Ekonomsko ogledalo Ekonomske analize/junij 2005

(1)

Ekonomsko ogledalo

Ekonomske analize/junij 2005

št. 6, Vol. XI

Ekonomsko ogledalo je zbirka rednih pregledov gibanj makroekonomskih trendov v Sloveniji. Izhaja v 12. številkah letno, in sicer do 2. v mesecu (razen septembra). V angleškem jeziku (Slovenian Economic Mirror) redna številka izide do 8. v mesecu.

Ekonomsko ogledalo odseva trenutno sliko slovenskega gospodarstva, predvsem tako, kot jo vidi izdajatelj, Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), Služba Vlade RS. Aktualno je sinteza makroekonomskega dogajanja.

Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili:

Lejla Fajić, Marijana Bednaš (Aktualno), Janez Šušteršič (Strategija razvoja Slovenije), Boštjan Vasle (Cenovna gibanja, Denarna gibanja), Marjan Hafner (Denarni trg – varčevanje prebivalstva, krediti), Tomaž Kraigher (Trg dela), Ana Tršelič Selan (Zasebna potrošnja), Gorazd Kovačič (Predelovalne dejavnosti), Judita Mirjana Novak (Gospodarske družbe), Eva Zver (Izdatki za izobraževalne ustanove – mednarodna primerjava), Ana Vidrih (Raziskovanje in razvoj – gospodarske družbe).

Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman (priprava podatkov, oblikovanje grafikonov).

Simona Zrim (Distribucija).

Zunanji sodelavci:Aleksandra Gregorič (Konsolidacija lastništva v podjetjih borzne kotacije).

Odgovarja: Janez Šušteršič, direktor.

Urednik: Luka Žakelj.

Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar.

Lektoriranje: Karla Železnik.

Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA.

Tisk: Tiskarna Štrok.

Naklada: 500 izvodov.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana, tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: luka.zakelj@gov.si

Distribucija: publicistika.umar@gov.si

Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu http://www.gov.si/umar/arhiv/kazalo.php.

Ob izidu Urad RS za informiranje medijem razpošlje skrajšano izdajo: Ekonomsko ogledalo – Objava za tisk.

Publikacija je vključena v podatkovni bazi Ebsco Publishing in Internet Securities.

(2)

Ekonomsko ogledalo UMAR

Vsebina

številka 6/2005 str. 2

Aktualno Večina agregatov bruto domačega proizvoda v prvem četrtletju v okviru

pričakovanj, investicijska potrošnja pod pričakovanji str. 3 Strategija razvoja Slovenije Sprejeta Strategija razvoja Slovenije do leta 2013 str. 4, 5 Cenovna gibanja in politika Povprečna inflacija se je maja znižala na 3,2 %, maastrichtski kriterij pa je

znašal 2,3 % str. 6

Denarna gibanja in politika V prvem letu sodelovanja v ERM II tečaj tolarja ni zanihal za več kot 0,15 % str. 7 Denarni trg –

varčevanje prebivalstva Naložbe v tuje vrednostne papirje povišale donosnost vzajemnih skladov str. 8 Denarni trg – krediti Manjša razlika med tujimi in domačimi obrestnimi merami zaradi povišanja

tujih obrestnih mer str. 9

Trg dela Rast zaposlenosti se nadaljuje; registriranih brezposelnih maja že manj od

90 tisoč str. 10

Zasebna potrošnja Medletna rast potrošnje se upočasnjuje, zadolženost prebivalstva pri bankah

narašča str. 11

Predelovalne dejavnosti V prvih štirih mesecih je obseg proizvodnje stagniral str. 12 IZBRANE TEME

Konsolidacija lastništva v podjetjih

borzne kotacije Kad in Sod ostajata največja lastnika v podjetjih borzne kotacije str. 15 Gospodarske družbe Spremenjena merila razvrščanja družb po velikosti so v letu 2004 zelo

povečala število majhnih družb str. 16

Izdatki za izobraževalne ustanove – mednarodna primerjava

Po deležu zasebnih izdatkov za izobraževalne ustanove v BDP Slovenija

presega povprečje EU str. 17

Raziskovanje in razvoj –

gospodarske družbe Dejavnost raziskovanja in razvoja se je občutno preusmerila v tujino str. 18 Priloge: Podatkovna (str. P1–P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14–P15), Slikovna (str. P16–P17).

V primerjavi

z istim obdobjem predhodnega leta Izbrani konjunkturni kazalci,

rast v %

Zadnji

podatek s prejšnjim

mesecem zadnji podatek

predzad.

podatek

predpredz.

podatek

Industrija, obseg industrijske proizvodnje IV -4,6 -1,1 -2,6 -1,9

Predelovalne dejavnosti IV -3,7 -0,7 -2,5 -2,1

Oskrba z elektriko, plinom, vodo IV -9,3 -0,2 0,3 1,9

Vrednost opravljenih gradbenih del, realno IV 16,5 9,3 2,3 -13,2

Izvoz blaga (FOB, v EUR) IV -4,0 11,2 10,7 12,2

Uvoz blaga (FOB, v EUR) IV -3,9 7,4 9,5 12,5

Stroški dela na enoto proizvodnje¹ XII -0,4 1,2 1,3 0,8

Realni efektivni tečaj tolarja² V -0,2 0,6 0,6 0,4

Bruto plače na zaposlenega, realno³ IV -1,2 2,8 3,1 3,2

Skupno varčevanje prebivalstva v bankah, realno V 0,7 7,3 6,5 6,2

Javnofinančni prihodki, realno V -8,9 -0,1 0,6 1,6

Število formalno delovno aktivnih IV 0,3 0,7 0,7 0,7

Število registriranih brezposelnih V -1,9 -4,0 -4,5 -5,1

Število prostih delovnih mest V 10,4 25,1 25,8 20,6

V mesecu: Zadnjem Predzadnjem Predpredzadnjem

Stopnja registrirane brezposelnosti, v % IV 10,2 10,2 10,3

V mesecu: Zadnjem skupaj v letu medletno⁴

Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % VI 0,1 1,5 1,9

Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, v

%

V -0,3 0,7 2,6

(3)

Aktualno

številka 6/2005 str. 3 Zniževanje inflacije se je nadaljevalo tudi v juniju 2005. Mesečna rast cen življenjskih potrebščin je znašala 0,1 %, medletna pa 1,9 % (2,2 % v maju 2005). Na znižanje skupne rasti cen so v največji meri vplivale pocenitve v skupini hrana in brezalkoholne pijače, kjer je bil najbolj izrazit sezonski padec cen zelenjave in sadja. Najvišja povišanja pa so v juniju zaradi podražitve počitniških paketov dosegle cene v skupini rekreacija in kultura ter v skupinah stanovanje in prevoz, ki so povezana z zadnjim dvigom cen tekočih in pogonskih goriv. V juniju se je na 3,0 % znižala tudi povprečna inflacija (HICP), ki tako še za 0,7 odstotne točke presega maastrichtski konvergenčni kriterij, ki je v maju znašal 2,3 %.

V prvem četrtletju je bila gospodarska rast 2,6-odstotna. S tem se je nadaljevalo umirjanje medletnih rasti, ki se je začelo v zadnjem četrtletju lani, ko je bila dosežena 4,3-odstotna rast (lani je bila najvišja v tretjem, 5 %). Po drugi strani je bila po desezoniranih podatkih rast BDP v prvem četrtletju v primerjavi s predhodnim četrtletjem 0,9- odstotna, po tem, ko je bila še v zadnjem četrtletju lani glede na predhodno četrtletje negativna (-0,4 %). Gibanja posameznih agregatov bruto domačega proizvoda so v veliki meri skladna s pričakovanji Pomladanske napovedi 2005, odstopajo le investicije v osnovna sredstva, ki so na nižji ravni od pričakovane. Gospodarska rast je v veliki meri izvirala iz rasti izvoza, ki je kljub umiritvi glede na dosežene ravni v zadnjih treh četrtletjih (med 13,3 % in 14,5 %), ostala na visoki ravni (8,9 %). Začasni podatki o regionalni menjavi za to obdobje kažejo na visoko rast izvoza (nominalno v EUR) v Francijo in Češko. Kljub poslabšanim gospodarskim razmeram v Italiji se tudi v to državo ohranja relativno visoka rast izvoza. V negativno smer od lanskih gibanj letos odstopajo velik padec izvoza v ZDA, nižja rast izvoza v Avstrijo in po skromni rasti v lanskem letu padec izvoza v Nemčijo. Slovenija je tako v prvem četrtletju v primerjavi s preteklim letom uspela povečati agregatni tržni delež (v 15-ih najpomembnejših trgovinskih partnericah), v največji meri na račun pospešene rasti na francoskem trgu, deloma pa tudi italijanskem, britanskem in hrvaškem trgu. Rast slovenskega tržnega deleža na ruskem trgu se je umirjeno nadaljevala, medtem ko je slovenski tržni delež v ZDA pospešeno upadal. Investicijska aktivnost, ki je v tem obdobju lani dosegla najvišjo rast v celem letu, se je letos močno umirila, tako da so investicije v osnovna sredstva na medletni ravni upadle za 0,5 %. Poleg visoke aktivnosti je visoka primerjalna osnova lanskega prvega četrtletja delno tudi posledica uvoza helikopterjev, ki so del investicij v stroje in opremo (zaradi te investicije je bila medletna rast investicijske potrošnje v prvem četrtletju lani višja za okoli 2 odstotni točki). Takšna gibanja so sicer pod pričakovanji Pomladanske napovedi za letos, vendar je tako pri investicijah v gradbeništvu kot pri investicijah v opremo in stroje v nadaljevanju leta pričakovati ugodnejša gibanja (tako se je po umiritvi v februarju gradbena aktivnost v aprilu okrepila drugi mesec zapored). Medletna realna rast zasebne potrošnje se od lanskega prvega četrtletja upočasnjuje (gl. str. 11). Dosežena rast v prvem četrtletju (2,7 %) je najnižja po prvem četrtletju 2003 in pričakovana glede na gibanje kratkoročnih kazalnikov in lansko medletno dinamiko trošenja gospodinjstev. Realna rast državne potrošnje je skladna s pričakovanji. Nekoliko višja rast v prvem četrtletju letos (2,9 %) glede na lani dosežene rasti po četrtletjih je predvsem posledica stagnacije potrošnje države v tem obdobju lani. Prispevek sprememb zalog je bil skladno s pričakovanji za letošnje leto v prvem četrtletju letos negativen in višji kot v zadnjem četrtletju lani – medletno realno rast BDP v tem obdobju je znižal za 0,6 odstotne točke (v zadnjem četrtletju lani za 0,1 odstotne točke). Opisana gibanja agregatov domače potrošnje in izvoza so vplivala na upočasnjeno realno rast uvoza, ki je na medletni ravni znašala 6,6 % (v zadnjem četrtletju lani skoraj 12-odstotna); najvišjo rast uvoza v njegovi strukturi po namenu porabe proizvodov tako kot lani dosegajo proizvodi za vmesno porabo. Prispevek menjave s tujino h gospodarski rasti prvega četrtletja je bil ob tako visoki razliki med realnimi izvoznimi in uvoznimi tokovi močno pozitiven (1,3 odstotne točke).

Medletna realna rast dodane vrednosti je bila v prvem četrtletju 2005 2,4-odstotna. Po desezoniranih podatkih se je dodana vrednost glede na predhodno četrtletje povečala za 0,6 %. Nizka rast je deloma povezana z visoko osnovo v primerljivem obdobju lanskega leta (4,1 %) in je pretežno posledica gibanj v osnovnih dejavnostih (A do F), kjer je bila dosežena le 0,7-odstotna rast dodane vrednosti. Pod pričakovanji je bila rast v predelovalnih dejavnostih (1,1 %) ter v gradbeništvu (-0,7 %). Dodana vrednost v storitvenih dejavnostih je dosegla precej višjo rast kot v osnovnih dejavnostih (4,3 %); močno pospešena in nad pričakovanji je bila zlasti rast v finančnem posredništvu (11,5 %), nekoliko manj pa tudi v zdravstvu in socialnem varstvu (5,6 %). Tudi zaposlenost po podatkih nacionalnih računov narašča predvsem v storitvenih dejavnostih, od tega najbolj v dejavnosti nepremičnin, najema in poslovnih storitev. Skupna rast zaposlenosti je v prvem četrtletju medletno dosegla 0,7 %.

Aprilski podatki kažejo na nadaljevanje visoke izvozne aktivnosti in umirjanje upadanja proizvodne aktivnosti v predelovalnih dejavnostih; kratkoročni kazalci zasebne potrošnje za drugo četrtletje pa na nadaljevanje njene zmerne rasti v tem obdobju. V prvih štirih mesecih je nominalna rast izvoza (v EUR) na medletni ravni dosegla 10,9 %, in sicer ob precej višjem izvozu v članice EU (13,7 %) kot v nečlanice (5,0 %), na uvozni strani pa je dinamika obratna (5,1 %, 12,8 %; skupaj 6,5 %). Proizvodna aktivnost predelovalnih dejavnosti se je v aprilu medletno povečala za 4,8 % (gl. str. 12), v prvih štirih mesecih pa je bila še vedno za 0,7 % nižja kot v istem obdobju lani, kar pomeni izboljšanje glede na podatek za prvo četrtletje, ko je bila proizvodnja medletno za 2,5 % nižja. Med kazalci zasebne potrošnje se je v aprilu še povečala medletna rast neto plač in kreditov (gl. str. 9 in 11). Kazalec zadolženosti prebivalstva, ki predstavlja razmerje med krediti in varčevanjem prebivalstva v bankah se je v drugem četrtletju v primerjavi s prvim še povečal in dosegel najvišjo vrednost po letu 2001, vendar pa zaradi močnega povečanja drugih oblik varčevanja po tem letu njegove vrednosti po letih niso popolnoma primerljive.

V prvih štirih mesecih letos je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek. Ta je bil na skoraj enaki ravni (14,2 mio EUR) kot v prvem četrtletju letos (12,9 mio EUR), v istem obdobju lani pa je izkazoval primanjkljaj v višini 42,4 mio EUR. Ob presežku v storitveni menjavi, ki je na skoraj enaki ravni (194,6 mio EUR) kot v tem obdobju lani, je letošnji presežek tekočega računa tako posledica precej manjšega primanjkljaja v trgovinski bilanci (119,5 mio EUR, lani 254,9 mio EUR).

(4)

Strategija razvoja Slovenije

številka 6/2005 str. 4 Vlada RS je 23. junija 2005 sprejela Strategijo razvoja Slovenije (SRS), ki opredeljuje vizijo in cilje razvoja Slovenije do leta 2013 ter pet razvojnih prioritet z akcijskimi načrti. V ospredju nove strategije je celovita blaginja vsakega posameznika ali posameznice. Zato se strategija ne osredotoča samo na gospodarska vprašanja, temveč vključuje socialna, okoljska, politična, pravna in kulturna razmerja. Zaradi takšne postavitve ciljev je SRS po svoji vsebini tudi strategija trajnostnega razvoja Slovenije, hkrati pa pomeni tudi prenos ciljev Lizbonske strategije v nacionalno okolje, ob upoštevanju specifičnih razvojnih priložnosti in zaostankov Slovenije.

Štirje temeljni cilji razvoja Slovenije so:

(i) Gospodarski razvojni cilj je v desetih letih preseči povprečno raven ekonomske razvitosti EU (merjeno z BDP na prebivalca v pariteti kupne moči) in povečati zaposlenost v skladu s cilji Lizbonske strategije.

(ii) Družbeni razvojni cilj je izboljšanje kakovosti življenja in blaginje vseh posameznic in posameznikov, merjene s kazalniki človekovega razvoja, socialnih tveganj in družbene povezanosti.

(iii) Medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj je uveljavljanje načela trajnosti kot temeljnega kakovostnega merila na vseh področjih razvoja, vključno s ciljem trajnostnega obnavljanja prebivalstva.

(iv) Razvojni cilj Slovenije v mednarodnem okolju je, da bo s svojim razvojnim vzorcem, kulturno identiteto in angažiranim delovanjem v mednarodni skupnosti postala v svetu prepoznavna in ugledna država.

Da bi Slovenija lahko dosegla te ambiciozne cilje, mora pripraviti in izvesti temeljite strukturne reforme in spremeniti svoj dosedanji razvojni vzorec. Slovenija danes ni več nova država članica, ki najhitreje zmanjšuje razvojni zaostanek za EU. Zaradi počasnosti sprememb je pričela izgubljati svojo globalno konkurenčnost, dohitevajo in na posameznih področjih tudi prehitevajo nas nekatere druge tranzicijske države. Slovensko gospodarstvo je preveč regulirano, birokratizacija poslovnega okolja pa omejuje podjetniški razvoj. Počasno prestrukturiranje gospodarstva se kaže v njegovi skromni inovativnosti, šibki podjetniški aktivnosti, ohranjanju visokega deleža delovno intenzivne industrije, prenizki tehnološki zahtevnosti izvoza, počasni rasti tržnih storitev in finančnega posredništva ter neučinkovitem nemenjalnem sektorju gospodarstva. V tem okviru je omejujoč dejavnik tudi gospodarjenje s prostorom s strani javnega sektorja, ki ni prilagojeno dinamičnim zahtevam tržnega gospodarstva. Negativni demografski trendi, staranje prebivalstva in neprilagojeni socialni modeli lahko dolgoročno ogrozijo tudi doseženo raven socialne blaginje ljudi. Slovenska država tudi ne uspeva dovolj aktivirati civilne družbe in jo povezati v ustvarjalno kooperativno omrežje.

Nov slovenski razvojni model zato združuje pozitivne lastnosti evropskih modelov liberalnega gospodarstva in partnerske države, ki ustrezajo našim razvojnim sposobnostim in vrednotam. Če želi Slovenija izboljšati svoj položaj in se uvrstiti med najbolj razvite države EU, mora bistveno izboljšati svojo globalno konkurenčnost. To pa zahteva bolj korenite strukturne reforme, ki bodo rešile temeljne razvojne probleme in premagale odpore do hitrejših družbenih sprememb. Namesto dosedanjega gradualističnega pristopa potrebujemo korenit reformni zasuk k zagotavljanju večje konkurenčne sposobnosti in trajnostnega razvoja Slovenije. Zato moramo nadgraditi naš dosedanji razvojni model. Nova politično ekonomska vizija Slovenije je socialno tržno gospodarstvo, ki bo povezalo bolj liberalno in tržno gospodarstvo z bolj ekonomsko učinkovito in prilagodljivo, toda socialno partnersko državo.

Slovenija svojo razvojno vizijo uresničuje znotraj Evropske unije kot prostora, ki omogoča razvoj različnih družbenih modelov in poti razvoja. Uspeh EU v prihodnosti je odvisen od ohranjanja politične kulture medsebojnega sporazumevanja in dogovarjanja o skupnih ciljih in projektih EU. Slovenija sprejema vrednote politične zmernosti ter iskanja sporazumnih rešitev znotraj EU in se zavzema za postopno utrjevanje njene federalne politično ekonomske ureditve kot skupnosti suverenih držav. Naša vizija EU temelji na različnosti in tekmovalnosti in ne na pretirani centralizaciji institucij in koncentraciji politično ekonomske moči posameznih članic. V EU morata prevladovati sožitje narodov in držav ter hkrati globalna konkurenca podjetij in posameznikov.

Ključni nacionalni razvojni cilji v obdobju 2006–2013 so:

• trajnostno povečanje blaginje in kakovosti življenja vseh posameznic in posameznikov;

• izboljšanje možnosti vsakega človeka za dolgo, zdravo in aktivno življenje z vlaganji v učenje, izobrazbo, zdravje, kulturo, bivalne pogoje in druge vire za uresničenje osebnih potencialov;

• oblikovanje bolj dinamične in prilagodljive družbe, ki se bo sposobna hitreje odzivati na izzive globalizacije in enotnega evropskega trga;

• vzdržno povečevanje gospodarske rasti in zaposlenosti na temelju načel trajnostnega razvoja in dolgoročnega ohranjanja ekonomskih, socialnih in okoljskih ravnovesij;

• povečanje globalne konkurenčnosti s spodbujanjem inovativnosti in podjetništva, razširjanjem uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije ter z učinkovitim posodabljanjem in vlaganjem v učenje, izobraževanje, usposabljanje in raziskave in razvoj;

• povečanje učinkovitosti države in zmanjšanje njene neposredne vloge v gospodarstvu;

• zmanjšanje socialnih tveganj za najbolj ranljive skupine, zmanjševanje revščine in socialne izključenosti;

• ustvarjanje pogojev za trajno obnavljanje prebivalstva;

• hitrejši razvoj vseh regij in zmanjševanje zaostanka najmanj razvitih;

• trajnostni okoljski in vzdržni prostorski razvoj;

• krepitev vseh oblik varnosti, dosledno spoštovanje človekovih pravic, preprečevanje diskriminacije in aktivno

(5)

Strategija razvoja Slovenije

številka 6/2005 str. 5

zagotavljanje enakih možnosti.

Pet ključnih razvojnih prioritet za doseganje zastavljenih ciljev je:

1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast; 2. Učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta; 3. Učinkovita in cenejša država; 4. Moderna socialna država in večja zaposlenost; 5. Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja.

Ena osnovnih pomanjkljivosti dosedanjih razvojnih strategij je bila njihovo slabo izvajanje ter odsotnost dopolnjevanja in izboljševanja. Nov strateški pristop zato veliko pozornost namenja konkretni izvedbi in stalnemu izboljševanju strategije. Zato strategija posamezne usmeritve povezuje v pet razvojnih prioritet, ki predstavljajo najpomembnejša področja delovanja za doseganje strateških ciljev in so podprta s konkretnimi akcijskimi načrti za naslednji dve leti. Iz usmeritev so izpeljani konkretni ukrepi z odgovornimi nosilci in merljivimi cilji; uresničevanje strategije vodi vlada kot odgovorno politično telo, vendar pri izvajanju strategije sodelujejo tudi nevladne institucije. Takšna v implementacijo usmerjena struktura strategije bo omogočila tudi pripravo dovolj natančnih poročil o njenem izvajanju, ki bodo podlaga za široko razpravo o uresničevanju ciljev in o potrebnih spremembah. Nova strategija je s tega vidika odprta knjiga, ki predvideva sistematično in stalno dopolnjevanje in spreminjanje vsebinskih opredelitev, ciljev in ukrepov. Načrtovanje prihodnosti je namreč odprt proces, strategije pa so samo del neprestanega iskanja najboljših rešitev družbenega razvoja.

Ciljni makroekonomski scenarij strategije

Dohitevanje povprečne razvitosti razširjene EU do leta 2013 zahteva, da v obdobju 2006–2013 v povprečju presegamo stopnjo rasti razvitejših članic EU za tri odstotne točke. To je ambiciozen cilj na zgornji meji dosegljivega. Predstavlja zgornjo možno mejo rasti slovenskega gospodarstva, ki je dosegljiva le ob optimalni implementaciji ukrepov SRS. Med leti 1993 in 2003 je bila povprečna stopnja realne gospodarske rasti 3,8 odstotka. Dohitevanje povprečja EU do leta 2013 in zato potreben preskok v stopnji gospodarske rasti zato zahtevata tudi preskok v miselnosti in dvig potencialne gospodarske rasti.

Celotno obdobje lahko z vidika dinamike gospodarske rasti razdelimo v tri podobdobja. V prvem obdobju do leta 2007, ko bo potekalo izvajanje kratkoročnih ukrepov, predvidenih v strategiji, in bodo tudi makroekonomske politike zaradi izpolnjevanja maastrichtskih konvergenčnih kriterijev naravnane predvsem stabilizacijsko, je predvideno zmerno pospeševanje gospodarske rasti in znižanje inflacije na raven maastrichtskega kriterija. Rast produktivnosti v tem obdobju še ne bi bistveno odstopala od rasti, dosežene v zadnjih desetih letih, tudi v sami strukturi bruto domačega proizvoda še ne bo prišlo do bistvenih sprememb. Preboj na višjo razvojno raven in preseganje 5-odstotne gospodarske rasti bo možno šele v letu 2007, ko bi kratkoročni ukrepi, predvideni v strategiji, že začeli dajati prve rezultate in bi vplivali na hitrejšo rast produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva.

Ob hitri rasti produktivnosti bi se inflacija ohranjala na doseženi ravni. Obdobju pospešene gospodarske rasti, ki bi se zaključilo okrog leta 2010, bi sledila relativna umiritev rasti na ravni okrog 5 odstotkov, kar bi z uresničevanjem ukrepov SRS predstavljalo novo raven potencialne rasti BDP, inflacija pa bi se znižala na raven evropskega povprečja.

Na ponudbeni strani bo razvojni preskok zahteval prestrukturiranje gospodarstva v smeri močnejših storitvenih dejavnosti (povečanje deleža v strukturi dodane vrednosti na 67 % do leta 2013), kjer se bo obseg na znanju temelječih storitev povečeval znatno hitreje od obsega ostalih storitev. V okviru storitev, ki temeljijo na znanju, bodo najhitreje naraščale finančne, poslovne in telekomunikacijske storitve. Zaostanek finančnega sektorja za razvitostjo finančnega sektorja v EU je večji od relativnega zaostanka pri BDP, zato ima finančno posredništvo vse možnosti za zelo hiter razvoj in bi poleg poslovnih storitev lahko beležil najvišje stopnje rasti dodane vrednosti po posameznih dejavnostih, ki bi močno presegale stopnjo gospodarske rasti. Tudi med javnimi storitvami bo najhitreje naraščal obseg na znanju temelječih storitev: zdravstva in socialnega varstva ter izobraževanja.

Hkrati bi z optimalno implementacijo ukrepov SRS tudi v slovenski predelovalni industriji lahko spodbudili razvojni preboj v smeri uveljavitve visoko in srednje visoko tehnoloških panog. Te panoge bi se približale 50- odstotnemu deležu v skupni ustvarjeni dodani vrednosti dejavnosti; skupni delež predelovalnih dejavnosti kot celote pa naj se v okviru proizvodne strukture BDP-ja ne bi povečeval. Podoben razvojni preboj sta izpeljali Finska in Madžarska, slednja s pomočjo neposrednih tujih investicij, prva pa z angažiranjem človeškega kapitala in vlaganji v raziskave in razvoj.

Gospodarska rast in vlaganja v znanje bodo omogočila tudi večjo zaposlenost. V obdobju pospešene gospodarske rasti bo tudi letna rast skupne zaposlenosti lahko presegla 1 %, ciljno 70-odstotno stopnjo zaposlenosti pa bo Slovenija lahko dosegla v letu 2011, z enoletno zamudo glede na Lizbonsko strategijo. To bo omogočilo tudi postopno zniževanje anketne brezposelnosti, ki bi se do konca obdobja lahko spustila pod 4,0 %.

Strategija razvoja Slovenije, zapisi javnih razprav, strokovna gradiva ter ekspertize in raziskave za pripravo strategije so v celoti dostopni na: http://www.gov.si/umar/projekti/srs/srs.php.

(6)

Cenovna gibanja in politika

številka 6/2005 str. 6

2004 2005

Indeksi cen XII 2004/

XII 2003 Φ (I 04–XII 04)/

Φ (I 03–XII 03) V 2005/

IV 2005 V 2005/

V 2004 Φ (VI 04–V 05)/

Φ (VI 03–V 04)

Cene življenjskih potrebščin (CPI) 103,2 103,6 100,3 102,2 103,1

Blago 102,5 102,6 100,3 101,7 102,3

Goriva in energija 110,3 106,9 99,4 109,8 110,2

Drugo 100,9 101,7 100,5 99,9 100,6

Storitve 104,9 106,0 100,4 103,2 105,0

Cene življenjskih potrebščin (HICP) 103,3 103,7 100,4 102,1 103,2

Regulirane cene¹ 109,0 107,3 99,6 108,8 110,0

Energija 110,3 107,2 99,4 111,0 111,5

Drugo 106,1 107,6 100,2 104,0 106,6

Osnovna inflacija

Odrezano povprečje 102,6 103,3 100,4 102,3 102,8

Brez hrane in energije 102,1 102,8 100,5 101,0 101,8

Cene industrijskih proizvodov (IPI) 104,9 104,3 99,7 102,6 104,4

Vmesna poraba 106,9 105,9 99,9 103,1 105,7

Investicije 103,3 102,5 99,1 103,3 104,3

Široka poraba 103,0 102,9 99,7 101,8 102,8

Cene v EMU

Cene življenjskih potrebščin (MUICP) 102,4 102,1 100,2 101,9 102,2

Brez hrane, energije, tobaka in alkohola 101,9 101,8 100,3 101,6 101,7

Cene industrijskih proizvodov (IPI) 103,5 102,2 100,4² 104,2² 103,5²

Vir podatkov: CPI, HICP, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP, IPI v EU: Eurostat (začasni podatki) in preračun UMAR. Opombe: številke se zaradi zaokroževanj ne seštevajo vedno, ¹zaradi sprememb indeksa reguliranih

cen v letu 2005 podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi, ²podatek za predhodni mesec.

Maja se je nadaljevalo postopno umirjanje inflacije in s tem njeno približevanje maastrichtskemu kriteriju.

Povprečna inflacija (HICP), ki se uporablja pri preverjanju doseganja nominalne konvergence, se je znižala na 3,2 %, maastrichtski kriterij, ki se izračunava na podlagi povprečne inflacije (HICP) v članicah EU, pa je, na podlagi začasnih podatkov Eurostata ter razpoložljivih pojasnil evropskih institucij glede njegovega izračunavanja, maja ostal nespremenjen in je znašal 2,3 %. V primerjavi s predhodnim mesecem so se cene življenjskih potrebščin (CPI) maja povišale za 0,3 % (maja lani za 0,9 %), medletna inflacija pa je tako znašala 2,2 % (maja lani 3,8 %). Mesečna nihanja cen so bila tudi maja posledica sezonskih dejavnikov; za razliko od zadnjih mesecev so se umirile cene tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, tako da so bile največje spremembe cen zabeležene v skupinah hrana in brezalkoholne pijače, obleka in obutev ter rekreacija in kultura (vsaka skupina je k inflaciji prispevala 0,1 odstotne točke).

Zniževanje inflacije je rezultat ukrepov Banke Slovenije in vlade, hitrejše umirjanje inflacije pa so preprečile višje cene nafte. K počasnejši rasti cen v prvih petih mesecih leta v primerjavi z istim obdobjem lani (za 1,1 odstotne točke) je največ prispevala stabilizacija tečaja tolarja oziroma ohranjanje stabilnega tečaja po vstopu v ERM II. Poleg tega se je zmanjšal prispevek ostalih dejavnikov, ki so v začetku lanskega leta največ prispevali k inflaciji. Rast reguliranih cen (brez tekočih goriv za prevoz in ogrevanje) je bila v prvih petih mesecih letos nižja za 2,4 odstotne točke in je znašala 2,3 %, zaradi česar je bil prispevek reguliranih cen k inflaciji nižji za 0,1 odstotne točke. Vlada je nadaljevala tudi z acikličnim prilagajanjem trošarin na tekoča goriva, zaradi česar je bil prispevek višjih cen nafte k inflaciji nižji za 0,2 odstotne točke. Kljub temu so višje cene nafte, ki se je v prvih petih mesecih letos podražila za 23 % (sodček nafte Brent v USD), k inflaciji prispevale 0,6 odstotne točke oziroma 39 % skupnega povišanja cen.

Zaradi visokega prispevka cen nafte oziroma njenih derivatov so se vse cene, ki so pod različnimi oblikami regulacije, v prvih petih mesecih leta povišale za 4,2 %, medtem ko je rast ostalih (prostih) cen znašala le 0,8 % (v istem obdobju lani so se prve povišale za 5,2 %, proste cene pa za 2,0 %). Vzdržnost postopnega zniževanja inflacije potrjuje tudi gibanje osnovne inflacije, saj je bila rast cen, ki ne vključuje cen z največjimi sezonskimi nihanji (hrana in energenti), v prvih petih mesecih od primerljive lani nižja za 1,9 odstotne točke.

Graf: Kumulativna rast cen v petih mesecih leta 2004 in 2005

98 99 100 101 102 103 104 105 106

hrana in brezalkoholne pijače alkoholne pijače in tobak obleka in obutev stanovanje stanovanjska oprema zdravje prevoz komunikacije rekreacija in kultura izobraževanje gostinske in nastanitvene storitve raznovrstne storitve in blago

Vir podatkov: SURS, preračuni UM AR.

Indeksi

2004 po skupinah 2005 po skupinah

2004 skupaj 2005 skupaj

(7)

Denarna gibanja in politika

številka 6/2005 str. 7

Denarni agregati, devizni tečaji ter obrestne mere Banke Slovenije (stanja konec meseca)

2004 2005

Denarni agregati¹,

stopnje rasti v % XII 04/

XII 03

Ф X 04–XII 04/

Ф X 03–XII 03

V 05/

IV 05

V 05/

V 04

Ф III 05–V 05/

Ф III 04–V 04

M1 27,8 22,5 2,2 23,7 25,7

M2 4,0 1,5 -2,0 5,4 6,4

M3 6,8 4,6 -1,7 6,4 7,5

Devizni tečaj, stopnje rasti v %

XII 04/

XII 03

Ф I 04–XII 04/

Ф I 03–XII 03

V 05/

IV 05

V 05/

V 04

Ф VI 04–V 05/

Ф VI 03–V 04

EUR 1,3 2,1 0.0 0.4 1.4

USD -6,2 -6,6 3.6 -2.0 -5.3

Obrestne mere, nominalne v % XII 04 I–XII 04 I 05 III 05 VI 05

depozit preko noči 2,25 2,4 2,25 2,25 2,25

TBZ² 60-d 4,00 4,5 4,00 4,00 4,00

TBZ² 270-d 4,20 4,8 4,20 4,20 4,20

začasni odkup deviz 1,25 1,6 1,25 1,25 1,50

OM refinanciranja pri BS 3,25 3,6 3,25 3,25 3,50

Vir podatkov: BS. Opombe: ¹nacionalna definicija, ²tolarski blagajniški zapisi (60-, 270-dnevni).

Ključna naloga Banke Slovenije je v prvem polletju letošnjega leta ostala skrb za stabilen tečaj. Nihanja

tečaja tolarja so se po vstopu v mehanizem deviznih tečajev ERM II v primerjavi s predhodnimi meseci zmanjšala; v prvih šestih mesecih po vstopu v ERM II je tolar nihal v ozkem razponu pod centralno pariteto, njegova nihanja pa so se v prvem polletju letos še nekoliko znižala. Odstopanja od centralne paritete tako letos niso presegla 0,06 %. Ob koncu aprila je tečaj tolarja prvič po vstopu v ERM II presegel centralno pariteto; tečaj evra se je tako večino maja in junija gibal pod vrednostjo 239,640 SIT. BS je še naprej zagotavljala stabilnost tečaja z instrumenti, ki jih je uvedla že pred vstopom v ERM II. Nadaljevala je z uporabo swap poslov; njihovo stanje se v letošnjem letu ohranja na ravni nad 250 mrd SIT. BS letos še ni uporabila možnosti neposrednega posredovanja z nakupom ali prodajo deviz na medbančnem trgu. V zadnjih dvanajstih mesecih tudi ni prišlo do večjih sprememb realnega efektivnega tečaja tolarja, saj je njegova medletna depreciacija maja znašala 0,1 %.

Presežna ponudba deviz se je ohranjala tudi po štirih mesecih leta. V primerjavi z istim obdobjem lani se

je presežna ponudba deviz na promptnem segmentu trgovanja zmanjšala za 40 %, na terminskem segmentu trgovanja pa je bilo neto povpraševanje manjše za 58 %. Na obeh segmentih trgovanja so k takemu rezultatu največ prispevale neto transakcije tujcev, ki so na promptnem segmentu trgovanja prispevali približno polovico skupne neto ponudbe deviz. V naslednjih mesecih lahko pričakujemo dodatne pritoke deviz, ki bodo posledica najemanja sindiciranih posojil poslovnih bank v zadnjih mesecih.

Banka Slovenije je v juniju ohranila nespremenjene ključne obrestne mere. Po vstopu v ERM II BS razen

obrestne mere refinanciranja (zadnje povečanje aprila za 0,25 odstotne točke) ni spreminjala svojih ključnih obrestnih mer. Obrestna mera refinanciranja je junija tako znašala 3,5 %, kar je 1,5 odstotne točke več, kot znaša primerljiva obrestna mera Evropske centralne banke. BS je v skladu s spremembami obrestnih mer na ameriškem trgu povišala le obrestne mere svojih vrednostnih papirjev nominiranih v ameriških dolarjih, obrestne mere blagajniških zapisov v evrih pa so ostale na ravni iz maja letos.

Graf: Rast tečaja evra, tolarja in cen življenjskih potrebščin

0%

2%

4%

6%

8%

10%

12%

jan 99 apr 99 jul 99 okt 99 jan 00 apr 00 jul 00 okt 00 jan 01 apr 01 jul 01 okt 01 jan 02 apr 02 jul 02 okt 02 jan 03 apr 03 jul 03 okt 03 jan 04 apr 04 jul 04 okt 04 jan 05 apr 05

Vir podatkov: SURS, BS, preračuni UMAR.

Medletna raven

Tečaj EUR

Cene živ ljenjskih potrebščin Realni ef ektiv ni tečaj tolarja

(8)

Denarni trg – varčevanje prebivalstva

številka 6/2005 str. 8 Nominalni zneski, v mrd SIT Realne stopnje rasti, v %

Prihranki prebivalstva

v bankah 31. XII 2004 31. V 2005 31. V 05/30. IV 05 31. V 05/31. XII 04 31. V 04/31. XII 03

Celotni prihranki, skupaj 2.341,3 2.371,7 0,7 0,2 0,3

Tolarski prihranki, skupaj 1.422,3 1.442,1 1,2 0,0 -1,5

Vpogledne vloge 642,8 676,8 3,5 3,8 8,6

Kratkoročne vloge 632,1 617,1 -1,0 -3,8 -5,4

Dolgoročne vloge 146,2 147,5 0,1 -0,6 -12,1

Devizni prihranki, skupaj 919,0 929,6 0,2 0,4 2,7

Kratkoročne in vpogledne vloge 829,6 837,1 0,1 0,1 3,3

Dolgoročne vloge 89,4 92,5 1,0 2,7 -3,3

Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR.

Nizke obrestne mere za depozite so najverjetneje najpomembnejši dejavnik stagnacije realnega obsega prihrankov prebivalstva v bankah, ki je v prvih petih mesecih porasel le za 0,2 %, kar je najmanj doslej.

Mesečna rast vlog prebivalstva v bankah je sicer v maju dosegla najvišjo vrednost letos, kar je v veliki meri posledica razmeroma visoke rasti tolarskih vpoglednih vlog. Brez upoštevanja slednjih bi obseg prihrankov upadel že četrti mesec zapored in bi bil v primerjavi s koncem preteklega leta realno nižji za 1,1 %. Neto prilivi vseh vlog so v prvih petih mesecih letos znašali 30,4 mrd SIT, kar realno dosega slabi dve tretjini vrednosti iz istega obdobja lani.

Čeprav je realni obseg tolarskega varčevanja porasel že drugi mesec zapored, je njegova raven zaradi zniževanja v začetku leta v primerjavi z decembrom lani ostala nespremenjena. Podobno kot v preteklem letu so se v petih mesecih letos najbolj krepile vpogledne vloge, vendar je njihova stopnja rasti precej zaostajala za lansko. Izmed preostalih vlog so se krepile le še vloge vezane od 91 dni do enega leta, ki so v tem obdobju porasle za 0,5 % (v istem obdobju lani so upadle za 14,5 %). Glede na konec preteklega leta so najbolj (realno za skoraj četrtino) upadle tolarske vloge vezane do 30 dni, ki so v povprečju dosegale nižjo 2,4-odstotno obrestno mero (ostale vloge približno 3 %). Neto tokovi tolarskih vlog so v prvih petih mesecih letos beležili neto priliv v višini 19,9 mrd SIT, brez upoštevanja vpoglednih vlog pa bi imeli neto odliv v višini 13,8 mrd SIT.

Še naprej se umirja rast deviznega varčevanja prebivalstva v bankah, ki je v prvih petih mesecih letos za 2,3 odstotne točke zaostala za primerljivim obdobjem iz leta 2004. Podobno kot pri tolarskem varčevanju so se najbolj okrepile vpogledne devizne vloge (3,2 %), na drugi strani pa so najbolj (za 0,8 %) upadle kratkoročne vezane vloge. Neto tok deviznih vlog je v prvih petih mesecih letos znašal 10,6 mrd SIT, kar dosega le slabo tretjino vrednosti iz istega obdobja lani.

Čeprav so se neto tokovi v vzajemne sklade domačih upravljavcev v maju nekoliko okrepili, so še vedno precej nižji od lanskih. Neto prilivi so tako dosegli vrednost 2,8 mrd SIT, v petih mesecih letos pa so znašali 18,1 mrd SIT in so dosegli le dobro polovico vrednosti iz istega obdobja lani. Velik del majskih neto prilivov (2,4 mrd SIT) je imel novo nastali vzajemni sklad denarnega trga, ki je v slovenskem finančnem prostoru novost, ker pretežni del svojih sredstev nalaga v instrumente denarnega trga (predvsem v zakladne menice). Nekoliko višje neto prilive so imeli tudi delniški vzajemni skladi (1,1 mrd SIT), kar je predvsem posledica visokih neto prilivov v tiste sklade, ki zbrana sredstva pretežno nalagajo v tujino. Mešani vzajemni skladi, ki so v veliki meri še vedno usmerjeni na domači trg, pa so imeli neto odliv v višini 0,9 mrd SIT. Obseg sredstev v upravljanju vzajemnih skladov se je po dveh mesecih upadanja v maju ponovno okrepil in dosegel vrednost 223,4 mrd SIT, kar je za 7,5 % več kot ob koncu preteklega leta in dosega že 9,4 % varčevanja prebivalstva v bankah. Kljub nadaljevanju zniževanja indeksov na ljubljanski borzi, pa so imeli vzajemni skladi na mesečni ravni v povprečju beležili pozitivno donosnost v višini 0,3 %. Takšna donosnost je posledica izredno visokih rasti točk tistih vzajemnih skladov, ki nalagajo pretežno v tuje vrednostne papirje. Zaradi negativnih gibanj v obdobju od februarja do aprila so imeli vzajemni skladi v petih mesecih letos v povprečju izgubo v višini enega odstotka.

Graf: Neto prilivi sredstev v vzajemne sklade in njihovi medletni donosi

-2 0 2 4 6 8 10

jan 03 feb 03 mar 03 apr 03 maj 03 jun 03 jul 03 avg 03 sep 03 okt 03 nov 03 dec 03 jan 04 feb 04 mar 04 apr 04 maj 04 jun 04 jul 04 avg 04 sep 04 okt 04 nov 04 dec 04 jan 05 feb 05 mar 05 apr 05 maj 05

Vir podatkov: www.vzajemci.com, preračuni U M AR .

Prilivi v mrd SIT

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55

Donos v %

Sk ladi denarnega trga Sk ladi s k ladov Obv ezniš k i U rav noteženi D elniš k i

Obv ezniš k i (des na os ) U rav noteženi (des na os ) D elniš k i (des na os )

(9)

Denarni trg – krediti

številka 6/2005 str. 9 Nominalni zneski, v mrd SIT Realna rast kreditov, v %

Obseg kreditov domačih bank

31. XII 2004 31. V 2005 31. V 2005/

30. IV 2005

31. V 2005/

31. XII 2004

31. V 2004/

31. XII 2003

Tolarski krediti skupaj 2.021,9 2.081,8 -0,6 1,5 1,0

Krediti gospodarstvu in DFO 1.132,3 1.151,4 -0,9 0,2 -0,8

Okvirni, kratkoročni 600,2 624,3 0,1 2,5 2,2

Dolgoročni 532,0 527,0 -2,2 -2,3 -4,0

Krediti prebivalstvu 756,9 800,4 1,1 4,2 3,5

Okvirni, kratkoročni 135,8 137,2 0,4 -0,4 -1,0

Dolgoročni 621,1 663,1 1,3 5,3 5,1

Krediti državi 132,7 130,1 -7,6 -3,3 2,8

Okvirni, kratkoročni 4,3 15,2 -0,6 244,0 11,4

Dolgoročni 128,3 114,9 -8,4 -11,7 0,9

Devizni krediti 944,2 1.189,4 4,6 25,0 17,3

Gospodarstvu in DFO 910,1 1.108,2 2,2 20,9 17,7

Prebivalstvu 22,9 52,9 20,4 129,7 57,3

Državi 11,3 28,3 229,2 149,3 -23,4

Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: DFO: druge finančne organizacije.

Zaradi neto odplačevanja tolarskih kreditov podjetij in DFO ter države je v maju obseg tolarskih kreditov drugič letos upadel, še naprej pa se krepi devizno zadolževanje. Obseg deviznih kreditov je

tako v prvih petih mesecih letos realno porasel za četrtino. Neto tokovi tolarskih kreditov so v prvih petih mesecih letos dosegli vrednost 60 mrd SIT in realno za približno 10 % zaostali za vrednostjo iz istega obdobja lani. Precej višjo vrednost (245,3 mrd SIT) so zabeležili neto tokovi deviznih kreditov, ki so realno dvakrat presegli vrednost iz prvih petih mesecev lani.

Realni obseg tolarskih kreditov podjetij in DFO je upadel že drugi mesec zapored, obseg deviznih kreditov pa se še naprej krepi.

Glavni razlog za realno zniževanje obsega tolarskih kreditov gre iskati v neto odplačevanju dolgoročnih tolarskih kreditov, ki so upadli že četrti mesec zapored, podjetja in DFO pa jih vse bolj nadomeščajo z ugodnejšimi deviznimi krediti. Rast kratkoročnih in okvirnih kreditov (54,2 % tolarskih kreditov podjetij in DFO) se je v primerjavi z istim obdobjem lani celo nekoliko okrepila. Neto tokovi tolarskih kreditov so v petih mesecih letos dosegli vrednost 19,1 mrd SIT, kar je na približno enaki ravni kot leto pred tem. Devizni krediti so konec maja predstavljali že slabo polovico (49 %) vseh kreditov domačih bank podjetjem in DFO. Njihovi neto tokovi so v prvih petih mesecih letos dosegli vrednost 198,2 mrd SIT, kar je realno za slabi dve tretjini več kot v istem obdobju leta 2004. Neposredno zadolževanje podjetij v

tujini se umirja, saj so podjetja že drugi mesec zapored neto odplačevala tovrstne kredite. Takšno gibanje

je najverjetneje posledica povišanja obrestnih mer za kredite najete v tujini, tako da se je razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami nekoliko znižala. Neto tokovi kreditov podjetij najetih v tujini so v prvih petih mesecih letos dosegli vrednost 27,8 mrd SIT, kar je realno za 5,1 % manj kot v istem obdobju lani.

Še naprej se krepi devizno in tudi tolarsko zadolževanje prebivalstva.

Realni obseg vseh kreditov prebivalstva je v prvih petih mesecih letos porasel za 8,8 %, kar je za 4,6 odstotne točke več kot v istem obdobju lani. Realna rast deviznih kreditov je na mesečni ravni že tretji mesec zapored presegla 20 %, tako da je delež tovrstnih kreditov v primerjavi s koncem preteklega leta porasel za 3,3 odstotne točke, na 6,2 %.

Precej večji pomen imajo neto tokovi deviznih kreditov prebivalstva, ki v prvih petih mesecih letos predstavljajo približno 40 % vseh neto tokov kreditov prebivalstva in so dosegli vrednost 30,1 mrd SIT, kar je 8-krat več kot v istem obdobju lani. Najpomembnejša oblika zadolževanja prebivalstva še vedno ostajajo tolarski krediti, ki so imeli v petih mesecih letos neto tok v višini 43,4 mrd SIT in so lanski obseg realno presegli za 8,1 %, skupni neto tokovi pa so bili od lanskih višji za 68,7 %.

Graf: Mesečni neto tokovi tolarskih in deviznih kreditov

-40 -20 0 20 40 60 80

jan 03 feb 03 mar 03 apr 03 maj 03 jun 03 jul 03 avg 03 sep 03 okt 03 nov 03 dec 03 jan 04 feb 04 mar 04 apr 04 maj 04 jun 04 jul 04 avg 04 sep 04 okt 04 nov 04 dec 04 jan 05 feb 05 mar 05 apr 05 maj 05

Vir podatkov: BS, preračuni U M AR .

V mrd SIT

D ev izni Tolars k i

(10)

Trg dela

številka 6/2005 str. 10

V tisoč Rast v %

Izbrani kazalci trga delovne sile Φ

2004 IV

2005 IV 2005/

III 2005 I-IV 2005/

I-IV 2004 Φ 2004/

Φ 2003

A Aktivni po mesečnih poročilih (A=B+C) 900,3 900,6 903,8 0,2 0,1 0,1

Formalno delovno aktivni 807,5 806,7 812,2 0,3 0,7 0,8

Zaposleni v podjetjih in organizacijah 658,7 658,3 665,4 0,2 0,6 0,4

Zaposleni pri samozaposlenih osebah 65,6 65,5 65,4 1,6 -0,7 -0,8

B

Samozaposleni (vključno s kmeti) 83,1 82,9 81,3 0,2 3,0 4,9

Registrirani brezposelni 92,8 93,9 91,6 -0,8 -4,8 -5,0

Ženske 49,3 49,5 49,0 0,4 -4,2 -4,5

Starejši od 40 let 39,7 40,7 39,7 -3,2 -6,5 -7,9

C

Brezposelni več kot 1 leto 42,9 43,8 43,0 0,4 -8,4 -9,8

Stopnja registrirane brezposelnosti (C/A), % 10,3 10,4 10,2 - - -

Moški 8,9 9,0 8,8 - - -

D Ženske 12,0 12,1 12,0 - - -

Prosta delovna mesta 14,1 11,9 16,9 10,8 18,8 16,5

E Za določen čas, v % 73,7 72,4 76,3 - - -

Nove zaposlitve 10,1 11,1 12,3 12,1 6,3 4,2

Z nižjo izobrazbo 2,9 3,7 4,1 23,9 3,6 1,4

S srednjo izobrazbo 5,5 6,0 6,5 6,9 6,0 4,2

F

Z višjo in visoko izobrazbo 1,6 1,4 1,7 7,6 12,6 9,7

Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR.

Rast zaposlenosti se je nadaljevala tudi aprila.

Zopet se je najbolj povečalo število zaposlenih v gradbeništvu in v poslovnih storitvah. V predelovalnih dejavnostih se še naprej zmanjšuje v tekstilni, živilskopredelovalni in lesni industriji, najbolj pa se je tudi aprila povečala zaposlenost v kovinsko- predelovalni industriji.

Anketa o delovni sili v prvem četrtletju 2005 kaže na sicer nekoliko bolj izrazito sezonsko nihanje na trgu dela, vendar se desezonirana stopnja anketne brezposelnosti znižuje. Število delovno aktivnih se

sicer ni bistveno zmanjšalo (za 4 tisoč ali 0,4 % v primerjavi s predhodnim četrtletjem), povečalo pa se je število brezposelnih (tudi za 4 tisoč ali 6,2 %), kar je relativno več kot v istem četrtletju lani. Število aktivnih je ostalo nespremenjeno, kar pomeni, da v primerjavi s predhodnim četrtletjem ni bilo neto odliva s trga dela. Kljub zmanjšanju glede na preteklo četrtletje je bilo število delovno aktivnih še vedno za 1,5 % višje kot v prvem četrtletju lani, za enak odstotek pa je bilo višje tudi število brezposelnih. Stopnja anketne brezposelnosti je bila 6,9 %, 0,1 odstotne točke več kot v istem četrtletju lani. Pri tem se je bistveno povečala stopnja brezposelnosti žensk (za 0,5 odstotne točke, na 7,7 %), medtem ko je bila stopnja brezposelnosti moških, kljub temu da se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem povečala (na 6,1 %), še vedno za 0,4 odstotne točke nižja kot v prvem četrtletju 2004. Desezonirane vrednosti nasprotno kažejo na zniževanje stopnje anketne brezposelnosti. Desezonirana vrednost stopnje anketne brezposelnosti je bila v prvem četrtletju letos 6,3 %, kar je za 0,1 odstotne točke manj od desezonirane vrednosti za preteklo četrtletje oz. za isto četrtletje lani (gl. graf).

Število registriranih brezposelnih se je maja znižalo pod 90 tisoč, število prostih delovnih mest pa povečalo na več kot 18 tisoč.

Priliv v brezposelnost zaradi izgube zaposlitve (4.725 oseb) je bil maja ponovno nekoliko nižji kot mesec poprej, odliv brezposelnih v zaposlitev (4.943 oseb) pa skoraj enak.

Število registriranih brezposelnih se je znižalo na 89.835, kar je najmanj od novembra 1991. Izredno visoko je bilo tudi število prostih delovnih mest: 18.644, od tega 11.172 (59,9 %) v storitvenih dejavnostih. Število prostih delovnih mest letos močno narašča v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, trgovini in poslovnih storitvah, maja pa se je relativno močno povečalo še v prometu in na področju izobraževanja. Po drugi strani je bilo število realiziranih zaposlitev (10.629) maja nižje kot aprila.

Graf: Stopnje anketne brezposelnosti po četrtletjih 2000–2005 (v %)

4,5 5,0 5,5 6,0 6,5 7,0 7,5 8,0

Q1 2000

Q2 Q3 Q4 Q1 2001

Q2 Q3 Q4 Q1 2002

Q2 Q3 Q4 Q1

2003

Q2 Q3 Q4 Q1 2004

Q2 Q3 Q4 Q1 2005 Vir podatkov: SURS.

Skupaj m oški ženske Skupaj (desezonirano)

(11)

Zasebna potrošnja

številka 6/2005 str. 11 Medletne stopnje rasti, realno v %

Izbrani kazalniki zasebne potrošnje QI 04 QII 04 QIII 04 QIV 04 QI 05

Zasebna potrošnja¹ 4,0 3,4 3,5 3,2 2,7

Potrošnja gospodinjstev¹ 4,0 3,4 3,4 3,3 2,7

Potrošnja NPISG¹ 3,0 3,3 4,1 1,1 0,3

Prejemki prebivalstva^{2, 3} 5,3 5,2 4,6 5,6 1,4

Krediti poslovnih bank prebivalstvu (stanje konec obdobja)³ 10,1 11,8 15,9 18,0 19,9

Varčevanje prebivalstva v bankah (stanje konec obdobja)⁴ 4,7 3,3 3,9 7,5 6,2

Prvič registrirani osebni avtomobili 17,6 3,2 2,7 -9,1 -8,9

Bruto domači proizvod (BDP)¹ 4,1 4,9 5,0 4,3 2,6

Prispevek zasebne potrošnje k rasti BDP (v odstotnih točkah) 2,1 1,9 1,9 1,8 1,4

Viri podatkov: SURS, AJPES, MF, BS, preračuni UMAR. Opombe: ¹izračun iz stalnih cen 2000, ²neto plače, drugi prejemki iz delovnega razmerja (prejemki po pogodbah o delu in po avtorskih pogodbah, povračila stroškov v zvezi z delom, drugi osebni prejemki), transferji posameznikom in gospodinjstvom – v prejšnjih objavah izraženo kot »dohodek gospodinjstev«, ³deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin, ⁴deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin in nominalnim efektivnim deviznim tečajem.

Medletna realna rast potrošnje gospodinjstev se od lanskega prvega četrtletja upočasnjuje.

Dosežena rast v prvem četrtletju (2,7 %, ki je sicer presegla rast BDP) je najnižja po prvem četrtletju 2003 in pričakovana glede na gibanje kratkoročnih kazalnikov in lansko medletno dinamiko trošenja gospodinjstev.

Prejemki prebivalstva so se v prvem četrtletju na medletni ravni realno povečali le za 1,4 %. K najnižji

doseženi rasti po prvem četrtletju 2003 je največ prispevala masa drugih prejemkov, ki se je po podatkih AJPES realno zmanjšala za 10,9 %. Masa neto plač se je realno povečala za 5,1 %, kar je delno morda posledica novega zakona o dohodnini, ki se je začel uporabljati 1.1.2005. Transferji posameznikom in gospodinjstvom so se po podatkih konsolidirane globalne bilance javnega financiranja realno povečali za 2,1 %.

Zaradi vse večjega razkoraka med stopnjami rasti kreditov in varčevanja prebivalstva v bankah se je v opazovanem obdobju zadolženost prebivalstva pri bankah precej povečala. Medletna realna stopnja rasti

obsega bančnih kreditov, ki se krepi od leta 2003, se je povečala na 19,9 %. Obseg varčevanja prebivalstva v bankah raste precej počasneje (konec prvega četrtletja je medletna rast znašala 6,2 %). To je povzročilo, da je zadolženost prebivalstva (krediti glede na varčevanje v bankah) dosegla največjo vrednost (0,34) po letu 2001 (v prvem četrtletju lani 0,30), vendar kazalec zaradi zmanjševanja deleža varčevanja v bankah med leti ni več povsem primerljiv. Na rekordno vrednost se je povzpel kazalec obremenjenosti prebivalstva s krediti poslovnih bank (krediti glede na prejemke), saj se je glede na lansko prvo četrtletje okrepil z 2,9 na 3,5.

V prvem četrtletju nekateri kratkoročni kazalniki niso kazali krepitve trošenja, drugi pa so izkazovali njegovo zmerno rast. Med slednje sodijo uvoz proizvodov za široko potrošnjo, ki se je na medletni ravni

realno povečal za 6,0 %, medletna rast obsega prihodka v trgovini na drobno je po mesečni anketi SURS-a znašala 6,8 % (lani 1,9 %) ter zaupanje potrošnikov, ki se je še naprej ohranjalo na visoki ravni. Nasprotno se je v isti primerjavi obračunani DDV končnim potrošnikom zmanjšal za 2,8 % (lani se je tem obdobju povečal za 7,0 %). Po podatkih DUNZ je bilo medletno že drugič zapored manj prvič registriranih osebnih vozil (-8,9 %).

Trošenje tujcev v Sloveniji se je na letni ravni povečalo za 13,4 odstotne točke bolj (nominalno za 15,6 %) kot trošenje rezidentov v tujini.

Tudi razpoložljivi podatki za obdobje drugega četrtletja nakazujejo na nadaljevanje zmerne rasti trošenja gospodinjstev. V aprilu se je medletna realna rast mase neto plač sicer še povečala (7,2 %),

drugi prejemki pa so ponovno realno upadli (-7,8 %), skupna rast obeh dohodkovnih virov prebivalstva pa je dosegla le 1,5 %. Še naprej se povečuje razlika med rastjo kreditov (maja medletno 23,2 %) in prihrankov v bankah, ki je v maju znašala že 15,9 odstotne točke. Razlika v nominalnem porastu izdatkov za potovanja tujcev pri nas (12,8 %) in rezidentov v tujini (4,1 %) se je aprila zmanjšala. V enaki primerjavi je bil obseg prihodka v trgovini na drobno za 5,7 % večji, ponovno pa sta upadla obračunani DDV končnim potrošnikom (realno za 3,2 %) in število prvič registriranih osebnih avtomobilov (aprila in maja skupaj na medletni ravni za 7,8 %).

Graf: Gibanje zasebne potrošnje in nekaterih agregatov, medletna realna rast v %

1 7 , 6

-9 , 1 -8 , 9

-9 -6 -3 0 3 6 9

Q 1 2 0 0 4 Q 2 2 0 0 4 Q 3 2 0 0 4 Q 4 2 0 0 4 Q 1 2 0 0 5

Vir i podatkov: SU R S, AJ PES, M F , BS, pr er ačuni U M AR , * stanje konec obdobja.

2 4 6 8 1 0 1 2 1 4 1 6 1 8 2 0 2 2

P re je m k i p re b iv a ls t v a O b ra č u na n i D D V K P P rv ič reg . o s e b n a v o zila K re d it i pre b iv a ls t v u * (d e s n o) V a rč e v an je v b a n k a h * (d e s no ) Z a s e b n a p o t ro š n ja

(12)

Predelovalne dejavnosti

številka 6/2005 str. 12 Stopnje rasti, v %

Izbrani konjunkturni kazalci IV 2005/

III 2005 IV 2005/

IV 2004 I–IV 2005/

I–IV 2004 I–XII 2004/

I–XII 2003

Obseg proizvodnje¹ -3,7 4,8 -0,7 4,9

- Izrazito izvozno usmerjene panoge^1a -2,9 19,2 5,3 8,2

- Zmerno izvozno usmerjene panoge^1b -5,3 -0,6 -4,0 5,4

- Pretežno na domači trg usmerjene panoge^1c -0,5 1,0 -0,4 0,3

Povprečno število zaposlenih -0,1 -1,6 -1,3 -1,2

Produktivnost dela -3,6 6,5 0,6 6,2

Obseg zalog proizvodov -0,1 17,8 17,3 15,6

Prihodek od prodaje² -5,9 0,7 1,5 7,7

Nova naročila² -1,8 11,4 7,7 7,8

Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih 0,3 4,5 4,8 4,1

- relativno glede na inflacijo 0,3 1,8 2,0 0,5

Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: ¹podatek se nanaša na podjetja z 10 in več zaposlenimi. ^1aPodpodročja dejavnosti D (DC, DG, DK, DM), pri katerih na podlagi podatkov AJPES (2003) za gospodarske družbe v RS povprečni delež

čistih prihodkov iz prodaje, ustvarjenih na tujih trgih, v čistih prihodkih iz prodaje (v nadaljevanju DČPPTT) presega 70 %,

1bpodpodročja dejavnosti D (DB, DD, DH, DJ, DL, DN), pri katerih se DČPPTT giblje med 50 in 70 %, ^1cpodpodročja dejavnosti D (DA, DE, DF DI), pri katerih je DČPPTT pod 50 %. ²Realna rast – preračun SURS z indeksom cen IPI (začasni podatki).

Proizvodna aktivnost predelovalnih dejavnosti v prvih štirih mesecih letos stagnira.

Obseg proizvodnje se je v aprilu 2005 na medletni ravni (ob enakem številu delovnih dni kot v lanskem aprilu) povečala za 4,8 %. V primerjavi z letošnjim marcem, ki je bil za 2 delovna dneva daljši, se je aprilski obseg proizvodnje sicer znižal za 3,7 %, po izločitvi vpliva sezone in manjšega števila delovnih dni pa se ni spremenil (gl. graf). V obdobju od januarja do aprila skupaj je bil tako obseg proizvodnje ob delovnem dnevu manj kot v istem obdobju lani nižji za 0,7 %, po delovnim dnem prilagojenih podatkih pa se je znižal za 0,2 %, kar je nekoliko pod pričakovanji iz Pomladanskega poročila, na katerih temelji napoved rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih.

Najboljše proizvodne rezultate dosegajo izraziti izvozniki. V prvih štirih mesecih letos se je podobno kot

v letu 2004 obseg proizvodnje na medletni ravni najizraziteje povečal v proizvodnji vozil in plovil DM (17,0 %) ter v proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov DG (8,1 %). Nižjo raven proizvodne aktivnosti kot lani dosegajo v proizvodnji strojev in naprav (DK), kjer se je obseg proizvodnje v obdobju od januarja do aprila medletno znižal za 0,6 %.

Obseg proizvodnje se še naprej občutno krči v delovno intenzivnih panogah, v nasprotju s predhodnimi leti pa tudi v proizvodnji električne in optične opreme.

Najnižjo raven proizvodne aktivnosti dosegata proizvodnja tekstilnih izdelkov DB in proizvodnja usnjenih izdelkov DC, v katerih se je obseg proizvodnje v obdobju od januarja do aprila 2005 glede na isto obdobje predhodnega leta znižal za 10,6 % in 17,9 %. V začetku leta se poslabšuje gospodarsko stanje v proizvodnji električne in optične opreme, ki je bila še v lanskem letu ena izmed najpropulzivnejših dejavnosti in sodi v skupino zmerno izvozno usmerjenih panog. V obdobju od januarja do aprila 2005 se je obseg proizvodnje v tej dejavnosti v primerjavi s predhodnim letom znižal za 13,4 %.

Obseg zalog je v začetnih mesecih letos precej nad ravnjo iz leta 2004. Njihova mesečna rast se sicer

ne povečuje, vendar pa se ohranja na visoki ravni iz lanskega decembra (obseg zalog v aprilu je bil medletno višji za 17,8 %).

Graf: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti

95 100 105 110 115 120 125 130 135 140

jan 02 mar maj jul sept nov jan 03 mar maj jul sept nov jan 04 mar maj jul sept nov jan 05 mar

Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR po metodi Tramo-Seats.

Indeks, 1995 = 100

Originalna serija Trend/cikel Desezonirana serija

(13)

Izbrane teme

številka 6/2005 str. 13–18

(14)

Konsolidacija lastništva v podjetjih borzne

kotacije

številka 6/2005 str. 15

Povprečni delež (mediana) prvega, drugega, tretjega in prvih petih največjih lastnikov (v %) ter število delničarjev v 25 slovenskih podjetjih v borzni kotaciji (1999–2004)

1999 2000 2001 2002 2003 2004

Prvi največji lastnik 17,50

(17,46) 19,47

(15,68) 21,69

(17,70) 22,94

(19,14) 23,35

(17,58) 23,31

(18,70) Drugi največji lastnik 11,47

(10,31) 10,93

(10,45) 11,98

(11,72) 12,73

(12,25) 13,17

(12,47) 13,38

(12,78) Tretji največji lastnik 8,12

(8,614) 6,99

(6,59) 8,35

(7,40) 8,64

(8,38) 8,82

(9,92) 8,47

(8,82)

Prvih pet lastnikov 45,87

(45,37) 45,86

(42,55) 52,07

(49,35) 54,02

(50,30) 55,57

(54,44) 56,25

(53,05)

Število delničarjev 12.411

(4.536) 11.409

(4.324) 10.205

(3.703) 10.020

(4.536) 9.888

(4.291) 10.009 (4.234)

Število podjetij 23 25 25 25 25 25

Vir podatkov: preračuni avtorice Aleksandre Gregorič na podlagi podatkov KDD. Opomba: pri izračunih deležev največjih lastnikov Luke Koper in Aerodroma Ljubljana niso upoštevane prednostne delnice v lasti Republike Slovenije.

Medtem ko se v splošnem lastništvo v slovenskih podjetjih pospešeno koncentrira

(gl. EO 3/2005, str. 22), je ta trend bistveno šibkejši v podjetjih, katerih delnice so uvrščene v borzno kotacijo. V zadnjih petih letih se je delež prvega največjega lastnika v teh podjetjih povečal le za 5,8 odstotne točke in ostaja razmeroma nizek (23,31 %), zlasti v primerjavi z nejavnimi delniškimi družbami ter trendi, ki označujejo ostale srednje in vzhodno evropske kapitalske trge. Konec leta 2004 je tako v polovici podjetij v kotaciji Ljubljanske borze prvi največji delničar glasoval z manj kot 19 % glasov, kontrolni (25-odstotni delež) pa imajo lastniki le v slabih 25 % podjetij. Koalicija petih največjih delničarjev je v več kot polovici podjetij lahko zbrala navadno večino glasov (mediana = 53,05 %). Ostalo je bilo bolj ali manj razpršeno med številčne manjšinske lastnike; povprečno število lastnikov navadnih delnic v podjetjih borzne kotacije je bilo konec leta 2004 višje od 10.000, v polovici podjetij pa višje od 4.000 in se od zaključka lastninskega preoblikovanja (1999) ni bistveno znižalo. Ta primerjava kaže, da bi že z uvrstitvijo podjetij na borzo lahko zmanjšali možnost lastniških sprememb na škodo malih delničarjev.

Največje lastniške deleže si (še vedno) delijo domača podjetja (v 32 % podjetij), Kad in Sod (v 44 % podjetij) ter investicijske družbe (v 24 % podjetij). Kot največja lastnika si Kad in Sod v povprečju lastita

17,3 oz. 16,5-odstotni lastniški delež, bistveno večji (32,9 %) pa so v povprečju največji lastniški deleži, katerih imetniki so druga nefinančna podjetja. Med največjimi lastniki ni tujih podjetij. Tudi sicer ostaja lastniški delež tujcev v podjetjih borzne kotacije razmeroma nizek. Konec marca 2003 so si tujci v povprečju lastili 4,92 % kapitala, v polovici podjetij pa ta delež ni presegel polovice odstotka. Le v štirih podjetjih je bil lastniški delež tujcev višji od 19 %; v vseh primerih je šlo za enega samega lastnika, ki pa hkrati ni bil tudi največji lastnik. Tudi manjšinske udeležbe tujcev so skorajda neznatne; 75 % podjetij ni imelo tujega lastnika z več kot 2,44 % kapitala. Nizka udeležba tujcev in veliko število malih delničarjev v podjetjih v borzni kotaciji vsekakor potrjujeta nujnost zaščite malih delničarjev skozi večjo preglednost poslovanja in uveljavljanje dobre korporacijske prakse, kot jo narekuje slovenski Kodeks upravljanja gospodarskih družb.

Graf: Odstotek podjetij in povprečna velikost deleža največjega lastniškega deleža po skupinah lastnikov

0 5 10 15 20 25 30 35

Deleži

nef inančna podjetja kapitalska družba odškodninska družba inv esticijske družbe Najv ečji lastnik

pov prečni delež % podjetij

Vir podatkov: preračuni avtorice Aleksandre Gregorič na podlagi podatkov KDD.