 2004 ustvarjen najvišji devizni priliv od turizma doslej (merjen v tekočih EUR), rast pa se je nadaljevala tudi v prvem četrtletju letošnjega leta. Turistični

devizni priliv, merjen v tekočih EUR, se je od leta 1994, ko je znašal 767 mio EUR, do leta 1997 povečeval, v letih 1998 in 1999 je bil nižji, od leta 2000 dalje pa ponovno raste. V letu 2004 je devizni priliv od potovanj znašal 1.312 mio EUR, kar je bilo nominalno za 10,6 % več kot v letu prej. V obdobju od leta 1994 do leta 1998 je velik delež turističnega deviznega priliva predstavljala prodaja blaga v prostocarinskih prodajalnah (PCP; od 12 do 19 %), kasneje pa se je povečal delež priliva turističnim podjetjem (od 10 do 15 %) ter delež ostalih plačil s karticami (od 2 do 10 %). Največ blaga v PCP so tuji turisti pokupili leta 1996 (za 167 mio EUR). Rast prodaje blaga tujcem v PCP so sredi leta 1996 prekinili ukrepi avstrijske vlade za zmanjšanje uvoza blaga iz PCP in novi režim cenejše prodaje bencina v Furlaniji-Julijski krajini.

Preoblikovanje PCP na meji z Avstrijo in Italijo v mejne prodajalne v letu 2001 je povzročilo nadaljnje zmanjševanje prodaje blaga v PCP. Medtem ko je bil delež prodaje blaga v PCP v celotnih turističnih deviznih prilivih v letu 1994 kar 19-odstoten, je bil ta delež v letu 2004 samo še 4-odstoten. Na drugi strani se je v obdobju 1994–2004 močno povečal delež turističnih prilivov, ki so jih prejela turistična podjetja (od 4 % na 15 %). Devizni prilivi turističnim podjetjem se, z izjemo leta 1999 (kosovska kriza), iz leta v leto povečujejo, kar je skladno s povečevanjem obiska in prenočitev tujih turistov, ki ga opažamo v nastanitveni statistiki. Državljani Slovenije so na turističnih potovanjih v tujini v letu 2004 porabili 732 mio EUR (največ v obdobju 1994–2004), tako da je bil devizni presežek od potovanj v letu 2004 enak 579 mio EUR, kar je bilo za 11,5 % več kot v letu 2003. Po predhodnih podatkih so bili devizni prilivi od potovanj v prvem četrtletju leta 2005 za 12,4 % višji kot v istem obdobju lani. Ob povečanju deviznih odlivov za 0,9 % je bil devizni presežek od potovanj v tem obdobju višji za 20,9 % in je znašal 163 mio EUR.

Graf: Devizni prilivi, odlivi in saldo potovanj v obdobju 1994–2004

0 200 400 600 800 1.000 1.200 1.400

1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

Vir podatkov: BS.

V mio EUR

izvoz uvoz saldo

(15)

Nepremičnine, najem in poslovne storitve

številka 5/2005 str. 15 Struktura dodane

vrednosti, v % Struktura delovno

aktivnih, v % Stopnje rasti števila delovno aktivnih, v %

1995 2003 2004 2003 2004

K Nepremičnine, najem in poslovne storitve 100,0 100,0 - - -

Stanovanjska dejavnost gospodinjstev¹ 54,9 43,3 - - -

Druge dejavnosti oz. poslovne storitve 45,1 56,7 - - -

Druge dejavnosti oz. poslovne storitve 100,0 100,0 100,0 3,9 4,1

70 Poslovanje z nepremičninami 3,1 5,8 4,8 8,9 -0,7

71 Dajanje strojev in opreme brez upravljavcev

v najem; izposojanje izdelkov široke porabe 0,8 0,6 0,6 -3,9 8,2

72 Obdelava podatkov, podatkovne baze in s

tem povezane dejavnosti 6,5 13,9 11,4 10,3 6,3

73 Raziskovanje in razvoj 8,5 7,5 -1,3 0,8

74 Druge poslovne dejavnosti 81,0 79,7² 75,7 3,3 4,4

74.1 Podjetniško svetovanje - - 23,4 5,8 3,9

74.2 Projektiranje, tehnično svetovanje - - 18,7 -3,2 -3,0

74.3 Tehnično preizkušanje ter analiziranje - - 1,1 13,0 17,3

74.4 Oglaševanje - - 2,7 1,5 5,9

74.5 Posredovanje in zaposlovanje del. sile - - 3,5 62,9 65,5

74.6 Poizvedovalne dejavnosti in varovanje - - 8,2 6,0 -0,1

74.7 Čiščenje objektov in opreme - - 11,8 2,2 9,0

74.8 Raznovrstne poslovne dejavnosti - - 6,2 0,9 3,4

Vir podatkov: SURS in preračuni UMAR.

Opombe: ¹pripisana in tržna najemnina gospodinjstev, ²podatek je bil objavljen za oba oddelka skupaj.

Rast dodane vrednosti v dejavnosti nepremičnine, najem in poslovne storitve (K) se je v letu 2004 že drugo leto zapored okrepila in dosegla 3,8 %. Po naših ocenah je realna rast poslovnih storitev, katerih

delež v celotni dodani vrednosti dejavnosti K je bil v letu 2003 enak 56,7 %, v letu 2004 dosegla 6,2 %, pri tem smo upoštevali 1-odstotno realno rast dodane vrednosti stanovanjske dejavnosti (zaradi povečane stanovanjske gradnje v letu 2004; po ocenah za pretekla leta je bila rast 0,9 %). Delež poslovnih storitev v celotni dodani vrednosti dejavnosti K se je leta 2003 glede na leto 1995 povečal za 11,6 odstotne točke (gl.

tabelo). Med poslovnimi storitvami so se v omenjenem obdobju najhitreje razvijale računalniške storitve, ki so podvojile svoj delež v dodani vrednosti, po letu 1998 pa se je hitreje razvijalo tudi poslovanje z nepremičninami. Na drugi strani se je znižal delež dodane vrednosti oddelka raziskovanje in razvoj, in sicer iz 8,5 % v letu 1995 na 5,9 % v letu 2002. Delež dodane vrednosti oddelka drugih poslovnih dejavnosti se je sicer do leta 2000 zniževal, po tem letu pa se ponovno zvišuje.

Relativno visoko rast dodane vrednosti poslovnih storitev v letu 2004 potrjujejo tudi podatki o rasti števila delovno aktivnih ter podatki o povečanju prihodka. Rast števila delovno aktivnih je bila v

lanskem letu 4,1-odstotna in je tako presegla rast iz prejšnjega leta. Število delovno aktivnih se je v dveh največjih oddelkih, ki skupaj zaposlujeta 87,1 % vseh zaposlenih v dejavnosti K, povečalo za 4,6 % in sicer v oddelku obdelave podatkov oz. računalniških storitev za 6,3 % ter v oddelku drugih poslovnih dejavnosti za 4,4 %. Dobri rezultati v omenjenih dveh oddelkih se po SURS-ovi raziskavi kažejo tudi v povečanju prihodka. Prihodek v oddelku obdelave podatkov, podatkovne baze in s tem povezane dejavnosti se je po tej raziskavi v letu 2004 glede na leto prej nominalno povečal za 35,1 %. Prihodek v oddelku drugih poslovnih dejavnosti (holdingi niso vključeni) pa se je v obravnavanem obdobju nominalno povečal za 28,8 %, od tega največ v skupini tehničnega svetovanja (za 41,6 %).

Graf: Delovno aktivni v dejavnosti nepremičnin, najema in poslovnih storitev

0 10 20 30 40 50 60 70

2000 2001 2002 2003 2004

Vir podatkov: SURS.

V tisoč

Zaposleni v podjetjih in drugih organizacijah Sam ozaposleni in pri njih zaposleni

(16)

Izbrane teme

številka 5/2005 str. 17–24