Ekonomsko ogledalo Ekonomske analize/oktober 2005

(1)

Ekonomsko ogledalo

Ekonomske analize/oktober 2005

št. 10, Vol. XI

Ekonomsko ogledalo je zbirka rednih pregledov gibanj makroekonomskih trendov v Sloveniji. Izhaja v 12. številkah letno, in sicer do 2. v mesecu (razen septembra). V angleškem jeziku (Slovenian Economic Mirror) redna številka izide do 8. v mesecu.

Ekonomsko ogledalo odseva trenutno sliko slovenskega gospodarstva, predvsem tako, kot jo vidi izdajatelj, Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), Služba Vlade RS. Aktualno je sinteza makroekonomskega dogajanja.

Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili:

Mojca Vendramin (Aktualno), Slavica Jurančič (Konkurenčnost, Konkurenčnost – tržni deleži), Jože Markič (Ekonomski odnosi s tujino), Boštjan Vasle (Cenovna gibanja in politika, Denarna gibanja in politika), Marjan Hafner (Denarni trg – varčevanje prebivalstva, Krediti, Borza), Jasna Kondža (Javnofinančni prihodki), Tomaž Kraigher (Trg dela), Saša Kovačič (Plače), Gorazd Kovačič (Predelovalne dejavnosti), Jure Povšnar (Promet, Energetika), Mojca Koprivnikar Šušteršič (Turizem), Jana Javornik (Po spolu prirejen indeks človekovega razvoja – GDI), Judita Mirjana Novak (Gospodarske družbe).

Odgovarja: Janez Šušteršič, direktor.

Odgovorni urednik: Luka Žakelj.

Lektoriranje: Karla Železnik.

Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar.

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman.

Distribucija: Katja Ferfolja.

Tisk: Tiskarna Štrok.

Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA.

Naklada: 500 izvodov.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana, tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: luka.zakelj@gov.si

Distribucija: publicistika.umar@gov.si

Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu http://www.gov.si/umar/arhiv/kazalo.php.

Ob izidu Urad RS za informiranje medijem razpošlje skrajšano izdajo: Ekonomsko ogledalo – Objava za tisk.

Publikacija je vključena v podatkovni bazi Ebsco Publishing in Internet Securities.

(2)

Ekonomsko ogledalo UMAR

Vsebina

številka 10/2005 str. 2

Aktualno Po umirjanju cen nafte se je oktobra umirila tudi rast inflacije str. 3

Konkurenčnost Izboljšanje stroškovne konkurenčnosti v drugem četrtletju posledica rasti

produktivnosti dela str. 4

Konkurenčnost – tržni deleži Rast agregatnega tržnega deleža v prvem polletju kaže na izboljšanje

konkurenčnosti str. 5

Ekonomski odnosi s tujino Ugodna gibanja v blagovno-storitveni menjavi se nadaljujejo str. 6 Cenovna gibanja in politika Povišanje inflacije v septembru posledica višjih cen goriv ter sezonskih

dejavnikov str. 7

Denarna gibanja in politika Rast denarnih agregatov septembra na ravni iz časa vstopa v ERM II str. 8 Denarni trg –

varčevanje prebivalstva Nizke stopnje rasti varčevanja prebivalstva v bankah in vzajemnih skladih str. 9 Denarni trg – krediti Umirjanje medletnih stopenj rasti tolarskega zadolževanja prebivalstva str. 10 Borza Trg uradnih vzdrževalcev likvidnosti okrepil trgovanje z državnimi

vrednostnimi papirji str. 11

Javnofinančni prihodki V devetih mesecih ugodna realna rast javnofinančnih prihodkov str. 12 Trg dela Septembra visok porast novih zaposlitev, ki ni samo sezonskega značaja str. 13 Plače Zaradi avgustovske uskladitve rast plač predvsem v zasebnem sektorju str. 14 Predelovalne dejavnosti Proizvodno aktivnost v avgustu znižali predvsem sezonski dejavniki str. 15 Promet V drugem četrtletju visoka medletna rast letališkega in ponovno tudi

zračnega potniškega prometa str. 16

Energetika Zaradi podaljšanega obdobja med rednimi remonti medletno za polovico višja

proizvodnja nuklearke v tretjem četrtletju str. 17

Turizem Slabši rezultati v avgustu in septembru, med tujimi turisti največ Italijanov str. 18 IZBRANE TEME

Po spolu prirejen indeks človekovega razvoja – GDI

Veliki razkoraki med moškimi in ženskami v pričakovanem trajanju življenja in

v razmerju dohodka str. 21

Gospodarske družbe V letu 2004 nekoliko manjši delež družb z domačim poreklom kapitala str. 22 Priloge: Podatkovna (str. P1–P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14–P15), Slikovna (str. P16–P17).

V primerjavi

z istim obdobjem predhodnega leta Izbrani konjunkturni kazalci,

rast v %

Zadnji

podatek s prejšnjim

mesecem zadnji podatek

predzad.

podatek

predpredz.

podatek

Industrija, vrednost industrijske proizvodnje VIII -14,0 2,4 2,3 -0,3¹

Predelovalne dejavnosti VIII -14,1 2,9 2,6 0,1¹

Oskrba z elektriko, plinom, vodo VIII -12,1 -2,5 -1,3 -1,2¹

Vrednost opravljenih gradbenih del, realno VII 6,0 4,2 5,2 6,0

Izvoz blaga (FOB, v EUR) VIII -21,3 12,4 12,7 13,5

Uvoz blaga (FOB, v EUR) VIII -16,7 9,3 9,3 9,4

Stroški dela na enoto proizvodnje² VIII - 1,4 1,0 1,2

Realni efektivni tečaj tolarja³ IX 0,5 0,4 0,4 0,4

Bruto plača na zaposlenega, realno VIII 3,4 4,1 4,0 4,1

Skupno varčevanje prebivalstva v bankah⁴, realno IX -0,4 6,4 6,7 6,7

Javnofinančni prihodki, realno IX -7,4 4,6 4,7 4,0

Število formalno delovno aktivnih VIII -0,1 0,7 0,7 0,7

Število registriranih brezposelnih IX 0,6 -2,1 -2,4 -2,8

Število prostih delovnih mest IX 33,9 23,6 22,6 23,1

V mesecu: Zadnjem Predzadnjem Predpredzadnjem

Stopnja registrirane brezposelnosti, v % VIII 10,0 10,1 9,8

V mesecu: Zadnjem Skupaj v letu Medletno⁵

Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % X 0,2 2,8 3,1

Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, v % IX 0,3 1,1 1,9

Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izračuni in ocene UMAR. Opombe: ¹podatek, izračunan na podlagi stare metodologije SURS, ki je temeljila na količinskih podatkih; ²v predelovalnih dejavnostih, v košari valut, desezonirano po metodi TRAMO-SEATS za zadnji mesec v primerjavi s predhodnim mesecem; ³merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin;⁴medletna stopnja rasti je

določena kot razmerje med stanjem ob koncu tekočega meseca in stanjem istega meseca v predhodnem letu;⁵skupaj v zadnjih 12-ih mesecih.

(3)

Aktualno

številka 10/2005 str. 3

Po umirjanju cen nafte in njenih derivatov se je oktobra umirila tudi rast cen življenjskih potrebščin.

Ob nihanjih cen, ki so pod vplivom sezonskih dejavnikov, je inflacija v oktobru znašala 0,2 %, na medletni ravni pa 3,1 %. Povprečna inflacija je tretji mesec zapored ostala nespremenjena in je oktobra znašala 2,7 %, ob naraščanju inflacije v večini drugih članic EU pa se je v zadnjih mesecih povišala vrednost maastrichtskega kriterija. Inflacija v Sloveniji je bila tako po zadnjih razpoložljivih podatkih septembra že drugi mesec zapored le še za 0,3 odstotne točke višja od referenčne vrednosti (decembra lani še za 1,4 odstotne točke).

V obdobju od januarja do avgusta letos se je proizvodna aktivnost predelovalnih dejavnosti v primerjavi z istim obdobjem lani povečala za 2,9 % (gl. str. 15). Rast izhaja predvsem iz mednarodne menjave, saj se je prihodek od prodaje na tujem trgu realno povečal, od prodaje na domačem trgu pa realno zmanjšal. Najvišjo rast proizvodnje je dosegla proizvodnja vozil in plovil, ki sodi v skupino izrazitih izvoznikov, in je k skupni rasti v prvih osmih mesecih prispevala tretjino. Še nekoliko več je k skupni rasti prispevala proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov. Na drugi strani se je nadaljevalo zniževanje proizvodne aktivnosti v proizvodnji tekstilij in tekstilnih izdelkov ter proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov. Slednja sodi v skupino pretežno na domači trg usmerjenih panog.

Tudi število delovno aktivnih v avgustu kaže na največje absolutno zmanjšanje v tekstilni industriji;

sledijo izobraževanje (sezonsko znižanje), proizvodnja električne in optične opreme, gostinstvo in živilska industrija. Skupno število delovno aktivnih se je tako avgusta zmanjšalo za 0,1 %, kar je sicer v sezonsko običajni meri (gl. str. 13). Rast števila delovno aktivnih do avgusta se je na medletni ravni ohranila na 0,7 %, kolikor naj bi po Jesenski napovedi znašala tudi v celem letošnjem letu. Septembra se je število prostih delovnih mest in realiziranih zaposlitev sicer nadpovprečno povečalo, zato pričakujemo visok porast zaposlenosti v septembru, ki ne bo samo sezonskega značaja. Na drugi strani se je število registriranih brezposelnih septembra povečalo v okviru normalnih sezonskih gibanj, vendar pa se poslabšujejo strukturni problemi brezposelnosti (npr. brezposelnost žensk in visoko izobraženih). Povprečna bruto plača na zaposlenega je bila v prvih osmih mesecih letos glede na isto obdobje lani po podatkih SURS-a na osnovi nove metodologije realno višja za 4,1 %; v zasebnem sektorju za 4,8 %, v javnem pa za 2,0 % (gl. str. 14).

V mednarodni menjavi blaga na izvozni strani rast izvoza v države EU že vse leto prehiteva rast izvoza v ostale države. Med državami EU najvišjo rast dosega izvoz v Francijo, ki je k skupni medletni rasti izvoza do julija prispeval kar tretjino (gl. str. 6). Izvoz v Nemčijo v letošnjem letu narašča šele od maja; od januarja do julija je na medletni ravni dosegel le 0,6-odstotno rast (merjeno v EUR), vendar je v absolutnem merilu Nemčija še vedno naš največji izvozni partner (20,1 % vsega izvoza do julija).

Skromna rast izvoza na ta trg je delno posledica nizke rasti nemškega gospodarstva. Slovenski tržni delež se v Nemčiji že tretje leto zapored zmanjšuje (gl. str. 5). Nadaljuje pa se lanska pospešena rast slovenskega tržnega deleža v Franciji, predvsem zaradi izvoza cestnih vozil. Predvsem na ta račun se je povečal tudi skupni tržni delež Slovenije v EU v prvem polletju letos (prispevek k rasti tržnega deleža okoli 90 %). Ugodna rast izvoza se nadaljuje tudi v nekatere druge pomembnejše trgovinske partnerice (na medletni ravni se je do julija izvoz v Avstrijo povečal za 16,6 %, v Italijo za 13,5 % in v Veliko Britanijo za 13,3 %). Na uvozni strani je, sicer na nižji ravni, tako kot lani rast uvoza iz ostalih držav višja kot iz držav EU. Tako se je z znižanjem blagovnega primanjkljaja z državami EU in presežka v menjavi z ostalimi državami v prvih osmih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšal trgovinski primanjkljaj plačilne bilance. Presežek v storitveni bilanci se je nekoliko povečal zaradi presežka v menjavi transporta in potovanj. Primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance je bil tako letos do avgusta precej nižji kot primerljivi lani. Za razliko od primerljivega obdobja lani so letos do avgusta finančne transakcije s tujino izkazale neto pritok kapitala. Ta je bil kljub večjemu odlivu iz naslova naložb v vrednostne papirje (naložbe rezidentov in odplačilo državnih evroobveznic) predvsem posledica neto pritoka ostalih naložb. Pri tem največje odstopanje glede na primerljivo obdobje lani predstavlja povečanje obveznosti iz naslova najetih posojil domačih bank (gl. str. 6).

Poleg deviznih kreditov domačih bank podjetjem, ki dosegajo visoke rasti že nekaj let, od konca leta 2003 pospešeno narašča tudi devizno zadolževanje prebivalstva pri domačih bankah. Rast tolarskega zadolževanja prebivalstva se letos umirja, podjetja pa so tovrstne kredite celo neto odplačevala (gl.

str. 10).

Združeni narodi so septembra objavili nove izračune po spolu prirejenega indeksa človekovega

razvoja, po katerih je Slovenija po podatkih za leto 2003 dosegla 25. mesto med 140 državami in

glede na prejšnjo objavo izboljšala svoj položaj za eno mesto. Izboljšanje je bilo predvsem posledica

višje vključenosti v izobraževanje, nekoliko večja razlika v pričakovanem trajanju življenja med

ženskami in moškimi ter v dohodku med spoloma pa je negativno vplivala na skupno vrednost

indeksa (gl. str. 21).

(4)

Konkurenčnost

številka 10/2005 str. 4

Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti, povprečni indeksi – medletna primerjava

Φ QI 2005/

Φ QI 2004

Φ QII 2005/

Φ QII 2004

Φ QI–QII 2005 Φ QI–QII 2004

Efektivni tečaj tolarja¹ – nominalno 99,8 100,3 100,1

Realno, merjen z relativ. cenami življenjskih potrebščin 100,4 100,6 100,5

Realno, merjen z relativ. cenami ind. proizvodov 100,2 100,2 100,2

Stroški dela na enoto proizvoda in komponente

Stroški dela na enoto proizvoda, nominalno, v SIT² 104,6 97,9 101,1

Realno, v SIT ³ 100,2 95,2 97,7

V košari valut 104,4 98,3 101,2

Stroški dela na zaposlenega – realno⁴ 103,3 102,4 102,8

Neto plače in drugi prejemki 104,5 103,2 103,8

Davčna obremenitev⁵ 98,2 97,9 98,0

Produktivnost dela 101,3 107,0 104,2

Cene življenjskih potrebščin/nominal. efektivni tečaj 102,5 102,6 102,5

Viri podatkov: SURS, APP, BS, OECD Main Economic Indicators, izračuni UMAR. Opombe: ¹na osnovi tržnih tečajev košarice valut OECD (EUR, USD, CHF in GBP): rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti tolarja in obratno; ²v predelovalnih dejavnostih, za podjetja in druge organizacije; ³merjeno s cenami industrijskih proizvodov; ⁴deflacionirani s cenami življenjskih

potrebščin; ⁵razmerje bruto plače, davki in prispevki delodajalcev/čiste plače.

Spremembe metodologije pri izračunu plač na zaposlenega in indeksu industrijske proizvodnje (gl. EO 8–

9/2005, str. 12, 13) otežujejo spremljanje dejanskih gibanj stroškovne konkurenčnosti slovenskih predelovalnih dejavnosti, saj so časovne vrste na voljo le od januarja 2004 dalje.

V drugem četrtletju leta 2005 se na valutnem območju evra zaradi ugodnega gibanja relativnih cen cenovna konkurenčnost slovenskih predelovalnih dejavnosti na medletni ravni ni poslabšala.

Merjeno z relativnimi cenami življenjskih potrebščin je bila realna vrednost tolarja do evra v drugem četrtletju na ravni izpred enega leta, medtem ko je, merjeno z relativnimi cenami industrijskih proizvodov, vrednost tolarja do evra realno rahlo padla (za 0,2 %). Pri tem se je, zaradi nominalno stabilnega tečaja tolarja do evra vse od vstopa v ERM2, tudi na medletni ravni upadanje nominalne vrednosti tolarja do evra skoraj povsem umirilo (na 0,4 %, s 0,9 % v prvem četrtletju).

Tolar se je do košarice valut OECD ob

nominalnem padcu ameriškega dolarja do evra (za 4,4 %) nominalno okrepil. Ker se je umirjanje rasti relativnih cen življenjskih potrebščin nadaljevalo, relativne cene industrijskih proizvodov pa so padle, se je v drugem četrtletju do košarice valut OECD realna rast tolarja le rahlo okrepila (gl. tabelo).

Po izrazitem poslabšanju v prvem četrtletju se je na medletni ravni stroškovna konkurenčnost v drugem četrtletju izboljšala pod vplivom rasti produktivnosti dela. Po skromni rasti v prvem četrtletju je

bila visoka rast produktivnosti dela v drugem četrtletju (za 7 %) posledica oživljanja proizvodnje predelovalnih dejavnosti (za 5,6 %, po 0,2-odstotni rasti v prvem četrtletju), nekoliko hitreje pa je upadala tudi zaposlenost (za 1,3 % glede na 1 %). Rast realnih stroškov dela na zaposlenega se je istočasno nekoliko upočasnila (deflacionirano s cenami življenjskih potrebščin na 2,4 %, s 3,3 % v prvem četrtletju).

Ob izraziti realni rasti čistih plač (za 6 %, v prvem četrtletju za 5,6 %) so drugi prejemki iz dela pospešeno upadali (za 4,1 % glede na 0,7 %), zaradi septembrskega zvišanja spodnje meje obdavčitve plač z davkom na izplačane plače in januarskih sprememb v dohodninskem zakonu pa je bila nižja tudi davčna obremenitev plač (gl. tabelo). Stroški dela na enoto proizvoda v košari valut so zato padli (za 1,7 %), a ne za toliko da bi bila v celoti nevtralizirana njihova močna rast v prvem četrtletju (4,4 %).

Graf: Realni efektivni tečaj tolarja, deflator CPI

92 94 96 98 100 102 104 106 108 110

2002 2003 2004 2005

Vir podatkov: BS, SURS, OECD, preračuni UMAR.

Indeksi 1995=100

Ef ektiv ni - def l. CPI Ef ektiv ni - def l. PPI Ev ro - def l. CPI Ev ro - def l. PPI

(5)

Konkurenčnost – tržni deleži

številka 10/2005 str. 5

Tržni deleži, v % 2003 2004 I–VI 2004 I–VI 2005

Agregatni tržni delež¹ 0,528 0,545 0,550 0,587

Nemčija 0,488 0,479 0,505 0,474

Italija 0,562 0,590 0,587 0,620

Francija 0,181 0,220 0,181 0,323

Avstrija 0,940 0,991 1,051 1,176

Nizozemska 0,084 0,074 0,080 0,077

Belgija 0,045 0,061 0,057 0,061

Španija 0,089 0,097 0,108 0,104

Velika Britanija 0,073 0,077 0,076 0,085

Češka 0,448 0,438 0,453 0,523

Slovaška 0,813 0,733 0,819 0,770

Madžarska 0,527 0,522 0,512 0,532

Poljska 0,515 0,476 0,479 0,472

ZDA 0,037 0,034 0,036 0,025

Hrvaška 8,025 8,747 8,534 9,096

Rusija 0,517 0,542 0,538 0,511

Viri podatkov: SURS, EUROSTAT, WIIW, U.S. Census Bureau, izračuni UMAR. Opombe: ¹izračunan kot tehtano povprečje deležev blagovnega izvoza Slovenije v uvozu njenih pomembnejših (15-tih) trgovinskih partneric, določenih z velikostjo njihovega

deleža v izvozu Slovenije. Deleži posamezne trgovinske partnerice v blagovnem izvozu Slovenije so tudi uteži za preračun tehtanega povprečja (po Fisherjevem obrazcu).

Pospešena rast slovenskega agregatnega tržnega deleža v prvi polovici leta 2005 kaže na izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. V največji meri je izhajala iz rasti tržnih deležev

v pomembnejših trgovinskih partnericah znotraj EU. Po lanski izraziti rasti je letos pospešeno naraščal slovenski tržni delež na francoskem trgu (v prvem polletju medletno za 79 %), prav tako na avstrijskem, italijanskem in britanskem trgu, čeprav bistveno manj izrazito. Med novimi članicami EU se je po lanskem padcu letos povečal slovenski tržni delež na Češkem in Madžarskem. Izven EU se je, sicer nekoliko upočasnjeno, nadaljevala rast slovenskega tržnega deleža na Hrvaškem. Upadanje slovenskega tržnega deleža na za slovenske izvoznike najpomembnejšem nemškem trgu se je letos nadaljevalo (tretje leto zapored), prav tako na ameriškem trgu (drugo leto zapored), do njegovega upadanja pa je letos prišlo tudi na ruskem trgu (po dveletni rasti).

Na rast slovenskega tržnega deleža v EU (7,4 %) je med posameznimi sektorji trgovinske klasifikacije (SMTK) odločilno vplivala rast tržnega deleža strojev in transportnih naprav (19,5 %). Ob

relativno skromni rasti uvoznega povpraševanja v EU je slovenski izvoz strojev in transportnih naprav (v njihovem okviru pa predvsem cestnih vozil) na trg EU močno porasel (gl. graf). Pod vplivom močno pospešenega izvoza cestnih vozil se je v največji meri povečal slovenski tržni delež na francoskem in avstrijskem trgu, deloma pa tudi na italijanskem in britanskem trgu. Konkurenčnost preostalih sektorjev industrijskih proizvodov se v EU letos ni opazneje izboljšala. Rast tržnega deleža kemičnih proizvodov (0,4 %) in izdelkov razvrščenih po materialu (1,7 %; kož, kavčuka, papirja, lesa, tekstila in kovin) je bila skromna. Pri tem je predvsem rast izvoza kemičnih izdelkov in kovin odločilno vplivala na letošnjo ponovno rast tržnih deležev na Češkem in Madžarskem. Tržni delež raznih izdelkov (montažnih stavb, pohištva, oblek, obutve, drugih gotovih izdelkov) je nekoliko padel (za 3,2 %), kar kaže na njihovo poslabšano konkurenčnost. Med sektorji neindustrijskih proizvodov, ki v slovenskem izvozu predstavljajo le manjši delež (5 %), bistveno manjši v primerjavi z industrijskimi proizvodi pa so tudi njihovi tržni deleži v EU (gl.

graf), se je v prvem polletju letos opazneje izboljšala konkurenčnost slovenskih živil in živih živali (52- odstotna rast tržnega deleža), surovih snovi brez goriv (31 %) ter olj, masti in voskov (112 %).

Graf: Slovenski tržni deleži v EU v prvi polovici leta 2005

-60 -40 -20 0 20 40 60

Skupaj 0 Živila in žive živali 1 Pijače in tobak 2 Surove snovi** 3 Goriva in maziva 4 Olja, masti in voski 5 Kemični proizvodi 6 Izdelki razv.po materialu 7 Stroji in transp.naprave 8 Razni izdel. 9 Proizv. In transakcije

Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: *intra in ekstra, **brez goriv.

Stopnje rasti v %

-0,6 -0,4 -0,2 0,0 0,2 0,4 0,6

Tržni delež v %

izv oz Slov enije v EU 25 uv oz EU 25*

tržni delež (desna os) 131,8

(6)

Ekonomski odnosi s tujino

številka 10/2005 str. 6 Plačilna bilanca Slovenije, I–VIII 2005, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo¹ Saldo, I–VIII 2004

Tekoče transakcije 12.300,1 12.318,7 -18,6 -390,6

Blagovna menjava (FOB) 9.282,8 9.712,5 -429,7 -633,2

Storitve 2.060,4 1.547,4 513,0 426,5

Dohodki od dela in kapitala 453,8 620,6 -166,8 -194,0

Tekoči transferji 503,1 438,3 64,8 10,0

Kapitalski in finančni račun 2.558,9 -2.444,9 114,0 322,9

Kapitalski račun 76,6 -128,1 -51,5 -36,4

Kapitalski transferji 75,3 -127,6 -52,3 -36,9

Patenti, licence 1,3 -0,5 0,8 0,6

Finančni račun 2.482,3 -2.316,8 165,5 359,3

Neposredne naložbe 148,5 -211,6 -63,1 25,8

Naložbe v vrednostne papirje -63,6 -717,9 -781,6 -505,0

Finančni derivativi -1,2 -3,0 -4,2 -1,7

Ostale naložbe 2.398,6 -1.352,5 1.046,2 430,6

Terjatve 0,0 -1.347,4 -1.347,4 -1.060,7

Obveznosti 2.398,6 -5,1 2.393,5 1.491,3

Mednarodne denarne rezerve 0,0 -31,8 -31,8 409,5

Statistična napaka 0,0 -95,4 -95,4 67,7

Vir podatkov: BS. Opomba: ¹negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke.

V prvih osmih mesecih letos so se nadaljevala ugodna gibanja blagovno-storitvenih tokov. Izvoz blaga in storitev, izražen v evrih, se je v primerjavi z istim obdobjem lani nominalno povečal za 12,5 %, uvoz blaga in storitev pa za 9,4 %. Izvoz blaga se je v osmih mesecih letos na medletni ravni nominalno povečal za 12,2 %.

Čeprav se je dinamika blagovnega izvoza v države EU v zadnjih dveh mesecih nekoliko upočasnila, je bila kumulativna rast v osmih mesecih še vedno na relativno visoki medletni ravni (14,2 %). Razpoložljivi podatki o regionalnem izvozu (januar–julij) kažejo, da se je najbolj povečal izvoz v Francijo (za 77,7 %), od ostalih najpomembnejših trgovinskih partneric pa še v Avstrijo (za 16,6 %), Italijo (za 13,5 %) in Veliko Britanijo (za 13,3 %; gl. tudi EO 8–9/2005, str. 5). Čeprav se izvoz v Nemčijo krepi že od aprila dalje, se je v sedmih mesecih letos medletno povečal le za 0,6 %. Slednje je bilo tudi posledica šibke medletne rasti nemškega gospodarstva (0,7 %) in upadanja slovenskega tržnega deleža na nemškem trgu (gl. str. 5). Uvoz blaga se je v osmih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 8,7 %. Počasnejša rast uvoza iz držav EU (7,4 %) je bila deloma tudi posledica visoke primerjalne osnove zaradi lanskega učinka vstopa Slovenije v EU, letos pa se je medletno precej okrepil uvoz blaga iz držav nečlanic (za 14,7 %). Znižanje primanjkljaja v trgovinski bilanci (po plačilnobilančni statistiki) je bilo tako večinoma posledica znižanja blagovnega primanjkljaja z državami EU (s 1.792,9 mio EUR na 1.566,7 mio EUR), presežek v menjavi z državami nečlanicami pa se je nekoliko znižal (s 1.159,7 mio EUR na 1.137,0 mio EUR). Presežek v storitveni bilanci se je povečal predvsem zaradi presežka v menjavi transporta in potovanj. Kljub poslabšanim pogojem menjave blaga in storitev je saldo menjave s tujino izkazoval presežek v vrednosti 83,4 mio EUR (v istem obdobju lani primanjkljaj v vrednosti 206,7 mio EUR).

Struktura finančnih transakcij s tujino (brez mednarodnih denarnih rezerv) se je v osmih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani spremenila. Medtem ko so v istem obdobju lani izkazovale neto odtok v vrednosti 50,2 mio EUR, je bil v letošnjih osmih mesecih zabeležen neto pritok kapitala v vrednosti 197,3 mio EUR. Ob manjšem odtoku kapitala v obliki neposrednih domačih naložb v tujini (za 25,6 %) je bil v primerjavi z istim obdobjem lani (310,3 mio EUR) izkazan več kot polovico manjši pritok kapitala v obliki tujih neposrednih naložb v Sloveniji (148,5 mio EUR). To je bilo večinoma posledica umika belgijske pivovarne s slovenskega kapitalskega trga. Močno se je okrepil odtok kapitala v obliki naložb v vrednostne papirje (za 107,7 %). Omenjene naložbe so povečale tako banke kot tudi prebivalstvo, v strukturi pa so prevladovali lastniški vrednostni papirji. Po podatkih BS gre za naložbe v BIH in Hrvaško, deloma pa tudi v Srbijo in Črno goro. Zaradi odplačila državnih evroobveznic (494,2 mio EUR) so se znižale tudi obveznosti iz naslova naložb tujcev v vrednostne papirje. Pri ostalih naložbah se je tok terjatev medletno povečal za 27 %, tok obveznosti pa za 60,5 %. Pri terjatvah do tujine so največji delež predstavljale gotovina in vloge (banke in prebivalstvo), pri obveznostih pa posojila bank. Konec avgusta je vrednost skupnih deviznih rezerv znašala 8.268,3 mio EUR in je za tretjino presegla vrednost kratkoročnega dolga po zapadlosti.

Graf: Dinamika plačilnobilančnih tokov, v mio EUR

-400 -300 -200 -100 0 100 200 300 400

Q1 2003

Q2 Q3 Q4 Q1

2004

Q2 Q3 Q4 Q1

2005

Q2 Vir podatkov: BS, preračuni UMAR.

Tekoči račun Neto kapitalski tokov i Mednarodne denarne rezerv e

(7)

Cenovna gibanja in politika

številka 10/2005 str. 7

2004 2005

Indeksi cen XII 2004/

XII 2003 Φ (I 04–XII 04)/

Φ (I 03–XII 03) IX 2005/

VIII 2005 IX 2005/

IX 2004 Φ (X 04–IX 05)/

Φ (X 03–IX 04)

Cene življenjskih potrebščin (CPI) 103,2 103,6 101,0 103,2 102,7

Blago 102,5 102,6 101,9 103,4 102,2

Goriva in energija 110,3 106,9 104,7 117,4 112,1

Drugo 100,9 101,7 101,3 100,3 100,0

Storitve 104,9 106,0 99,1 102,9 103,9

Cene življenjskih potrebščin (HICP) 103,3 103,7 101,0 103,2 102,7

Regulirane cene¹ 109,0 107,3 103,2 113,6 110,9

Energija 110,3 107,2 104,6 118,3 113,3

Drugo 106,1 107,6 100,0 103,1 105,4

Osnovna inflacija

Odrezano povprečje 102,6 103,3 100,7 103,0 102,5

Brez hrane in energije 102,1 102,8 100,3 100,7 101,2

Cene industrijskih proizvodov (IPI) 104,9 104,3 100,3 101,9 103,5

Vmesna poraba 106,9 105,9 100,2 102,2 104,5

Investicije 103,3 102,5 100,1 100,8 103,5

Široka poraba 103,0 102,9 100,4 101,8 102,3

Cene v EMU

Cene življenjskih potrebščin (MUICP) 102,4 102,1 100,5 102,6 102,2

Brez hrane, energije, tobaka in alkohola 101,9 101,8 100,3 101,5 101,6

Cene industrijskih proizvodov (IPI) 103,5 102,2 100,4² 104,0² 103,9²

Vir podatkov: CPI, HICP, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP, IPI v EU: Eurostat (začasni podatki) in preračun UMAR. Opombe: številke se zaradi zaokroževanj ne seštevajo vedno; ¹zaradi sprememb indeksa reguliranih

cen v letu 2005 podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi; ²podatek za predhodni mesec.

Cene nafte, ki so v septembru ponovno zanihale do najvišjih vrednosti v zadnjih letih, so povišale medletno inflacijo na raven iz lanskega decembra. Cene nafte so se v devetih mesecih letos povišale za

približno 60 %, posledično pa so se povišale tudi cene v skupini tekočih goriv za prevoz in ogrevanje ter drugih energentov, ki so vezane na ceno nafte (za 21,5 %). K 2,6-odstotnemu povišanju cen v devetih mesecih letos so tako višje cene tekočih goriv prispevale 1,7 odstotne točke, brez acikličnega prilagajanja trošarin in njihovega znižanja na najnižjo raven, ki je še skladna z veljavnimi predpisi EU, pa bi bil prispevek k inflaciji višji še za 0,5 odstotne točke. Samo k septembrskemu 1,0-odstotnemu povišanju cen so višje cene tekočih goriv prispevale 0,6 odstotne točke.

Septembra so se povišale tudi cene v skupinah, za katere so značilna sezonska nihanja.

Sezonski odkloni se pri nekaterih skupinah proizvodov in storitev v zadnjih letih še povečujejo; višje cene obleke in obutve so tako k septembrski inflaciji prispevale 0,8 odstotne točke, kljub temu pa so se v devetih mesecih letošnjega leta znižale, zaradi česar je bil indeks cen nižji za 0,4 odstotne točke. Septembra so se povišale tudi cene hrane in brezalkoholnih pijač, kar je k inflaciji prispevalo 0,1 odstotne točke. Znižale pa so se cene v skupini rekreacija in kultura, zaradi česar je bila mesečna rast cen življenjskih potrebščin v septembru nižja za 0,3 odstotne točke.

Osnovna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energentov, se je v devetih mesecih letos znižala na 0,7 %. Osnovna inflacija se je na medletni ravni že ob koncu prvega polletja znižala pod 1 %, njeno postopno

umirjanje pa se je nadaljevalo tudi v tretjem četrtletju leta. Ob striktnem izvajanju makroekonomskih politik, naravnanih k znižanju rasti cen, se še naprej umirja tudi rast cen, ki se oblikujejo prosto. V devetih mesecih so se namreč povišale le za 0,6 %.

Razkorak med inflacijo v Sloveniji in maastrichtskim kriterijem se postopno zmanjšuje. Kljub visokemu

povišanju cene nafte (ki zaradi značilnosti slovenske ekonomije v višji meri kot v povprečju držav EU vpliva na inflacijo v Sloveniji) se je povprečna inflacija v Sloveniji letos znižala, tako da je razkorak do maastrichtskega kriterija (ki se v zadnjih mesecih zaradi višjih cen nafte povišuje), septembra znašal 0,3 odstotne točke.

Graf: Prispevek posameznih skupin cen k njihovi skupni rasti

-1 0 1 2 3 4 5 6 7

jan 03 feb 03 mar 03 apr 03 maj 03 jun 03 jul 03 avg 03 sep 03 okt 03 nov 03 dec 03 jan 04 feb 04 mar 04 apr 04 maj 04 jun 04 jul 04 avg 04 sep 04 okt 04 nov 04 dec 04 jan 05 feb 05 mar 05 apr 05 maj 05 jun 05 jul 05 avg 05 sep 05

Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR.

medletno, ot

regulirane storitv e proste storitv e prosto blago regulirano blago

(8)

Denarna gibanja in politika

številka 10/2005 str. 8

Denarni agregati, devizni tečaji ter obrestne mere Banke Slovenije (stanja konec meseca)

2004 2005

Denarni agregati¹,

stopnje rasti v % XII 04/

XII 03

Ф X 04–XII 04/

Ф X 03–XII 03

IX 05/

VIII 05

IX 05/

IX 04

Ф VII 05–IX 05/

Ф VII 04–IX 04

M1 27,8 22,5 1,6 17,5 18,0

M2 4,0 1,5 1,9 6,3 5,1

M3 6,8 4,6 1,6 6,1 5,3

Devizni tečaj, stopnje rasti v %

XII 04/

XII 03

Ф I 04–XII 04/

Ф I 03–XII 03

IX 05/

VIII 05

IX 05/

IX 04

Ф X 04–IX 05/

Ф X 03–IX 04

EUR 1,3 2,1 0,0 -0,1 0,7

USD -6,2 -6,6 1,1 2,0 -3,6

Obrestne mere, nominalne v % XII 04 I–XII 04 III 05 VI 05 IX 05

depozit preko noči 2,25 2,4 2,25 2,25 2,25

TBZ² 60-d 4,00 4,5 4,00 4,00 4,00

TBZ² 270-d 4,20 4,8 4,20 4,20 4,20

začasni odkup deviz 1,25 1,6 1,25 1,50 1,50

OM refinanciranja pri BS 3,25 3,6 3,25 3,50 3,50

Vir podatkov: BS. Opombi: ¹nacionalna definicija, ²tolarski blagajniški zapisi (60-, 270-dnevni).

V tretjem četrtletju ni prišlo do sprememb pri vodenju denarne politike. Banka Slovenije tudi v zadnjih

treh mesecih ni spreminjala svojih ključnih obrestnih mer, tako da so, po povišanju obrestne mere refinanciranja decembra lani in aprila letos (skupaj za 0,5 odstotne točke), na ravni iz časa vstopa v ERM II.

Stabilen je ostal tudi tečaj tolarja, ki se je po nihanju pod centralno pariteto v prvih mesecih po vstopu v ERM II ob koncu aprila povišal nad centralno pariteto, njegova največja nihanja okoli centralne paritete pa v minulem četrtletju niso presegala 0,07 %. Dinamika realnega efektivnega tečaja tolarja pa je, ob podobnih stopnjah rasti cen v Sloveniji in v povprečju v naših pomembnejših trgovinskih partnericah, tudi v zadnjih treh mesecih predvsem pod vplivom nihanja tečaja ameriškega dolarja. Realni efektivni tečaj tolarja (na podlagi CPI) je tako letos depreciiral za 0,8 %, na medletni ravni pa apreciiral za 0,7 %.

Rast denarnih agregatov se je v tretjem četrtletju leta vrnila na raven ob vstopu v ERM II. Medletna rast

ožje opredeljenega denarnega agregata M1 se je v drugi polovici leta 2004 poviševala, v letošnjem letu pa se postopno umirja in je konec septembra znašala 17,5 %. Zniževanje rasti M1 je predvsem posledica zmanjševanja vpliva povečanja stanja na računih rezidentov, povezanih s povečanimi izplačili osebnih prejemkov prebivalstva ob koncu lanskega leta. Podoben nihaj je značilen tudi za rast širše opredeljenega denarnega agregata M3, saj se je njegova rast v drugi polovici leta 2004 poviševala, do septembra letos pa se je ponovno znižala na raven, ki jo je dosegala ob vstopu v ERM II, in je konec septembra znašala 6,1 %. Poleg sezonskih dejavnikov so na takšno dinamiko rasti M3 vplivali predvsem finančni tokovi, povezani z odplačilom državnega dolga. Maja letos je namreč zapadla državna evroobveznica (skoraj 500 mio EUR), njeno odplačilo pa je država financirala z zmanjšanjem svojih vlog pri BS, in sicer približno dve tretjini z zmanjšanjem vezanih vlog države pri BS (vezanih ob prodaji NLB v zadnjem četrtletju leta 2002), preostanek pa predvsem z zmanjšanjem deviznih vlog države pri BS.

V primerjavi z lani se je povečala ponudba deviz.

Neto ponudba deviz je v devetih mesecih letos dosegla 918 mio EUR (v istem obdobju lani je neto povpraševanje znašalo 540 mio EUR). Povečanje pritokov deviz je bilo povezano predvsem z najemanjem sindiciranih posojil domačih poslovnih bank, ki je v zadnjih mesecih po njihovih podatkih preseglo 750 mio EUR.

Graf: Medletna rast denarnih agregatov

-5%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

dec 95 mar 96 jun 96 sep 96 dec 96 mar 97 jun 97 sep 97 dec 97 mar 98 jun 98 sep 98 dec 98 mar 99 jun 99 sep 99 dec 99 mar 00 jun 00 sep 00 dec 00 mar 01 jun 01 sep 01 dec 01 mar 02 jun 02 sep 02 dec 02 mar 03 jun 03 sep 03 dec 03 mar 04 jun 04 sep 04 dec 04 mar 05 jun 05

Vir podatkov: BS, preračuni UM AR.

medletno

M 1 M 2 M 3

(9)

Denarni trg – varčevanje prebivalstva

številka 10/2005 str. 9 Nominalni zneski, v mrd SIT Realne stopnje rasti, v %

Prihranki prebivalstva

v bankah 31. XII 2004 30. IX 2005 30. IX 05/31. VIII 05 30. IX 05/31. XII 04 30. IX 04/31. XII 03

Celotni prihranki, skupaj 2.341,3 2.411,3 -0,4 0,9 2,0

Tolarski prihranki, skupaj 1.422,3 1.464,7 -1,0 0,4 -0,8

Vpogledne vloge 642,8 677,1 -0,8 2,7 17,0

Kratkoročne vloge 632,1 638,2 -1,1 -1,6 -2,5

Dolgoročne vloge 146,2 148,5 -0,9 -1,0 -34,5

Devizni prihranki, skupaj 919,0 946,6 0,2 1,7 5,5

Kratkoročne in vpogledne vloge 829,6 853,2 0,1 1,5 5,7

Dolgoročne vloge 89,4 93,4 1,6 3,1 4,3

Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR.

Nizke obrestne mere na bančne vloge in nizki donosi vzajemnih skladov domačih upravljavcev so stopnje rasti tovrstnega varčevanja prebivalstva potisnile na najnižjo raven doslej.

Septembra je realna vrednost vlog prebivalstva v bankah na mesečni ravni upadla že četrtič letos in je le za slab odstotek presegala vrednost s konca preteklega leta. Zniževale so se predvsem tolarske vloge, medtem ko se skromna rast deviznih prihrankov še vedno nadaljuje. Neto tokovi celotnega varčevanja prebivalstva v bankah so tako v prvih treh četrtletjih letos dosegli vrednost 70 mrd SIT, kar je dobro petino manj kot v istem obdobju lani.

Realni obseg tolarskih prihrankov prebivalstva v bankah je na mesečni ravni upadel že četrtič letos.

Kljub temu je konec septembra realno za 0,4 % presegel vrednost s konca lanskega leta, medtem ko je bil v istem obdobju lani (kljub znatno višji rasti vpoglednih vlog) zaznan realni upad. Neto tokovi tolarskih vlog so v prvih treh četrtletjih letos dosegli vrednost 42,4 mrd SIT, kar je realno za skoraj polovico več kot v istem obdobju lani. Razlog za takšno rast gre iskati predvsem v neto prilivu vlog vezanih od 91 dni do enega leta v višini 21,7 mrd SIT, medtem ko so lani beležile neto odliv v višini 68,6 mrd SIT. Še vedno se nadaljuje rahla rast deviznega varčevanja, ki se je v devetih mesecih letos realno okrepilo le za 1,7 %, kar je najmanj po letu 2002, ko se je del vlog, povezanih z menjavo v evre, prelil nazaj v gotovino. Medletna stopnja rasti se zaradi visoke rasti v letu 2004 umirja in je bila septembra na ravni 4,7 %, kar je 4 odstotne točke manj kot ob koncu preteklega leta.

Čeprav število vzajemnih skladov domačih upravljavcev še vedno narašča, se po razpoložljivih podatkih rast varčevanja prebivalstva v vzajemnih skladih močno umirja. Neto tokovi so v prvih treh

četrtletjih letos znašali 27 mrd SIT, kar predstavlja le 43,5 % vrednosti iz istega obdobja lani. Razlog za tako nizko vrednost gre poleg velike konkurence tujih skladov iskati tudi v zniževanju vrednosti indeksov na Ljubljanski borzi, saj večino naložb domačih skladov še vedno predstavljajo domači vrednostni papirji. To potrjuje tudi struktura neto prilivov glede na vrsto vzajemnih skladov, saj so imeli največji upad neto prilivov prav uravnoteženi vzajemni skladi, ki so pretežno orientirani na domači trg (neto prilivi so znašali manj kot milijardo SIT in so dosegli le 2,6 % vrednosti iz istega obdobja lani), neto prilivi v delniške in obvezniške sklade pa niso zabeležili tako občutnega upada. Pri prvih velja omeniti predvsem rast tistih delniških skladov, ki zbrana sredstva nalagajo pretežno v tuje vrednostne papirje. Obseg sredstev v upravljanju vzajemnih skladov domačih upravljavcev je konec septembra dosegel vrednost 295 mrd SIT, kar je sicer dobrih 40 % več kot ob koncu preteklega leta, vendar bi bila ta rast brez upoštevanja investicijske družbe, preoblikovane v vzajemni sklad, le na ravni 11,6 %. Kljub temu da so vzajemni skladi septembra v povprečju dosegli 0,9-odstotno donosnost, se medletna donosnost še naprej postopoma znižuje in je dosegla raven 3,1 %. Čeprav so razponi povprečnih medletnih donosnosti posameznih skupin vzajemnih skladov na nizki ravni in so dosegli le dobri dve odstotni točki (uravnoteženi 2,7 %, obvezniški 4,8 %), so nihanja med posameznimi skladi znotraj skupin precej večja. Tako je najdonosnejši delniški sklad dosegel 39,4-odstotno donosnost, na drugi strani pa je imel eden izmed skladov 9,7-odstotno negativno donosnost.

Graf: Neto tokovi prihrankov v bankah in vzajemnih skladih domačih upravljavcev 104,5

-10 0 10 20 30 40 50

jan 03 mar 03 maj 03 jul 03 sep 03 nov 03 jan 04 mar 04 maj 04 jul 04 sep 04 nov 04 jan 05 mar 05 maj 05 jul 05 sep 05

Vir podatkov: BS, www.vzajemci.com, preračuni UM AR

V mrd SIT

Vzajem ni skladi Banke

(10)

Denarni trg – krediti

številka 10/2005 str. 10 Nominalni zneski, v mrd SIT Realna rast kreditov, v %

Obseg kreditov domačih bank 31. XII 2004 30. IX 2005 30. IX 2005/

31. VIII 2005 30. IX 2005/

31. XII 2004 31. IX 2004/

31. XII 2003

Tolarski krediti skupaj 2.021,9 2.101,4 -0,1 1,3 5,1

Krediti podjetjem in DFO 1.132,3 1.121,3 -0,5 -3,5 -0,2

Okvirni, kratkoročni 600,2 586,7 0,0 -4,7 3,2

Dolgoročni 532,0 534,6 -1,1 -2,1 -4,0

Krediti prebivalstvu 756,9 842,0 0,5 8,4 11,4

Okvirni, kratkoročni 135,8 143,9 2,0 3,3 1,7

Dolgoročni 621,1 698,1 0,2 9,5 14,2

Krediti državi 132,7 138,1 0,6 1,4 17,1

Okvirni, kratkoročni 4,4 19,8 -13,1 339,9 51,1

Dolgoročni 128,3 118,3 3,4 -10,2 9,7

Devizni krediti 952,2 1.375,8 4,1 42,6 34,0

Podjetjem in DFO 918,1 1.269,6 3,7 36,5 31,2

Prebivalstvu 22,9 87,5 12,2 277,8 133,8

Državi 11,3 18,6 -0,2 63,5 121,7

Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: DFO: druge finančne organizacije.

Okrepljeno devizno kreditiranje je več kot nadomestilo manjše tolarsko zadolževanje, saj so bili skupni neto tokovi s 503,1 mrd SIT realno za slabo tretjino višji kot v istem obdobju lani. Po

avgustovski rasti se je septembra realni obseg tolarskih kreditov domačih bank na mesečni ravni znižal že petič letos. K takšnemu gibanju je največ prispevalo zniževanje obsega tolarskega zadolževanja podjetij in DFO. Realna rast v prvih treh četrtletjih letos je bila tako na najnižji ravni po letu 2002 (takrat so krediti v tem obdobju beležili 1,8-odstoten realen upad). Neto tokovi vseh tolarskih kreditov so tako v devetih mesecih letos dosegli vrednost 79,5 mrd SIT, kar realno dosega le 51,7 % vrednosti iz istega obdobja lani.

Še naprej se (po približno 50 mrd SIT mesečno) krepi obseg deviznih kreditov, ki so imeli v devetih mesecih letos neto tok v višini 423,6 mrd SIT, kar je realno za 82,3 % več kot v istem obdobju lani.

Realni obseg tolarskih kreditov podjetjem in DFO na mesečni ravni nepretrgano upada že od aprila letos. Tako je bil konec septembra za 3,5 % nižji kot ob koncu preteklega leta. Najbolj, za 5,8 %, so upadli

kratkoročni krediti, medtem ko so se okvirni krediti realno celo okrepili za dobro petino, vendar pa so zaradi majhnega deleža (2,7 %) znižanje ublažili le za slabe pol odstotne točke. Podjetja in DFO so v prvih treh četrtletjih letos tolarske kredite neto odplačevala v višini 10,9 mrd SIT, v istem obdobju lani pa so tolarske kredite neto najemala v višini 29,3 mrd SIT. Še vedno se močno krepi devizno zadolževanje podjetij in DFO. Medletna rast deviznih kreditov se že drugi mesec zapored ohranja nad ravnjo 50 %. Podjetja in DFO so tako v prvih osmih mesecih letos neto najemala devizne kredite v višini 351,5 mrd SIT, kar je realno za dobri dve tretjini več kot v istem obdobju lani. Po okrepljenem julijskem zadolževanju so avgusta podjetja

kredite najete v tujini neto odplačevala v višini 5,3 mrd SIT, kar je največ v zadnjih petih letih. Neto tokovi

tovrstnih kreditov so tako v osmih mesecih letos dosegli vrednost 57,1 mrd SIT in so bili realno za skoraj 30 % nižji kot v istem obdobju lani.

Čeprav se tolarsko zadolževanje prebivalstva nepretrgano krepi že od lanskega januarja, se medletna realna stopnja rasti obsega tolarskih kreditov postopoma umirja in je bila septembra na ravni 11,9 %. Umirjanje tolarskega zadolževanja prebivalstva potrjujejo tudi neto tokovi tolarskih kreditov

prebivalstva, ki so v devetih mesecih letos dosegli vrednost 85,1 mrd SIT, kar je realno za 11,7 % manj kot v istem obdobju lani. Še vedno pa se močno krepi devizno zadolževanje prebivalstva. Obseg deviznih kreditov je bil konec septembra realno za 4,8-krat večji kot leto pred tem in dosega že 9,4 % kreditov domačih bank prebivalstvu (leto pred tem 2 %). Neto tokovi deviznih kreditov prebivalstvu so v devetih mesecih letos dosegli vrednost 64,7 mrd SIT, kar realno za skoraj 6,5-krat presega vrednost iz istega obdobja lani.

Graf: Valutna struktura kreditov domačih bank podjetjem in DFO, prebivalstvu ter državi

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 J an. –s ept .

Vir podatkov: BS, preračuni U M AR 2005 Tolars k i D ev izni

(11)

Borza

številka 10/2005 str. 11 Celoten promet, I–IX 2005 Tržna kapitalizacija, 30.IX 2005 Promet in tržna kapitalizacija na

Ljubljanski borzi d.d. v mrd SIT Stopnje rasti, v %

I–IX 2005/I–IX 2004 v mrd SIT Stopnje rasti, v % 30. IX 2005/30. IX 2004

Skupaj 386,5 35,2 3.010,5 3,9

Borzna kotacija

Skupaj 234,7 21,2 2.173,0 7,0

Delnice 104,1 -17,6 1.068,7 -11,2

Obveznice 130,6 93,9 1.104,3 33,4

Prosti trg

Skupaj 57,8 18,1 675,2 7,0

Delnice 26,7 -20,8 423,5 -4,3

Obveznice 31,2 103,6 251,7 33,3

Delnice investicijskih družb 25,5 -41,1 162,2 -30,6

TUVL (trg uradnih vzdrževalcev likvidnosti)¹

Skupaj 68,4 - - -

Obveznice 42,9 - - -

Kratkoročni vrednostni papirji 25,5 - - -

Vir podatkov: LBo, lastni izračuni. Opomba: ¹podatki so od septembra 2005 dalje.

Po dveh četrtletjih zniževanja osrednjega indeksa na Ljubljanski borzi se je njegova vrednost v tretjem četrtletju nekoliko povišala, vendar je bila še vedno za 8,4 % nižja kot ob koncu preteklega leta. Podobno se je gibal tudi indeks investicijskih družb PIX, ki je v devetih mesecih letos upadel za 8,8 %,

medtem ko je bil indeks obveznic BIO konec septembra za 0,4 % višji kot konec preteklega leta.

Celotna tržna kapitalizacija vseh vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, je bila konec septembra za 1,3 % nižja kot konec lanskega leta in se je znižala že drugo četrtletje zapored. Upad je

precej omilila visoka, 22,5-odstotna rast tržne kapitalizacije obveznic (predvsem zaradi obsežnejših izdaj novih obveznic), saj je tržna kapitalizacija delnic v treh četrtletjih letos upadla za več kot desetino. Poleg zniževanja cen delnic je k padcu nekaj prispeval tudi umik nekaterih delnic iz borze, medtem ko novih uvrstitev v trgovanje po tržni kapitalizaciji pomembnejših delnic praktično ni bilo (septembra je bilo na borzo uvrščenih 125 delnic, konec preteklega leta 142).

Z namenom izboljšati likvidnost sekundarnega trga državnih vrednostnih papirjev je Ljubljanska borza v sodelovanju z Ministrstvom za finance septembra pričela s trgovanjem na novem segmentu trga, tako imenovanem TUVL (trg uradnih vzdrževalcev likvidnosti).

Na tem trgu se poleg državnih obveznic, ki so sprejete v borzno kotacijo, trguje tudi s kratkoročnimi državnimi vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni na prosti trg borze. Vrednost sklenjenega posla na TUVL-u ne sme biti nižja od 30 mio SIT.

Uradnih vzdrževalcev likvidnosti je šest (od tega pet bank in ena borzno posredniška družba). Pomembna prednost tega trgovanja je, da Ljubljanska borza za posle, sklenjene na tem trgu, vzdrževalcem ne zaračuna provizije, ki drugače znaša 0,06 % vrednosti posla (za posle s svežnji 0,02 %), saj le-to krije izdajatelj vrednostnega papirja. Dober odziv na nove možnosti trgovanja potrjuje vrednost septembrskega prometa, ki je dosegla 68,4 mrd SIT, kar je za skoraj polovico več od povprečne vrednosti celotnega mesečnega prometa na Ljubljanski borzi v devetih mesecih letos. Od tega 42,9 mrd SIT predstavlja trgovanje z obveznicami, preostanek pa trgovanje s kratkoročnimi državnimi vrednostnimi papirji.

Celotni promet na Ljubljanski borzi (vključno s svežnji in TUVL) je bil v treh četrtletjih letos za dobro tretjino višji kot v istem obdobju lani. Ker se vlagatelji ob zniževanju cen delnic zatekajo tudi k naložbam

v tiste vrednostne papirje, ki niso izpostavljeni velikim nihanjem cene, so obveznice predstavljale gonilo rasti, saj je bil promet z njimi v devetih mesecih letos za 1,5-krat višji kot v istem obdobju lani. Na drugi strani se je umirilo trgovanje z delnicami; promet z njimi je bil za skoraj petino nižji od istega obdobja lani.

Tako je v strukturi prometa delež delnic upadel za več kot 20 odstotnih točk, na dobro tretjino, delež prometa z obveznicami pa je porasel na dobro polovico.

Graf: Medletne stopnje rasti indeksov na Ljubljanski borzi

-40 -20 0 20 40 60 80 100

jan 00 mar 00 maj 00 jul 00 sep 00 nov 00 jan 01 mar 01 maj 01 jul 01 sep 01 nov 01 jan 02 mar 02 maj 02 jul 02 sep 02 nov 02 jan 03 mar 03 maj 03 jul 03 sep 03 nov 03 jan 04 mar 04 maj 04 jul 04 sep 04 nov 04 jan 05 mar 05 maj 05 jul 05 sep 05

Vir: LBo, preračuni UMAR.

V %

-4 -2 0 2 4 6 8 10

V %

SBI20 PIX

BIO (desna os)

(12)

Javnofinančni prihodki

številka 10/2005 str. 12 Indeksi rasti, nominalno Struktura I–IX Javnofinančni prihodki I–IX 2005,

v mio SIT IX 2005/

VIII 2005 IX 2005/

Φ 2004 I–IX 2005/

I–IX 2004 2004 2005

Davek od dohodka pravnih oseb 113.875,2 101,9 92,3 114,6 5,0 5,9

Dohodnina 279.914,8 89,5 96,5 102,5 15,4 14,5

Domači davki na blago in storitve 641.260,6 84,0 99,4 112,3 32,4 33,2

V tem:

davek na dodano vrednost 437.670,6 81,9 98,5 118,0 21,7 22,7

trošarine 173.048,9 86,6 104,9 106,7 8,7 9,0

Carine in uvozne dajatve 6.746,2 114,3 49,9 39,5 0,8 0,3

Prispevki za socialno varnost 689.691,9 103,6 107,3 106,3 35,7 35,7

Ostali javnofinančni prihodki 197.786,7 94,3 101,6 103,7 10,8 10,3

Javnofinančni prihodki skupaj 1.929.275,4 93,5 101,3 107,2 100,0 100,0

Vir podatkov: APP, UJP, Poročilo B-2 (bruto vplačila).

V prvih devetih mesecih letošnjega leta so se javnofinančni prihodki glede na isto obdobje lani realno povečali za 4,6 %. Po realnem povečanju v juliju in avgustu (za 3,1 % oz 4,2 %) so se septembra realno zmanjšali za 7,4 %. Nihanja po posameznih mesecih so sledila običajni dinamiki javnofinančnih prihodkov, pogojeni z načini obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov. V obdobju junij–september so največja nihanja povzročila vplačila davka na dodano vrednost in trošarin ter poračuni dohodnine za preteklo leto.

V obdobju prvih devetih mesecev so mesečni prihodki davka na dodano vrednost močno nihali in so bili v poprečju glede na lansko mesečno povprečje nominalno višji za 6 %. Po izkazanih podatkih so se prihodki davka na dodano vrednost v prvih devetih mesecih letošnjega leta glede na isto obdobje lani realno povečali kar za 15 %. Tako visoko izkazana realna rast je precenjena, ker je v precejšnji meri posledica lanskega likvidnostnega izpada prihodkov davka na dodano vrednost po vstopu Slovenije v EU.

Prihodki od trošarin so se v prvih devetih mesecih glede na isto obdobje lani realno povečali za 4,1 %. Po mesecih so tudi prihodki od trošarin precej nihali; julija so se realno povečali za 11,7 %, avgusta za 1,4 %, septembra pa so se zmanjšali za 14,2 %. Zaradi prilagajanja evropski zakonodaji so se januarja in julija uskladile višine trošarine na tobak in tobačne izdelke, zaradi blaženja nihanja cen naftnih derivatov pa so se med letom prilagajali zneski trošarine na mineralna olja. Prihodki od trošarin na tobak in tobačne izdelke so se v obdobju prvih devetih mesecev v primerjavi z istim lanskim obdobjem realno povečali za 8,4 %, prihodki od trošarin na mineralna olja pa za 3 %. Prihodki od trošarin na alkohol in alkoholne izdelke so se realno zmanjšali za 0,9 %.

Spremenjena davčna zakonodaja je v obdobju devetih mesecev upočasnila rast prihodkov od davkov in prispevkov, ki so vezani na plače, saj so se glede na isto obdobje lani realno povečali le za 1,7 %. Prihodki od prispevkov za socialno varnost so se ob nespremenjenih prispevnih stopnjah v prvih devetih mesecih glede na isto lansko obdobje realno povečali za 3,7 %. Po realnem povečanju v juniju za 4,4 % so se julija in avgusta zmanjšali za 3,3 % oz. 1,7 %, septembra pa zopet povečali za 2,5 %.

Zaradi učinkov spremenjenega zakona o dohodnini so bili prihodki od dohodnine v obdobju prvih devetih mesecev realno na enaki ravni kot v istem obdobju lani. Med dohodninskimi prihodki je bil prihodek davka od dohodka iz zaposlitve (pretežni del dohodnine) realno nižji za 3,7 %. Znatno so se povečali prihodki od drugih podvrst dohodnine, predvsem od davka od premoženja (obresti, dividende, dohodki iz vzajemnih skladov). V tretjem četrtletju so bili realizirani tudi poračuni dohodnine po lanskih dohodninskih napovedih, kar je znižalo javnofinančne prihodke s tega naslova za približno 11 mrd SIT.

Lani septembra uveljavljeni dvig spodnje meje obdavčitve plač z davkom na izplačane plače je upočasnil tudi rast prihodkov iz tega davka. Prihodki od davka na izplačane plače so se v prvih devetih mesecih glede na isto lansko obdobje, kljub progresivni lestvici obdavčitve, realno povečali le za 3 %. Prihodki iz davka od dohodka pravnih oseb so se v prvih devetih mesecih glede na isto obdobje lani realno povečali za 11,8 %. V akontacijah davka so vključeni poračuni davka po rezultatih poslovanja za preteklo leto, ki so bili, zaradi novele zakona, ki je zmanjšala olajšave in spremenila izračun osnove, še nekoliko višji kot lani. Zaradi novega zakona so višje tudi mesečne akontacije davka.

Graf: Javnofinančni prihodki po javnofinančnih blagajnah, v mrd SIT (stalne cene 1997)

0 20 40 60 80 100 120

jan 03 mar 03 maj 03 jul 03 sep 03 nov 03 jan 04 mar 04 maj 04 jul 04 sep 04 nov 04 jan 05 mar 05 maj 05 jul 05 sep 05

Vir podatkov: APP, UJP, Poročilo B-2 (bruto vplačila), metodolog ija in preračuni UM AR.

V mrd SIT

PR OR AČ U NI ZPIZ Z ZZ S

(13)

Trg dela

številka 10/2005 str. 13

V tisoč Rast v %

Izbrani kazalci trga delovne sile Φ

2004 VIII

2005 VIII 2005/

VII 2005 I–VIII 2005/

I–VIII 2004 Φ 2004/

Φ 2003

A Aktivni po mesečnih poročilih (A=B+C) 900,3 897,2 903,3 -0,1 0,2 0,1

Formalno delovno aktivni 807,5 806,9 812,7 -0,1 0,7 0,8

Zaposleni v podjetjih in organizacijah 658,7 657,9 665,5 -0,1 0,7 0,4

Zaposleni pri samozaposlenih osebah 65,6 66,1 65,8 -0,2 -0,6 -0,8

B

Samozaposleni (vključno s kmeti) 83,1 82,9 81,5 0,1 2,0 4,9

Registrirani brezposelni 92,8 90,3 90,6 -0,6 -4,0 -5,0

Ženske 49,3 49,2 49,6 -0,8 -3,2 -4,5

Starejši od 40 let 39,7 38,9 39,9 0,3 -5,1 -7,9

C

Brezposelni več kot 1 leto 42,9 41,9 44,4 0,8 -6,3 -9,8

Stopnja registrirane brezposelnosti (C/A), % 10,3 10,1 10,0 - - -

Moški 8,9 8,4 8,3 - - -

D

Ženske 12,0 12,1 12,2 - - -

Prosta delovna mesta 14,1 13,3 15,8 -8,3 19,1 16,5

E Za določen čas, v % 73,7 75,5 83,6 - - -

Nove zaposlitve 10,1 7,6 8,6 -14,1 6,6 4,2

Z nižjo izobrazbo 2,9 2,4 2,7 -15,5 4,4 1,4

S srednjo izobrazbo 5,5 4,2 4,7 -15,0 6,2 4,2

F

Z višjo in visoko izobrazbo 1,6 1,0 1,2 -6,7 12,3 9,7

Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR.

Tudi avgusta se je število delovno aktivnih zmanjšalo v sezonsko običajni meri. Zmanjšalo se je le število zaposlenih (za 836), število samozaposlenih pa se je povečalo (za 88). Skupno število delovno aktivnih se je tako zmanjšalo za 0,1 % (gl. tabelo). V absolutnem številu se je ponovno najbolj zmanjšalo v tekstilni industriji (-446);

sledijo: izobraževanje (-266), proizvodnja električne in optične opreme (-148), gostinstvo (-141) in živilska industrija (-126). Tudi avgusta se je najbolj povečalo število delovno aktivnih v gradbeništvu (+385), za več kot 100 pa še v proizvodnji strojev in naprav (+141).

Število registriranih brezposelnih se je septembra povečalo zaradi sezonskega priliva iskalcev prve zaposlitve po končanem šolanju, ponovno pa se zaostrujejo nekateri strukturni problemi brezposelnosti.

Novih iskalcev prve zaposlitve je bilo 3.757. Visok je bil tudi priliv v brezposelnost zaradi izgube dela (5.615), delo pa je dobilo 5.012 brezposelnih. Iz drugih razlogov je bilo iz evidence brezposelnih črtanih 4.151 oseb, od tega 1.184 zaradi prehoda v redno šolanje. Stopnja registrirane brezposelnosti žensk ostaja še naprej visoka, enako tudi delež žensk med brezposelnimi (septembra že 54,4 %). Ponovno se povečuje število dolgotrajno brezposelnih. Njihov delež med vsemi brezposelnimi je bil septembra že 49,9 % (lani septembra 46,5 %). Med dolgotrajno brezposelnimi se povečujejo deleži brezposelnih s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, znižuje pa delež dolgotrajno brezposelnih z nižjo izobrazbo. Povprečno trajanje brezposelnosti oseb z visoko izobrazbo je sicer še vedno precej krajše od povprečnega trajanja brezposelnosti vseh brezposelnih, se pa povečuje. Septembra letos je bilo malo manj kot 14 mesecev (1 mesec več kot septembra lani), medtem ko je bilo povprečno trajanje brezposelnosti vseh brezposelnih septembra letos enako kot lani, tj. 22,7 meseca.

Tokovi registrirane brezposelnosti so se v tretjem četrtletju nekoliko poslabšali. Delo je dobilo 12.943 brezposelnih (2,3 % več kot v tretjem četrtletju lani), prijav v brezposelnost zaradi izgube dela pa je bilo 16.953 (2,9 % več kot lani), od tega 9.036 zaradi izgube dela za določen čas (19,3 % več kot lani), 2.644 (5,0 % več kot lani) iz poslovnih razlogov in 1.466 (kar 3,1-krat več kot v istem četrtletju lani) zaradi stečajev. Primerov priliva v brezposelnost zaradi izgube dela iz vseh drugih razlogov je bilo v letošnjem tretjem četrtletju manj kot v istem četrtletju lani.

Po poletnem upadu sta se število prostih delovnih mest in število realiziranih zaposlitev septembra močno povečali. Prostih delovnih mest je bilo 21.127, realiziranih zaposlitev pa 16.789, kar je 30,8 % oziroma 17,6 % več kot septembra lani. 26,7 % novih zaposlitev je bilo na področju izobraževanja, kar je v sezonsko običajnem obsegu, ostalih 73,3 % (12.303) pa predstavlja število, ki je za 12,1 % višje od mesečnega povprečja v prvem polletju letos.

Graf: Prilivi v registrirano brezposelnost po četrtletjih 2003–2005 glede na razlog izgube dela

0 5 10 15 20 25

Q1 2003

Q2 Q3 Q4 Q1

2004

Q2 Q3 Q4 Q1

2005

Q2 Q3

Vir podatkov: ZRSZ

V tisoč

Iztek dela za dol.čas Poslov ni razlogi Odpov ed zaposlenega Stečaj Ostalo

(14)

Plače

številka 10/2005 str. 14

Nominalno Realno¹

Rast bruto plače na zaposlenega,

v indeksih rasti Plače v SIT

VIII 2005 VIII 05/VII 05 VIII 05/VIII

04 VIII 05/VII 05 VIII 05/VIII 04

Bruto plača na zaposlenega skupaj 279.507 102,8 107,2 103,4 105,0

Zasebni sektor (A do K) 260.418 103,8 108,1 104,4 105,9

A Kmetijstvo 233.324 109,6 111,1 110,3 108,8

B Ribištvo 228.867 106,8 112,6 107,5 110,3

C Rudarstvo 342.993 103,8 105,1 104,5 103,0

D Predelovalne dejavnosti 242.457 104,7 107,4 105,4 105,2

E Oskrba z elektriko, plinom, vodo 353.451 107,7 110,8 108,4 108,5

F Gradbeništvo 233.069 104,5 108,9 105,1 106,7

G Trgovina 244.995 102,1 109,1 102,8 106,9

H Gostinstvo 207.693 103,2 106,5 103,8 104,3

I Promet, skladiščenje in zveze 296.214 102,9 106,2 103,5 104,0

J Finančno posredništvo 395.183 103,6 105,6 104,2 103,4

K Poslovanje z nepremičninami 293.783 102,3 110,9 102,9 108,7

Javne storitve (L do O) 334.865 100,6 104,7 101,2 102,5

L Javna uprava 336.804 100,1 103,7 100,8 101,6

M Izobraževanje 347.786 100,3 105,1 100,9 103,0

N Zdravstvo in socialno varstvo 320.284 100,8 104,2 101,5 102,1

O Dr. javne, skupne, oseb. storitve 326.928 102,6 108,2 103,3 106,0

Vir podatkov: SURS in preračuni UMAR za zasebni sektor in javne storitve.

Opomba: ¹deflacionirano s cenami življenjskih potrebščin.

SURS je septembra objavil preračunane podatke o bruto plačah za leto 2004 po novi metodologiji. Zaradi variiranja v številu prejemnikov plač je potrebno rasti bruto plače na zaposlenega letos glede na bruto plačo lani upoštevati z določeno previdnostjo, zlasti v zasebnem sektorju (gl. EO 8–9/2005, str. 12).

Bruto plača na zaposlenega je v avgustu glede na predhodni mesec nominalno porasla za 2,8 %, zaradi avgustovske deflacije pa je realno porasla še bolj, in sicer za 3,4 %. V zasebnem sektorju (A do K) je bruto plača na zaposlenega nominalno porasla za 3,8 %. Visoka nominalna rast je posledica

avgustovske uskladitve plač z predvideno inflacijo po mehanizmu, določenemu v »Dogovoru o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju 2004–2005«, ki je praviloma določena v znesku, ki ne sme biti nižji od 5.100 SIT. Poleg tega je bil avgust po delovnih dnevih za en dan daljši od predhodnega meseca, kar je tudi vplivalo na rast plač v zasebnem sektorju. Najbolj izrazito sta oba dejavnika vplivala na rast bruto plače na zaposlenega v skupini dejavnosti industrija in gradbeništvo (C, D, E, F), kjer je bila nominalna rast plač 4,9 %. Izjemno visoka, 7,7-odstotna rast je bila v infrastrukturni dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo. Najmanj je porasla bruto plača na zaposlenega v skupini dejavnosti proizvodnih storitev (G, H, I) in sicer za 2,5 %, le nekoliko bolj, za 2,7 % pa v skupini dejavnosti

poslovnih storitev (J, K). V javnih storitvah (L do O) je bruto plača na zaposlenega v avgustu nominalno porasla za 0,6 %, vendar z

določenimi razlikami po posameznih dejavnostih. Nekoliko večja, 0,8-odstotna, je bila rast plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva (zaradi večjega obsega opravljenih dežurstev v avgustu). Največja (2,6 %) je bila rast bruto plače v dejavnosti drugih javnih, skupnih in osebnih storitev, kjer pa je v strukturi le tretjina javnega sektorja (kultura in šport), ostalo pa sodi v zasebni sektor, kjer je na rast plač vplivala omenjena avgustovska uskladitev.

V prvih osmih mesecih leta 2005 je glede na isto obdobje predhodnega leta (po podatkih SURS-a na osnovi nove metodologije) povprečna slovenska bruto plača na zaposlenega nominalno porasla za 6,6 %, realno pa za 4,1 %. Bolj od povprečja je porasla bruto plača v zasebnem sektorju (A do K);

nominalno za 7,3 % in realno za 4,8 %. V sektorju

javnih storitev (L do O) je bruto plača nominalno

porasla za 4,5 %, realno pa za 2,0 %.

Graf: Višina povprečne bruto plače (januar–avgust 2005) in povprečno število let šolanja (september 2004) po skupinah dejavnosti

13 , 1 1 2, 5

11 , 3 10 , 4

1 0, 9 11 , 5

0 5 0. 00 0 10 0. 00 0 15 0. 00 0 20 0. 00 0 25 0. 00 0 30 0. 00 0 35 0. 00 0

S k up aj Z as eb ni

s ek t o r

ind us t rija z grad be niš t v o m

p ro izv od . s t o rit v e

po s lo v ne s t o rit v e

jav n e s t o rit v e Vir podatkov: SU R S, plače: pr eračuni U M AR , leta šolanja: ocena U M AR .

V SIT

P o v preč na b ru t o p lač a jan ua r– av g us t 20 05 L et a š o lan ja 20 04