Ekonomsko ogledalo Ekonomske analize/april 2005

(1)

Ekonomsko ogledalo

Ekonomske analize/april 2005

št. 4, Vol. XI

Ekonomsko ogledalo je zbirka rednih pregledov gibanj makroekonomskih trendov v Sloveniji in je nadaljevanje publikacije Pregled pomembnejših gospodarskih gibanj. Izhaja v 12. številkah letno, in sicer do 2. v mesecu (razen septembra). V angleškem jeziku (Slovenian Economic Mirror) redna številka izide do 8. v mesecu. Ekonomsko ogledalo odseva trenutno sliko slovenskega gospodarstva, predvsem tako, kot jo vidi izdajatelj, Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), Služba Vlade RS.

Aktualno je sinteza makroekonomskega dogajanja.

Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili:

Maja Bednaš, Boštjan Vasle, Mojca Vendramin (Aktualno), Jože Markič (Ekonomski odnosi s tujino), Boštjan Vasle (Cenovna gibanja, Denarna gibanja), Marjan Hafner (Denarni trg – varčevanje prebivalstva, krediti, Borza), Tomaž Kraigher (Trg dela), Jasna Kondža (Javnofinančni prihodki), Gorazd Kovačič (Predelovalne dejavnosti), Jure Povšnar (Energetika), Judita Mirjana Novak (Gospodarski subjekti).

Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman (priprava podatkov, oblikovanje grafikonov).

Simona Zrim (Distribucija).

Odgovarja: Janez Šušteršič, direktor.

Urednik: Luka Žakelj.

Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar.

Lektoriranje: Karla Železnik.

Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA.

Tisk: Tiskarna Štrok.

Naklada: 500 izvodov.

Urad za makroekonomske analize in razvoj

Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana, tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: luka.zakelj@gov.si

Distribucija: gp.umar@gov.si

Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu http://www.gov.si/umar/arhiv/kazalo.php.

Ob izidu Urad RS za informiranje medijem razpošlje skrajšano izdajo: Ekonomsko ogledalo – Objava za tisk.

(2)

Ekonomsko ogledalo UMAR

Vsebina

številka 4/2005 str. 2

Aktualno – Pomladanska napoved

Pomladanska napoved gospodarske rasti za leto 2005 ostaja nespremenjena glede na jesensko, za leto 2006 pa je nekoliko višja; napoved inflacije nižja v obeh letih

str. 3-4

Ekonomski odnosi s tujino V začetku leta se je nadaljevala visoka rast blagovno-storitvene menjave str. 5

Cenovna gibanja Razkorak med povprečno inflacijo v Sloveniji in EU se je v prvih treh mesecih

letos zmanjšal za 0.3 odstotne točke str. 6

Denarna gibanja Svet Banke Slovenije je aprila za 0.25 odstotne točke povišal ceno

začasnega odkupa deviz str. 7

Denarni trg –

varčevanje prebivalstva Nizki prilivi v vzajemne sklade str. 8

Denarni trg – krediti Visoke rasti deviznih kreditov prebivalstvu ter tudi podjetjem in DFO str. 9

Borza Nižje cene delnic na Ljubljanski borzi str. 10

Trg dela Sezonsko običajno gibanje zaposlenosti in brezposelnosti str. 11

Javnofinančni prihodki V prvih treh mesecih skromna realna rast javnofinančnih prihodkov (1.6%) str. 12

Predelovalne dejavnosti Podjetniška klima se poslabšuje str. 13

Energetika Ob nizki proizvodnji hidroelektrarn leto 2005 začeli z neto uvozom elektrike str. 14 IZBRANE TEME

Gospodarski subjekti V letu 2004 več gospodarskih subjektov kot v predhodnih štirih letih str. 17 Priloge: Podatkovna (str. P1–P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14–P15), Slikovna (str. P16–P17).

V primerjavi

z istim obdobjem predhodnega leta Izbrani konjunkturni kazalci,

rast v %

Zadnji

podatek s prejšnjim

mesecem zadnji podatek

predzad.

podatek

predpredz.

podatek

Industrija, obseg industrijske proizvodnje II -2.1 2.1 3.6 4.8

Predelovalne dejavnosti II -1.6 2.4 4.1 4.9

Oskrba z elektriko, plinom, vodo II -5.2 1.9 0.9 6.3

Vrednost opravljenih gradbenih del, realno II 3.4 -13.2 0.0 -10.5

Izvoz blaga (FOB, v EUR) II 3.0 7.3 16.8 11.1

Uvoz blaga (FOB, v EUR) II 10.6 8.4 14.7 12.1

Stroški dela na enoto proizvodnje¹ XII -0.4 1.2 1.3 0.8

Realni efektivni tečaj tolarja² III 0.9 0.4 -0.1 -0.3

Bruto plače na zaposlenega, realno³ II -3.4 3.2 4.2 2.0

Skupno varčevanje prebivalstva v bankah, realno XII -0.6 6.2 6.6 7.3

Javnofinančni prihodki, realno III -9.4 1.6 3.3 6.7

Število formalno delovno aktivnih II 0.2 0.7 0.7 0.8

Število registriranih brezposelnih III -0.9 -5.1 -5.4 -5.7

Število prostih delovnih mest III 8.3 20.6 26.6 -4.8

V mesecu: Zadnjem Predzadnjem Predpredzadnjem

Stopnja registrirane brezposelnosti (%) II 10.3 10.4 10.1

V mesecu: Zadnjem skupaj v letu medletno⁴

Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % IV 0.0 1.1 2.7

Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, % III 0.0 0.7 3.8

Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izračuni in ocene UMAR.

Opombe: ¹v predelovalnih dejavnostih, v košari valut, desezonirano po metodi TRAMO-SEATS za zadnji mesec v primerjavi s predhodnim mesecem, ²merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin,³podatki za leto 2005 so predhodni,⁴skupaj v zadnjih

12-ih mesecih.

(3)

Aktualno – Pomladanska napoved 2005

številka 4/2005 str. 3

Napoved gospodarske rasti za leti 2005 in 2006

Pomladanska napoved gospodarske rasti za leto 2005 (3.8%) ostaja nespremenjena glede na jesensko napoved, za leto 2006 pa je nekoliko višja, 4.1% (jeseni 3.9%). Ob sicer majhni agregatni spremembi je sama struktura rasti bruto domačega proizvoda v letu 2005 nekoliko spremenjena; v smeri večjega prispevka mednarodne menjave k rasti, predvsem zaradi izboljšanih napovedi rasti izvoza. Nova napoved rasti domačega povpraševanja v letu 2005 je nižja zaradi nekoliko nižje napovedi rasti državne potrošnje in investicij.

Letos in prihodnje leto se bo nadaljevala visoka rast izvoza v države EU. Čeprav v obeh letih pričakujemo nekoliko nižjo gospodarsko rast v večini velikih trgovinskih partneric v EU v primerjavi z jesenskimi pričakovanji, smo predvsem glede na lanska ugodna gibanja v mednarodni menjavi napoved rasti izvoza povišali (na 7.5%

oziroma 7.9%). V tem naj bi se letos rast izvoza v države EU 25 v primerjavi z letom 2004 le rahlo upočasnila, relativno večjo umiritev rasti izvoza pa pričakujemo na Hrvaško, v Srbijo in Črno goro ter Rusijo, kjer so bile lani dosežene visoke stopnje rasti izvoza. Tudi v ostalih državah nečlanicah (razen ZDA) pričakujemo letos v povprečju nižje rasti izvoza kot lani. V prihodnjem letu se bo ob ugodnih trendih v mednarodnem okolju rast izvoza ohranjala na podobni ravni. Pri tem naj bi se glede na letos spet rahlo okrepila rast v stare članice EU, v nove članice EU bo po naših ocenah ostala na visoki ravni, še nekoliko pa naj bi upadle rasti izvoza na Hrvaško, v Srbijo in Črno goro, Rusijo ter ostale države nečlanice EU. To pomeni, da predvidevamo nadaljevanje procesa ustvarjanja in odvračanja trgovine kot posledice članstva v EU.

Letos in prihodnje leto naj bi se rast zasebne, investicijske in državne potrošnje ohranjala približno na ravni zadnjih dveh let. Tako v obeh letih pričakujemo ohranjanje realne rasti zasebne potrošnje nad 3% (3.4% v 2005 in 3.1% v 2006), ki ob pričakovanih gibanjih plač in zaposlenosti izhaja iz ocenjenega razpoložljivega dohodka in relativno majhnih sprememb v strukturi njegove porabe. Rast investicij v osnovna sredstva se bo letos ohranjala na relativno visoki ravni (6.7%), pri čemer naj bi se nadaljevala lani pospešena rast investicij v stanovanjsko gradnjo, investicije v nestanovanjske objekte pa se bodo po oceni ohranjale na visoki ravni zadnjih dveh let. Rast investicij v opremo in stroje naj bi se le nekoliko upočasnila. Dejavnik, ki bi lahko pospešil investiranje v letu 2005 in ga zavrl v letu 2006 pa so tudi predvidene davčne spremembe na področju investicijskih olajšav, ki stopijo v veljavo leta 2006. Glede na zelo visoko rast zalog v zadnjih dveh letih in pričakovana ugodna gospodarska gibanja letos in v prihodnjem letu v tem segmentu pričakujemo nižje rasti in v povprečju nevtralen prispevek sprememb zalog h gospodarski rasti. Predvsem zato bo rast domače potrošnje letos nižja kot zadnji dve leti in nižja kot v Jesenski napovedi. Kljub višji napovedani rasti izvoza ostaja napoved rasti uvoza ob pričakovani rasti domače potrošnje na ravni iz Jesenske napovedi (6.5% v 2005 in 6.6% v 2006). Prispevek neto menjave s tujino h gospodarski rasti naj bi bil tako letos in prihodnje leto prvič po letu 2002 zopet pozitiven (0.5 oz. 0.7 odstotne točke). Primanjkljaj tekočega računa naj bi v letu 2005 ostal na podobni ravni kot leta 2004, v letu 2006 pa naj bi se prevesil v majhen presežek.

Napoved razmer na trgu dela

Skladno z ugodno gospodarsko rastjo se bodo v letih 2005–2006 postopno izboljševale tudi razmere na trgu dela.

Tako se bo nadaljevalo povečevanje zaposlenosti, ki se je po dveh letih upadanja začela lani (po nacionalnih računih za 0.5% v letu 2005, 0.4% v letu 2006), skladno s tem pa naj bi se nekoliko hitreje zmanjševala tudi brezposelnost.

V letu 2005 bo realna bruto plača na zaposlenega porasla za 2.1% od tega v zasebnem sektorju za 2.5% in v javnem sektorju za okoli 0.9%. Plačna politika bo v letu 2005 sledila smernici zaostajanja rasti realne bruto plače na zaposlenega za rastjo produktivnosti dela za eno odstotno točko. Rast bruto plače na zaposlenega v zasebnem sektorju bo nekoliko nižja kot lani, deloma tudi zaradi manjšega števila delovnih dni. Pri tem v usklajevalnem mehanizmu za plače v zasebnem sektorju, ki je dogovorjen v Dogovoru o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju 2004–2005, ni predvidena korekcija navzdol (mehanizem v dogovoru za leto 2005 upošteva nekoliko višjo inflacijo od napovedane za leto 2005). V javnem sektorju so v realni rasti bruto plače upoštevane 2-odstotna uskladitev vseh plač, dogovorjena med socialnimi partnerji s "Sporazumom o uskladitvi višine izhodiščne plače in osnovne plače v letu 2005", redna napredovanja in julijsko povečanje plač v dejavnosti izobraževanja.

Dogovorjena uskladitev pomeni, da bo upoštevaje mehanizem iz Dogovora o višini in načinu uskladitve osnovnih plač ter višini regresa za letni dopust za leti 2004–2005 namenjenih manj sredstev za odpravo nesorazmerij.

Za leto 2006 bo v socialnem sporazumu za naslednje obdobje treba oblikovati smernice za plačno politiko.

Dogovorjene smernice se bodo upoštevale pri konkretnem dogovarjanju med socialnimi partnerji o plačni politiki tako za zasebni kot javni sektor, saj se v obeh sektorjih z letom 2005 dogovor o politiki plač izteče. Ocena 2.6- odstotne realne rasti bruto plače na zaposlenega v Pomladanski napovedi predpostavlja, da se osnovna smernica o vsaj enoodstotnem zaostajanju rasti realne bruto plače na zaposlenega za produktivnostjo dela ne bo spremenila. V zasebnem sektorju naj bi ob tej predpostavki realna bruto plača na zaposlenega porasla za približno 2.9%, predvsem zaradi dodatno povečane gospodarske aktivnosti. V javnem sektorju, kjer se upošteva, da se bodo plače že izplačevale na osnovi novega zakona, pa bi realna bruto plača porasla za približno 1.8%.

Napoved inflacije za leti 2005 in 2006

Po znižanju inflacije v zadnjih dveh letih za več kot polovico pričakujemo njeno nadaljnje umirjanje tudi v letih 2005 in 2006, kar bo omogočilo izpolnitev maastrichtskega kriterija sredi leta 2006. Ob nadaljevanju izvajanja dosedanjih ukrepov makroekonomskih politik za znižanje inflacije in v manjši meri ohranjanju ugodnih učinkov

(4)

Aktualno – Pomladanska napoved 2005

številka 4/2005 str. 4 vstopa v EU pričakujemo, da se bo medletna inflacija v letu 2005 znižala na 2.5%, v letu 2006 pa na 2.3%. Toliko kot medletna naj bi v obeh letih znašala tudi povprečna inflacija. Ob predpostavki, da bodo v prihodnjih dveh letih na rast cen v manjši meri kot v letu 2004 vplivali dejavniki pretežno enkratnega značaja (cene nafte in odprava carin pri prehrambenih izdelkih), bo za vzdržno znižanje inflacije ključnega pomena izvajanje že sprejetih usmeritev na področju denarne, fiskalne in dohodkovne politike ter politike regulacije cen.

Na področju denarne politike predpostavljamo, da bo Banka Slovenije ohranjala stabilen tečaj tolarja tudi v preostalem obdobju sodelovanja v mehanizmu deviznih tečajev ERM II in s tem, poleg izpolnitve maastrichtskega kriterija stabilnosti tečaja tolarja, preprečevala spremembe cen, ki bi jih povzročile spremembe tečaja. Ker je postopna depreciacija tolarja v minulih letih vsakokrat prispevala približno polovico skupnega povišanja cen, bo ohranjanje stabilnega tečaja odpravilo pomemben dejavnik inflacije.

Za politike v pristojnosti vlade pa pričakujemo, da bodo še naprej podpirale usmeritve Banke Slovenije za znižanje inflacije. Po tem, ko je sprememba usmeritev na področju politike regulacije cen in prilagajanja trošarin prispevala k znižanju inflacije v letu 2003 in 2004, za leti 2005 in 2006 pričakujemo nadaljevanje sedanjih usmeritev. Na področju politike regulacije cen to pomeni, da rast cen, ki so pod različnimi oblikami regulacije, tudi v teh letih ne bo presegala rasti cen, ki se oblikujejo prosto, od tega cilja pa ne bo bistveno odstopala nobena izmed reguliranih cen. V skladu z veljavnim načrtom uravnavanja reguliranih cen v letih 2004 in 2005 rast reguliranih cen v letošnjem letu naj ne bi presegla 1.5%, kar bi k inflaciji prispevalo 0.2 odstotne točke.

Koordinacija ukrepov vlade in neodvisnih regulatorjev, ki sodelujejo pri oblikovanju cen na področju telekomunikacij, pošte in radiodifuzije ter na področju prenosa električne energije, pa naj bi v letu 2005 zagotovila skladno naraščanje teh cen z rastjo ostalih cen.

V primerjavi z letom 2004 naj bi se letos znižal tudi prispevek sprememb trošarin k inflaciji. Po tem, ko je lani znašal 0.4 odstotne točke, naj bi v letih 2005 in 2006 znašal 0.2 odstotne točke, predvsem zaradi nadaljevanja harmonizacije trošarinskih stopenj na tobak. Poleg tega pa smo pri pripravi napovedi predpostavili, da bo vlada nadaljevala z acikličnim prilagajanjem trošarin na tekoča goriva, s čimer bo blažila večja nihanja cen nafte in predvsem njihove sekundarne učinke.

Pri napovedi inflacije smo tudi upoštevali, da bodo v letih 2005 in 2006 enkratni dejavniki v manjši meri kot lani vplivali na gibanje cen. Za razliko od leta 2004, ko so višje cene nafte in posledično tekočih goriv za prevoz in ogrevanje k inflaciji neposredno prispevale 1.0 odstotne točke, za leto 2005 ne pričakujemo dodatnega naraščanja cen nafte nad nivo ob koncu prvega četrtletja 2005 oziroma predpostavljamo, da se bo njihova povprečna cena približala 48 USD/sodček, v letu 2006 pa naj bi se povprečna cena nafte Brent znižala na 45 USD/sodček. Na drugi strani pa na znižanje cen v preostanku letošnjega leta ne bo več vplivala odprava carin na prehrambene izdelke, zaradi katerih je bila inflacija po vstopu v EU nižja za približno 1.0 odstotne točke.

Višja inflacija kot v povprečju EU bo, ob doslednem izvajanju naštetih ukrepov makroekonomske politike, v naslednjih letih predvsem posledica ekonomskega dohitevanja razvitejših držav EU. Ocenjujemo, da bi lahko bila zaradi hitrejše rasti produktivnosti v slovenskem gospodarstvu glede na povprečje v naših najpomembnejših gospodarskih partnericah EU (Balassa-Samuelsonov učinek), ter zaradi strukturnih neskladij, ki se še ohranjajo v slovenski ekonomiji, inflacija v prihodnjih letih za 1.0–1.5 odstotne točke višja kot v povprečju teh držav. Dodatno vzdržno znižanje inflacije bo zato mogoče doseči predvsem z dokončanjem strukturnih reform, predvsem v sektorjih, kjer se cene še oblikujejo pod nadzorom države ter na področju delovanja finančnih trgov in trga dela.

V primerjavi s predhodno napovedjo so se tveganja za odstopanje inflacije od osrednje napovedi v letu 2005 zmanjšala, vendar ostajajo glede na osrednjo napoved enakomerno porazdeljena. Ocenjujemo, da lahko drugačno rast cen od predvidene povzročijo predvsem šoki iz mednarodnega okolja, kjer kot najverjetnejšega ocenjujemo nadaljnje spremembe cen nafte. Kot manj verjetna razloga za višjo rast cen pa ocenjujemo možnost nedoslednega izvajanja ukrepov že sprejetih makroekonomskih politik ter povečanje razkoraka med dejansko in potencialno rastjo bruto domačega proizvoda.

Glavna tveganja za uresničitev napovedi

Že v jesenski napovedi 2004 smo opozorili na tveganji za njeno uresničitev, povezani z vstopom v EU, ki pa se nista uresničili. Prvo je bilo morebitno naglo padanje konkurenčnosti delovno intenzivnih panog v letu 2004, ki bi se odrazilo na nižji rasti domače proizvodnje ter večjem številu brezposelnih. Podatki o proizvodnji in številu zaposlenih v delovno intenzivnih panogah v letu 2004 kažejo, da se tveganje še hitrejšega padanja njihove konkurenčnosti ni uresničilo, saj so bila sicer neugodna gibanja v skladu s predvidevanji osnovnega scenarija.

Tudi v letu 2005 pričakujemo podobna negativna gibanja v teh panogah, kar pa je že vključeno v osnovni scenarij.

Drugo tveganje je bila možnost pospešene rasti domače potrošnje kot posledice znižanja nominalnih obrestnih mer ob vstopu v ERM II, kar bi lahko povzročilo makroekonomska neravnovesja na področju zunanje menjave in inflacije. Ker zaradi še vedno prisotnega učinka zniževanja obrestnih mer tveganja pospešene rasti domače potrošnje še ne moremo povsem izključiti, zlasti to velja za prvo četrtletje oziroma prvo polovico leta 2005, smo ob pripravi Pomladanske napovedi ponovno preučili možne posledice uresničitve tega tveganja. Poleg osnovne napovedi smo za leto 2005 pripravili še dva alternativna scenarija. Prvi temelji na predpostavki, da bo gospodarska rast v nekaterih, večinoma starih članicah EU, v letu 2005 v povprečju za okoli 0.5 odstotne točke nižja glede na osnovni scenarij. Glede na dinamiko rasti cen nafte na svetovnih trgih v marcu in začetku aprila letos smo ocenili tudi vpliv višjih cen nafte (za 10 USD/sod glede na osnovni scenarij) na gibanje makroekonomskih agregatov.

(5)

Ekonomski odnosi s tujino

številka 4/2005 str. 5 Plačilna bilanca Slovenije, I–II 2005, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo¹ Saldo, I–II 2004

Tekoče transakcije 2,615.9 2,566.9 49.0 91.3

Blagovna menjava (FOB) 2,068.2 2,101.6 -33.5 -25.2

Storitve 380.1 278.8 101.3 84.8

Dohodki od dela in kapitala 98.6 60.2 38.4 27.2

Tekoči transferji 69.1 126.4 -57.3 4.6

Kapitalski in finančni račun 657.9 -648.2 9.7 -113.3

Kapitalski račun 13.2 -27.4 -14.3 -12.0

Kapitalski transferji 12.1 -27.3 -15.2 -13.0

Patenti, licence 1.1 -0.1 1.0 0.9

Finančni račun 644.7 -620.7 24.0 -101.3

Neposredne naložbe 0.0 -143.0 -143.0 -89.0

Naložbe v vrednostne papirje 43.4 -167.8 -124.4 -73.3

Finančni derivativi 0.0 -1.8 -1.8 -0.3

Ostale naložbe 601.3 -176.0 425.3 130.8

Terjatve 56.9 -125.7 -68.8 -130.6

Obveznosti 544.4 -50.3 494.1 261.4

Mednarodne denarne rezerve 0.0 -132.2 -132.2 -69.6

Statistična napaka 0.0 -58.7 -58.7 22.1

Vir podatkov: BS. Opomba: ¹negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke.

V začetku letošnjega leta se je nadaljevala visoka rast blagovno-storitvene menjave, v tekočih transakcijah je bil dosežen presežek, ki pa je bil manjši kot v istem obdobju lani. Po začasnih

podatkih SURS-a se je blagovni izvoz v prvih dveh mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani nominalno povečal za 12.3% (v EU 25 za 15.5%, v države nečlanice za 4.7%). Blagovni uvoz je bil večji za 12.1% (iz EU 25 za 8.5%, iz držav nečlanic za 29.7%). Presežek v menjavi z državami nečlanicami ni zadoščal za kritje primanjkljaja v menjavi z državami EU. Zaradi povečanega neto izvoza transportnih in turističnih storitev se je presežek v storitveni bilanci v primerjavi z istim obdobjem lani povečal skoraj za petino. K povečanju presežka v bilanci faktorskih dohodkov so večinoma prispevale prejete obresti od naložb v tuje obveznice in zadolžnice. Bilanca tekočih transferov je izkazovala primanjkljaj, ki je bil večinoma posledica odlivov v proračun EU s strani državnega sektorja. Saldo tekočega računa plačilne bilance je izkazoval presežek, ki pa je bil skoraj polovico nižji od primerljivega lani.

V nasprotju z istim obdobjem lani so finančne transakcije v prvih dveh mesecih letos izkazovale 156.2 mio EUR neto pritoka kapitala, pri tem pa so se najbolj povečale obveznosti iz naslova ostalih naložb. Visok je bil odliv kapitala zaradi zmanjšanja vrednosti lastniškega kapitala tujih neposrednih naložb v

Sloveniji (za 120.4 mio EUR), kar je predvsem posledica umika belgijske pivovarne Interbrew s slovenskega kapitalskega trga (nakup večine delnic Uniona s strani pivovarne Laško). Nadaljeval se je izvoz kapitala v obliki naložb v vrednostne papirje. Po podatkih BS gre večinoma za naložbe v BIH in Hrvaško, deloma pa tudi v Srbijo in Črno goro. Pri ostalih naložbah je bilo povečanje terjatev v prvih dveh mesecih letos nižje (68.8 mio EUR) kot v istem obdobju lani (130.6 mio EUR). Pri tem so se najbolj znižala posojila dana tujini, manj pa je bilo tudi sredstev na računih v tujini. Obveznosti so se povečale za 232.7 mio EUR (na 494.1 mio EUR). Predvsem zaradi še vedno pozitivne razlike med slovenskimi in tujimi obrestnimi merami se povečujejo tudi vloge tujih kapitalsko povezanih bank pri domačih poslovnih bankah. Okrepilo se je tudi zadolževanje v tujini s strani domačih podjetij in bančnega sektorja.

Mednarodne denarne rezerve, ki jih je oblikoval presežek tako v tekočih kot tudi finančnih transakcijah, so se v primerjavi z istim obdobjem lani povečale za 132.2 mio EUR. Konec februarja je

stanje mednarodnih denarnih rezerv znašalo 6,711.9 mio EUR, stanje deviznih rezerv poslovnih bank pa 1,030.8 mio EUR.

Graf: Dinamika plačilno-bilančnih tokov, v mio EUR

-250 -200 -150 -100 -50 0 50 100 150 200 250

jan 2004

f eb mar apr maj jun jul av g sept okt nov dec jan

2005 f eb Vir podatkov: BS.

v mio EUR

Neposredne naložbe Naložbe v v rednostne papirje

Ostale naložbe Tekoči račun

(6)

Cenovna gibanja

številka 4/2005 str. 6

2004 2005

Indeksi cen XII 2004/

XII 2003 Φ (I 04-XII 04)/

Φ (I 03-XII 03) III 2005/

II 2005 III 2005/

III 2004 Φ (IV 04-III 05)/

Φ (IV 03-III 04)

Cene življenjskih potrebščin (CPI) 103.2 103.6 101.1 103.1 103.3

Blago 102.5 102.6 101.5 102.6 102.4

Goriva in energija 110.3 106.9 101.2 111.2 109.1

Drugo 100.9 101.7 101.6 100.7 100.9

Storitve 104.9 106.0 100.2 104.4 105.5

Cene življenjskih potrebščin (HICP) 103.3 103.7 101.0 103.3 103.4

Regulirane cene¹ 109.0 107.3 101.0 110.7 109.3

Energija 110.3 107.2 101.3 112.8 110.1

Drugo 106.1 107.6 100.2 106.0 107.5

Osnovna inflacija

Odrezano povprečje 102.6 103.3 100.8 103.0 103.0

Brez hrane in energije 102.1 102.8 100.8 101.5 102.2

Cene industrijskih proizvodov (IPI) 104.9 104.3 100.0 103.8 104.6

Vmesna poraba 106.9 105.9 99.8 104.1 106.2

Investicije 103.3 102.5 100.4 105.8 103.8

Široka poraba 103.0 102.9 100.2 103.0 102.9

Cene v EMU

Cene življenjskih potrebščin (MUICP) 102.4 102.1 100.7 102.1 102.2

Brez hrane, energije, tobaka in alkohola 101.9 101.8 100.7 101.6 101.8

Cene industrijskih proizvodov (IPI) 103.5 102.2 100.4² 104.2² 102.9²

Vir podatkov: CPI, HICP, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP, IPI v EU: Eurostat (začasni podatki) in preračun UMAR. Opombe: številke se zaradi zaokroževanj ne seštevajo vedno, ¹zaradi sprememb indeksa reguliranih

cen v letu 2005 podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi, ²podatek za predhodni mesec.

Cene življenjskih potrebščin so se v marcu povišale za 1.1%, medletna inflacija pa na 3.1%. Po visokem povišanju cen v marcu je bila skupna rast cen v prvem četrtletju leta (1.1%) enaka kot v prvem četrtletju leta 2004, kljub temu pa se je nadaljevalo postopno umirjanje dolgoročnejših indikatorjev rasti cen. V primerjavi z decembrom lani je bila medletna inflacija (CPI) konec marca namreč nižja za 0.1, povprečna inflacija pa za 0.3 odstotne točke.

Razkorak med povprečno (HICP) inflacijo in vrednostjo maastrichtskega kriterija se je v prvih treh mesecih zmanjšal za 0.3 odstotne točke, povprečna inflacija pa je tako za 1.1 odstotne točke presegala maastrichtski kriterij.

V prvih treh mesecih leta se je nadaljevalo umirjanje osnovne inflacije. Indeks cen, ki ne vključuje cen hrane in energentov, se je v prvih treh mesecih leta znižal za 0.6 odstotne točke, v zadnjih dvanajstih mesecih pa za 1.7 odstotne točke. Gibanje osnovne inflacije kaže, da so ključne ekonomske politike še vedno naravnane k nadaljnjemu postopnemu zniževanju inflacije, nihanja cen v zadnjih treh mesecih pa so predvsem posledica sezonskih vplivov in zunanjih dejavnikov. Samo dvig cen nafte, v prvih treh mesecih za približno 35% (cena sodčka nafte Brent, izražena v dolarjih), je namreč k inflaciji v prvih treh mesecih leta prispeval 0.5 odstotne točke, pri čemer je vlada nadaljevala z acikličnim prilagajanjem trošarin na tekoča goriva za prevoz in ogrevanje. Če vlada do konca marca ne bi štirikrat zaporedoma znižala trošarin do ravni, ki je manj kot 2.0 tolarja nad spodnjo še dovoljeno mejo, ki jo določajo predpisi EU, bi bil prispevek cen tekočih goriv še za 0.5 odstotne točke višji. Postopno zniževanje inflacije podpirajo tudi druge makroekonomske politike, predvsem ohranjanje stabilnega tečaja tolarja ter spremembe reguliranih cen. Po njihovi rasti v 2004, ki je bila višja od načrtovane (predvsem zaradi vpliva višjih cen nafte), so bila njihova povišanja v prvem četrtletju skladnejša z gibanjem prostih cen. Kljub temu je vlada pripravila spremembo Načrta uravnavanja reguliranih cen, ki bo omogočila izpolnitev osnovnega cilja na področju politike reguliranih cen (uskladiti rast cen s predvideno rastjo prostih cen).

Okrepljena sezonska nihanja cen so posledica enkratnih dejavnikov. Največja sezonska nihanja cen, v skupinah obleka in obutev ter hrana in brezalkoholne pijače, so bila v prvem četrtletju letošnjega leta pri prvih posledica spremenjenih terminov razprodaj, pri drugih pa slabih vremenskih razmer, zato ne pričakujemo, da bodo imela trajnejši vpliv na raven cen.

Graf: Mesečne spremembe cen izbranih skupin indeksa cen življenjskih potrebščin

90 92 94 96 98 100 102 104 106 108

jan 99 jan 00 jan 01 jan 02 jan 03 jan 04 jan 05

Vir podatkov: SU R S, preračuni U M AR . oblek a in obutev

hrana in brezalk oholne pijač e Sk upaj

(7)

Denarna gibanja

številka 4/2005 str. 7 Denarni agregati, devizni tečaji ter obrestne mere Banke Slovenije (stanja konec meseca)

2004 2005

Denarni agregati¹,

stopnje rasti v % XII 04/

XII 03

Ф X 04-XII 04/

Ф X 03-XII 03

III 05/

II 05

III 05/

III 04

Ф I 05-III 05/

Ф I 04-III 04

M1 27.8 22.5 0.6 27.2 27.8

M2 4.0 1.5 1.4 6.3 5.1

M3 6.8 4.6 0.8 8.0 7.5

Devizni tečaj,

stopnje rasti v % XII 04/

XII 03 Ф I 04-XII 04/

Ф I 03-XII 03 III 05/

II 05 III 05/

III 04 Ф IV 04-III 05/

Ф IV 03-III 04

EUR 1.3 2.1 0.0 0.7 1.7

USD -6.2 -6.6 1.6 -4.9 -5.1

Obrestne mere, nominalne v % XII 04 I-XII 04 I 05 III 05 IV 05

depozit preko noči 2.25 2.4 2.25 2.25 2.25

TBZ² 60-d 4.00 4.5 4.00 4.00 4.00

TBZ² 270-d 4.20 4.8 4.20 4.20 4.20

začasni odkup deviz 1.25 1.6 1.25 1.25 1.50

OM refinanciranja pri BS 3.25 3.6 3.25 3.25 3.50

Vir podatkov: BS. Opombe: ¹nacionalna definicija, ²tolarski blagajniški zapisi (60-, 270-dnevni).

Svet Banke Slovenije je na prvi seji v aprilu za 0.25 odstotne točke povišal ceno začasnega odkupa deviz. Po tem, ko BS po vstopu v mehanizem deviznih tečajev ERM II junija lani do konca leta ni spreminjala svojih ključnih obrestnih mer, je najprej konec decembra 2004, nato pa še enkrat v začetku aprila letos, zvišala ceno začasnega odkupa deviz, obakrat za 0.25 odstotne točke. S tem se je za enak znesek zvišala obrestna mera refinanciranja pri BS, ki je tako konec aprila znašala 3.5%, saj je obrestna mera refinanciranja pri Evropski centralni banki v tem času ostala nespremenjena, 2.0-odstotna. BS je tako povečala razkorak med obrestnima merama refinanciranja obeh centralnih bank (na 1.5 odstotne točke), ki naj bi se ob prevzemu evra, predvidoma v začetku leta 2007, odpravil.

Hkrati pa je z dvigom cene začasnega odkupa deviz zaostrila pogoje poslovanja s poslovnimi bankami v okviru swap poslov, saj sta obrestni meri tolarskih blagajniških zapisov (kot tudi ostale ključne obrestne mere BS) ostali nespremenjeni.

Stanje swap poslov se je po zmanjšanju v dvanajstih mesecih pred junijem 2004 v drugi polovici lanskega leta ohranjalo na doseženi ravni. Zaradi ohranjanja presežne ponudbe deviz na deviznih trgih, ki se je v prvih dveh mesecih leta v primerjavi z zadnjim četrtletjem sicer zmanjšala za približno 85%, vendar še vedno skupaj znašala 31.9 mio EUR, je BS nadaljevala s poseganjem preko swap poslov. Njihovo stanje, ki se je v letu 2004 zmanjšalo za 1.177 mio EUR, se je v prvem četrtletju letos povišalo za 207 mio EUR. K zmanjšanju neto ponudbe deviz nerezidentov na deviznih trgih in s tem swap operacij pa bo najverjetneje prispevala tudi zadnja sprememba obrestnih mer.

Tečaj tolarja je zato tudi v letošnjem prvem četrtletju nihal v ozkem razponu pod centralno pariteto. V prvem četrtletju leta je BS ohranjala stabilen tečaj tolarja, saj njegova odstopanja od centralne paritete (na podlagi tečajev, ki jih sporočijo banke) niso presegla 0.06%. Ob stabilnem nominalnem tečaju tolarja je realni tečaj tolarja do evra marca apreciiral za 0.7%, predvsem zaradi zmanjšanja razlike med rastjo cen življenjskih potrebščin v Sloveniji in EU pa je njegova apreciacija na medletni ravni marca znašala 0.4% (marca lani je medletna depreciacija znašala 0.5%). Realni efektivni tečaj tolarja (merjen s cenami življenjskih potrebščin) pa je marca apreciiral za 0.9%, na medletni ravni pa je apreciiral za 1.4% (marca lani je njegova medletna apreciacija znašala 1.6%).

Graf: Obrestne mere Banke Slovenije

1%

2%

3%

4%

5%

6%

7%

8%

9%

10%

11%

12%

13%

14%

jan 00 apr 00 jul 00 okt 00 jan 01 apr 01 jul 01 okt 01 jan 02 apr 02 jul 02 okt 02 jan 03 apr 03 jul 03 okt 03 jan 04 apr 04 jul 04 okt 04 jan 05 apr 05

Vir podatkov: BS, preračuni UMAR.

medletno

Lombardna obrestna mera TBZ-60d

TBZ-270d

Obrestna mera ref inanciranja pri BS Obrestna mera ref inanciranja pri ECB

(8)

Denarni trg – varčevanje prebivalstva

številka 4/2005 str. 8 Nominalni zneski, v mrd SIT Realne stopnje rasti, v %

Prihranki prebivalstva

v bankah 31. XII 2004 31. III 2005 31. III 05/28. II 05 31. III 05/31. XII 04 31. III 04/31. XII 03

Celotni prihranki, skupaj 2,341.3 2,340.7 -0.6 -0.6 0.6

Tolarski prihranki, skupaj 1,422.3 1,415.1 -1.3 -1.6 -0.6

Vpogledne vloge 642.8 648.8 -0.7 -0.1 2.1

Kratkoročne vloge 632.1 619.7 -2.0 -3.0 0.3

Dolgoročne vloge 146.2 145.8 -1.0 -1.3 -8.5

Devizni prihranki, skupaj 919.0 925.7 0.3 0.6 2.0

Kratkoročne in vpogledne vloge 829.6 834.8 0.1 0.4 2.4

Dolgoročne vloge 89.4 90.9 1.7 1.5 -1.8

Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR.

Realni obseg skupnih prihrankov se znižuje že drugi mesec zapored, kar je posledica zniževanja obsega tolarskega varčevanja, medtem ko se devizno varčevanje ponovno krepi. Še v preteklem letu

so se izmed tolarskih vlog občutneje krepile vpogledne vloge, v prvem četrtletju letos pa so vse skupine tolarskih vlog realno upadle, in sicer v razponu med 10.7% (vezane vloge do 30 dni) in 0.1% (vpogledne vloge). V prvih treh mesecih letos so tako tolarske vloge beležile neto odliv v višini 7.2 mrd SIT, medtem ko so v istem obdobju lani beležile neto priliv v višini 6.9 mrd SIT. Po februarskem znižanju se je marca realni

obseg deviznih prihrankov prebivalstva v bankah ponovno okrepil in bil za 0.6% višji kot ob koncu

preteklega leta. V tem obdobju so se najbolj okrepile devizne vpogledne vloge, ki so realno porasle za 2.7%

in so predstavljale 19.4% deviznih prihrankov prebivalstva v bankah. Izmed ostalih deviznih vlog so se krepile le še dolgoročne vloge, ki so beležile 1.5-odstotno realno rast.

Zniževanje indeksov na Ljubljanski borzi in tudi na pomembnejših kapitalskih trgih (gl. str. 10) je v marcu precej vplivalo na neto prilive v vzajemne sklade.

Njihova vrednost se je v primerjavi s predhodnim mesecem več kot prepolovila in dosegla le 2.4 mrd SIT, kar je najmanj po avgustu 2003 in za približno 5 mrd SIT manj kot v istem obdobju lani. Tudi tokrat so ob zniževanju borznih indeksov nekoliko porasli neto prilivi v obvezniške vzajemne sklade, medtem ko so se neto prilivi v delniške sklade skoraj prepolovili, v uravnotežene vzajemne sklade pa so dosegli manj kot tretjino vrednosti iz preteklega meseca.

Neto tokovi so v prvih treh mesecih letos znašali 14.2 mrd SIT, kar je skoraj petino manj kot v istem obdobju lani.

Kljub neto prilivom se je zaradi zniževanja vrednosti naložb vzajemnih skladov obseg sredstev v upravljanju v primerjavi s koncem februarja znižal za 0.4%. Dosegel je vrednost 221.8 mrd SIT (9.5%

vlog prebivalstva v bankah), kar je za 6.8% več kot konec preteklega leta. Še naprej je največ sredstev naloženih v delnicah domačih izdajateljev, vendar se njihov delež znižuje. Donosnost vzajemnih skladov se po izredno visokih stopnjah v preteklih letih postopoma zmanjšuje in se približuje ravnem, ki jih dosegajo vzajemni skladi na razvitih finančnih trgih. Ob 1.5-odstotni izgubi, ki so jo na mesečni ravni beležili v marcu, se je medletna povprečna tehtana donosnost z 8.5% znižala na najnižjo raven po aprilu 2001. Prav tako so bili na najnižji ravni tudi razponi donosnosti posameznih skupin vzajemnih skladov, in sicer na ravni med 8.7% pri uravnoteženih skladih in 5.8% pri obvezniških skladih. Donosnost slednjih je le še za 1.5 odstotne točke presegla obrestno mero za dolgoročne depozite iz marca 2004.

Zaradi visoke inflacije v marcu se je aprila vrednost TOM-a zvišala. Tako je za 1.3 odstotne točke višja

kot mesec poprej in je dosegla raven 3.7%. Skladno z gibanjem TOM-a so se povišale tudi obrestne mere za dolgoročne depozite, in sicer na raven 4.2%.

Graf: Neto prilivi sredstev v vzajemne sklade

-1 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

jan 03 feb 03 mar 03 apr 03 maj 03 jun 03 jul 03 avg 03 sep 03 okt 03 nov 03 dec 03 jan 04 feb 04 mar 04 apr 04 maj 04 jun 04 jul 04 avg 04 sep 04 okt 04 nov 04 dec 04 jan 05 feb 05 mar 05

Vir podatkov: www.vzajemci.com, preračuni UMAR.

V mrd SIT

0 10 20 30 40 50 60

V %

Obv ezniški Urav noteženi Delniški

Obv ezniški (desna os) Urav noteženi (desna os) Delniški (desna os)

(9)

Denarni trg – krediti

številka 4/2005 str. 9 Nominalni zneski, v mrd SIT Realna rast kreditov, v %

Obseg kreditov domačih bank

31. XII 2004 31. III 2005 31. III 2005/

28. II 2005

31. III 2005/

31. XII 2004

31. III 2004/

31. XII 2003

Tolarski krediti skupaj 2,021.9 2,067.4 0.5 1.2 1.2

Tolarski krediti podjetjem in DFO 1,132.3 1,159.7 0.7 1.3 -0.4

Okvirni, kratkoročni 600.2 621.2 2.3 2.4 0.7

Dolgoročni 532.0 538.6 -1.1 0.2 -1.6

Devizni krediti podjetjem in DFO 910.1 1,034.6 4.0 13.5 11.1

Tolarski krediti prebivalstvu 756.9 779.1 0.9 1.8 1.9

Dolgoročni 621.1 641.4 0.6 2.2 2.7

Devizni krediti prebivalstvu 22.9 36.2 20.4 57.8 28.3

Tolarski krediti državi 132.7 128.6 -3.2 -4.1 10.0

Dolgoročni 128.3 122.1 -3.7 -5.8 5.9

Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: DFO: druge finančne organizacije.

Potem, ko je obseg tolarskih kreditov februarja na mesečni ravni realno upadel, se je v marcu ponovno okrepil. Še naprej se pretežno zadolžujejo prebivalstvo ter podjetja in DFO, medtem ko država tako tolarske kot tudi devizne kredite, najete pri domačih bankah, odplačuje. Neto tokovi vseh tolarskih kreditov so v prvem četrtletju letos dosegli vrednost 45.5 mrd SIT, kar je realno za 6.5 % več kot v istem obdobju lani. Precej bolj kot tolarski se krepijo devizni krediti, ki so samo v prvem četrtletju letos realno porasli za 14.1%. Njihovi neto tokovi so s 135 mrd SIT trikrat presegli neto tokove tolarskih kreditov, na medletni ravni pa so bili realno višji za dobrih 85%.

Marca se je okrepilo tolarsko zadolževanje podjetij in DFO v obliki kratkoročnih kreditov, ki je beležilo najvišjo realno rast po lanskem septembru. K 0.7 odstotni rasti so tako prispevali kar 1.2 odstotne točke. Na drugi strani so to rast za 0.5 odstotne točke znižali dolgoročni in okvirni krediti (slednji so upadli za 1.7 %). Na četrtletni ravni so se najbolj okrepili okvirni krediti (za 21.3%), kar je posledica sezonskih dejavnikov, saj so se podjetja in DFO zlasti v prvih dveh mesecih leta po neto odplačevanju v decembru ponovno okrepljeno zadolževala s tovrstnimi krediti. Neto tokovi tolarskih kreditov podjetjem in DFO so v prvem četrtletju letos znašali 27.5 mrd SIT (samo marca 20.5 mrd SIT) in so bili realno za skoraj 2.5-krat višji od neto tokov iz istega obdobja lani. Več kot tri četrtine teh tokov je odpadlo na kratkoročne in okvirne kredite.

Visoka rast deviznih kreditov podjetij in DFO, najetih pri domačih bankah, se je nadaljevala tudi v marcu.

Njihov delež se je v tako v primerjavi s koncem leta povišal za 2.5 odstotne točke, in sicer na raven 47.2%. Neto tokovi deviznih kreditov so v prvih treh mesecih letos znašali 124.5 mrd SIT in so bili realno dobri dve tretjini višji od neto tokov iz istega obdobja lani. Velik del teh tokov so predstavljali dolgoročni krediti. Po januarskem umirjanju se je v februarju zadolževanje podjetij v tujini precej okrepilo. Neto tokovi so v prvih dveh mesecih letos znašali 32.4 mrd SIT in tako bili realno za skoraj dve tretjini višji kot v istem obdobju lani. Več kot 95% teh neto tokov je posledica dolgoročnih kreditov.

Devizni krediti postajajo vse pomembnejša oblika zadolževanja prebivalstva. V zadnjih šestih mesecih so njihove mesečne realne stopnje rasti vedno presegale raven 10%, v marcu pa je bila dosežena najvišja mesečna rast doslej. Zaradi preteklih omejitev zadolževanja prebivalstva s tovrstnimi krediti le-ti predstavljajo le 4.4% vseh kreditov prebivalstva pri domačih bankah. Po februarski stagnaciji so se ponovno okrepili tolarski krediti. Kljub močnejši rasti okvirnih in kratkoročnih kreditov so k celotni rasti največ (0.5 odstotne točke) prispevali dolgoročni tolarski krediti, kar je posledica njihovega več kot 80-odstotnega deleža. Neto tokovi tolarskih in deviznih kreditov so v prvem četrtletju letos znašali 35.5 mrd SIT (od tega dobro tretjino devizni krediti), kar je realno za skoraj dve tretjini več kot v istem obdobju lani.

Graf: Neto tokovi deviznih kreditov domačih bank

-15 0 15 30 45 60

jan 03 feb 03 mar 03 apr 03 maj 03 jun 03 jul 03 avg 03 sep 03 okt 03 nov 03 dec 03 jan 04 feb 04 mar 04 apr 04 maj 04 jun 04 jul 04 avg 04 sep 04 okt 04 nov 04 dec 04 jan 05 feb 05 mar 05

Vir podatkov: Banka Slovenije, preračuni UMAR

V mrd SIT

Držav a Podjetja in DFO Prebiv alstv o

(10)

Borza vrednostnih papirjev

številka 4/2005 str. 10 Promet, I–III 2005 Tržna kapitalizacija, 31. III 2005 Promet in tržna kapitalizacija na

Ljubljanski borzi d.d. v mrd SIT Stopnje rasti, v %

I–III 2005/I–III 2004 v mrd SIT Stopnje rasti, v % 31. III 2005/31. III 2004

Skupaj 104.7 7.7 3,067.1 14.9

Borzna kotacija

Skupaj 74.5 18.5 2,129.8 14.9

Delnice 53.5 28.3 1,199.5 8.9

Obveznice 21.1 -0.7 930.3 23.6

Prosti trg

Skupaj 19.0 3.7 706.0 19.5

Delnice 9.1 -31.7 473.1 10.3

Obveznice 10.0 96.0 232.8 44.3

Delnice investicijskih družb 11.2 -30.2 231.4 3.1

Vir podatkov: LBo, lastni izračuni.

Kljub visoki januarski rasti (4.6%) je v prvem četrtletju letos vrednost osrednjega indeksa (SBI20) upadla za 0.9% in dosegla raven 4,858.5 točk.

Gre za prvo znižanje na četrtletni ravni po drugem četrtletju 2003, ko se je njegova vrednost znižala za 3.2%, medtem ko je v istem obdobju lani imel kar 11.3- odstotno rast.

Zniževanje indeksov je precej vplivalo tudi na nižjo rast tržne kapitalizacije vseh vrednostnih papirjev (vključno z delnicami investicijskih družb), ki je bila na četrtletni ravni le 0.6-odstotna ter tako dosegla vrednost 3,067.1 mrd SIT. Rast je v veliki meri posledica 5.1-odstotnega porasta tržne

kapitalizacije obveznic, ki je tako dosegla vrednost 1,163.1 mrd SIT. Zaradi zniževanja cen delnic se je tržna kapitalizacija delnic (brez delnic investicijskih družb) znižala za 1.9%. To znižanje je posledica 2.7- odstotnega upada delnic iz borzne kotacije, medtem ko se je tržna kapitalizacija delnic prostega trga (predvsem zaradi povečanja števila vrednostnih papirjev podjetij, ki že kotirajo na borzi) povišala za 0.1%.

Delež nerezidentov v tržni kapitalizaciji, ki je ob koncu preteklega leta dosegel vrednost 4.5%, se je v začetku leta še nekoliko znižal, nato pa se je do konca prvega četrtletja ohranjal približno na ravni 4%.

Vrednosti panožnih indeksov na Ljubljanski borzi niso povsem sledile gibanjem indeksa SBI20.

Najvišji donos so v povprečju imeli vlagatelji v dejavnost trgovine, saj je vrednost panožnega indeksa v prvem četrtletju porasla za 2%. Nižji, 0.4 odstoten donos imajo v povprečju vlagatelji v dejavnost kemije, indeksa transporta ter hrane in pijače pa sta upadla za 2.5% oziroma 1.6%. Vrednost indeksa obveznic

BIO je v prvem četrtletju letos porasla za 0.1%.

Vrednost celotnega prometa na Ljubljanski borzi se je v prvem četrtletju letos na medletni ravni nekoliko okrepila, kar je posledica visokega februarskega prometa, ki predstavlja več kot 40%

četrtletnega prometa. Najbolj se je okrepil promet z obveznicami, ki je na medletni ravni porasel za 18%.

Rast je posledica skoraj podvojenega prometa z obveznicami, ki kotirajo na prostem trgu. Njihov promet je tako predstavljal približno tretjino celotne vrednosti prometa z obveznicami.

Pomembnejši borzni indeksi so v prvem četrtletju letos pretežno izmerili rast, vendar se je že v marcu vrednost indeksov pričela zniževati, kar je najverjetneje posledica visoke cene nafte. Na

četrtletni ravni se je najbolj okrepil indeks pariške borze CAC40, in sicer za 6.5%, nekoliko manj pa sta porasla osrednja indeksa na londonski in tokijski borzi, in sicer za 1.7 oziroma 1.6%. Izrazito negativno gibanje sta v prvem četrtletju zabeležila osrednja indeksa na newyorški borzi NYSE in NASDAQ, ki sta upadla za 2.6% in 8.1%. Na njuno gibanje je poleg visoke cene nafte najverjetneje vplivalo tudi zviševanje osrednje obrestne mere ameriške centralne banke.

Graf: Medletne stopnje rasti indeksa SBI20 in nekaterih pomembnejših svetovnih indeksov

-60 -40 -20 0 20 40 60 80

jan 02 mar 02 maj 02 jul 02 sep 02 nov 02 jan 03 mar 03 maj 03 jul 03 sep 03 nov 03 jan 04 mar 04 maj 04 jul 04 sep 04 nov 04 jan 05 mar 05

Vir podatkov: LBo, www.finance.yahoo.com, preračuni UMAR.

V %

SBI20 DAX30

NASDAQ NIKKEI

CESI

(11)

Trg dela

številka 4/2005 str. 11

V tisoč Rast v %

Izbrani kazalci trga delovne sile Φ

2004 II

2005 II 2005/

I 2005 I–II 2005/

I–II 2004 Φ 2004/

Φ 2003

A Aktivni po mesečnih poročilih (A=B+C) 900.3 900.0 900.5 0.2 0.1 0.1

Formalno delovno aktivni 807.5 801.9 807.4 0.2 0.8 0.8

Zaposleni v podjetjih in organizacijah 658.7 654.4 662.5 0.3 0.5 0.4

Zaposleni pri samozaposlenih osebah 65.6 64.2 63.9 0.0 -0.8 -0.8

B

Samozaposleni (vključno s kmeti) 83.1 83.3 81.1 0.1 3.8 4.9

Registrirani brezposelni 92.8 98.1 93.1 -0.2 -5.0 -5.0

Ženske 49.3 50.9 48.8 -0.3 -4.5 -4.5

Starejši od 40 let 39.7 42.2 41.2 -0.2 -7.1 -7.9

C

Brezposelni več kot 1 leto 42.9 44.9 42.6 0.7 -9.2 -9.8

Stopnja registrirane brezposelnosti (C/A), % 10.3 10.9 10.3 - - -

Moški 8.9 9.6 9.0 - - -

D

Ženske 12.0 12.5 12.0 - - -

Prosta delovna mesta 14.1 11.2 14.1 -7.9 17.9 16.5

E Za določen čas, v % 73.7 71.8 74.6 - - -

Nove zaposlitve 10.1 8.4 9.5 -22.2 6.1 4.2

Z nižjo izobrazbo 2.9 2.4 2.7 -8.5 3.1 1.4

S srednjo izobrazbo 5.5 4.7 5.2 -24.2 5.9 4.2

F

Z višjo in visoko izobrazbo 1.6 1.3 1.6 -33.7 12.1 9.7

Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR.

Februarja se je zaposlenost povečala v sezonsko običajnem obsegu. Povečala se je v vseh področjih

storitev (najbolj v poslovnih storitvah), zmanjšala pa v predelovalnih dejavnostih, od teh najbolj v strojni in tekstilni industriji ter proizvodnji električne in optične opreme. Povečalo se je tudi število samostojnih podjetnikov, medtem ko je število pri njih zaposlenih še vedno sezonsko stagniralo.

Število registriranih brezposelnih se je zmanjšalo tudi marca.

Upadanje števila registrirano brezposelnih od februarja do vključno junija je sicer del običajnega sezonskega ritma dinamike registrirane brezposelnosti, ki pa je letos, zaradi manjših črtanj iz evidence zaradi razlogov, ki niso povezani z zaposlitvijo, nekoliko bolj umirjen kot v preteklih letih. Marca je delo izgubilo 5,182 oseb, dobilo pa 5,131 brezposelnih (714 več kot februarja). Črtanih iz drugih razlogov je bilo 2,296 brezposelnih. Sezonsko običajen priliv iskalcev prve zaposlitve je letos nekoliko nižji kot v istem obdobju lani. Število registriranih brezposelnih se je marca tako zmanjšalo za 799 oseb, na 92,339.

Tokovi registrirane brezposelnosti v prvem četrtletju so letos ugodnejši kot lani.

Iskalcev prve zaposlitve je bilo 30.1% manj kot v prvem četrtletju lani. Tudi delo je izgubilo 3.9% manj oseb, dobilo pa 5.3% več brezposelnih kot lani. Ker pa je bilo črtanih iz drugih razlogov 50% manj oseb kot v istem obdobju lani, se je število registrirano brezposelnih zaradi približno enako močnega januarskega priliva kot lani, v prvem četrtletju letos povečalo za 1,611 oseb, medtem ko se je lani v istem obdobju le za 698 oseb (gl.

graf). Kljub temu je bilo povprečno število registrirano brezposelnih v prvem četrtletju letos še vedno za 5.1% nižje kot v istem obdobju lani.

Število prostih delovnih mest in realiziranih zaposlitev se je marca povečalo. Marca je bilo objavljenih

15,244 prostih delovnih mest, delo pa je po prijavah na ZRSZ dobilo 10,929 oseb. V prvem četrtletju letos je bilo tako 13.1% več realiziranih zaposlitev kot v istem obdobju lani, razpisanih prostih delovnih mest pa 20.6% več kot v istem obdobju lani.

Graf: Komponente prirasta števila registriranih brezposelnih po četrtletjih 2001–2005

-30 -20 -10 0 10 20

Q1 2001

Q3 Q1

2002

Q3 Q1

2003

Q3 Q1

2004

Q3 Q1

2005 Vir podatkov: ZRSZ.

Tok v brezposelnost (tisoč oseb)

PR IR AST

N ov i brezposelni iskalci prv e zaposlitv e Izgubili delo

Subv encionirane zaposlitv e

N esubv encionirane zaposlitv e Č rtani iz drugih razlogov

(12)

Javnofinančni prihodki

številka 4/2005 str. 12 Indeksi rasti, nominalno Struktura I–III Javnofinančni prihodki I–III 2005,

v mio SIT III 2005/

II 2005 III 2005/

Φ 2004 I–III 2005/

I–III 2004 2004 2005

Davek od dobička 26,394.1 117.8 101.9 121.5 3.7 4.3

Dohodnina 92,636.1 107.3 100.7 102.0 15.3 15.0

Domači davki na blago in storitve 212,850.3 63.5 70.8 104.2 34.4 34.4

V tem:

Davek na dodano vrednost 151,078.9 62.0 72.5 105.6 24.1 24.4

Trošarine¹ 54,710.0 81.2 83.4 109.8 8.4 8.8

Carine in uvozne dajatve 2,133.2 151.7 54.3 26.3 1.4 0.3

Prispevki za socialno varnost 225,081.1 102.4 101.6 106.2 35.7 36.3

Ostali javnofinančni prihodki 60,194.6 110.4 95.9 104.9 9.7 9.7

Javnofinančni prihodki skupaj 619,289.5 90.6 90.5 104.2 100.0 100.0

Vir podatkov: APP, UJP, Poročilo B-2 (bruto vplačila). Opomba: ¹podatek je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin.

V prvih treh mesecih so se javnofinančni prihodki glede na isto obdobje lani realno povečali za 1.6%. Po znatnem zmanjšanju v februarju (realno za 8%) so se marca javnofinančni prihodki v primerjavi s februarjem realno zmanjšali še za 9.4%.

Prihodki od davka na dodano vrednost so marca, skladno z vsakoletno mesečno dinamiko vplačil, močno zanihali navzdol, v prvih treh mesecih pa so se glede na isto lansko obdobje realno povečali za 2.9%. Prilivi v marcu se nanašajo na promet v februarju, ki je koledarsko šibkejši, precejšen vpliv pa ima tudi način obračunavanja in plačevanja davka, zlasti še po spremembah po vstopu Slovenije v EU. Davek na dodano vrednost od uvoza se nanaša le še na uvoz izven EU (njegov delež je bil v treh mesecih le še 18%). Vsi ostali prihodki davka na dodano vrednost se oblikujejo po obračunu doma in v skupnosti.

Prihodki od trošarin so marca sezonsko zanihali navzdol, v prvih treh mesecih glede na isto obdobje lani pa so se realno povečali za 7%. Zaradi prilagajanja evropski zakonodaji so se januarja uskladile višine trošarine na tobak in tobačne izdelke. Letos so bili še nekoliko znižani zneski trošarine za mineralna olja zaradi blaženja nihanja cen naftnih derivatov. V strukturi trošarin so v prvih treh mesecih trošarine na mineralna olja predstavljale 69.3%, na tobak in tobačne izdelke 25.5%, na alkohol in alkoholne izdelke pa 5.2%. Glede na isto lansko obdobje se je povečal delež trošarin na tobak in tobačne izdelke, zmanjšal pa delež trošarin na alkohol in alkoholne izdelke. Delež trošarin na mineralna olja se je ohranil na približno enaki ravni.

V prvih treh mesecih so prihodki iz davkov in prispevkov, ki so vezani na plače, po spremenjeni davčni zakonodaji dosegli skromno rast – realno so se povečali le za 1.9%. Prihodki od prispevkov za socialno varnost so se ob nespremenjenih stopnjah v prvih treh mesecih na medletni ravni realno povečali za 3.5%.

Po treh mesecih veljavnosti novega zakona o dohodnini (gl. EO 2/05, str. 15) se že kažejo njegovi prvi učinki, saj so bili v tem času prihodki od dohodnine glede na isto obdobje lani realno nižji za 0.6%. V tem so bile akontacije davka od dohodka iz zaposlitve realno nižje za 2.5%, znatno pa so se povečale akontacije davka iz drugih dohodkov.

Lani uveljavljena sprememba zakona o davku na izplačane plače je upočasnila tudi rast prihodkov iz tega davka. Po dvigu spodnje meje obdavčitve plač (septembra lani) so se prihodki od davka na izplačane plače v prvih treh mesecih, kljub progresivni lestvici obdavčitve, realno povečali le za 1.9% glede na isto lansko obdobje.

Prihodki od davka od dohodka pravnih oseb so se v prvih treh mesecih glede na isto obdobje lani realno povečali za 18.4%. Marca so v akontacijo davka že vključeni prvi poračuni davka po rezultatih poslovanja za preteklo leto, ki bodo, zaradi novele zakona, ki je zmanjšala olajšave in spremenila izračun osnove, še nekoliko višji kot lani. Zato je precej višja kot lani tudi mesečna akontacija davka.

Graf: Davek na dodano vrednost, v mrd SIT

-10 0 10 20 30 40 50 60 70

jul 99 okt 99 jan 00 apr 00 jul 00 okt 00 jan 01 apr 01 jul 01 okt 01 jan 02 apr 02 jul 02 okt 02 jan 03 apr 03 jul 03 okt 03 jan 04 apr 04 jul 04 okt 04 jan 05

Vir podatkov: UJP, Poročilo B-2.

V mrd SIT

DDV obračun DDV pri uv ozu po B-2 DDV skupaj

(13)

Predelovalne dejavnosti

številka 4/2005 str. 13 Stopnje rasti, v %

Izbrani konjunkturni kazalci

(začasni podatki) II 2005/

I 2005 II 2005/

II 2004 I–II 2005/

I–II 2004 I–XII 2004/

I–XII 2003

Obseg proizvodnje¹ -1.6 0.8 2.4 4.9

- Izrazito izvozno usmerjene panoge^1a -1.2 18.9 17.3 8.2

- Zmerno izvozno usmerjene panoge^1b 0.6 -5.8 -4.1 5.4

- Pretežno na domači trg usmerjene panoge^1c -6.2 -5.0 -0.1 0.3

Povprečno število zaposlenih² 0.0 -1.0 -1.0 -1.2

Produktivnost dela² -0.1 5.2 5.2 6.2

Obseg zalog proizvodov -1.6 18.4 19.6 15.6

Prihodek od prodaje³ -0.5 -0.3 3.5 7.7

Nova naročila³ 12.0 20.9 7.7 7.8

Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih 0.6 5.1 5.0 4.1

- relativno glede na inflacijo 0.0 2.4 2.5 0.5

Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: ¹podatek se nanaša na podjetja z 10 in več zaposlenimi. ^1aPodpodročja dejavnosti D (DC, DG, DK, DM), pri katerih na podlagi podatkov AJPES (2003) za gospodarske družbe v RS povprečni delež

čistih prihodkov iz prodaje, ustvarjenih na tujih trgih, v čistih prihodkih iz prodaje (v nadaljevanju DČPPTT) presega 70%,

1bpodpodročja dejavnosti D (DB, DD, DH, DJ, DL, DN), pri katerih se DČPPTT giblje med 50 in 70%, ^1cpodpodročja dejavnosti D (DA, DE, DF DI), pri katerih je DČPPTT pod 50%. ²Podatek za januar. ³ Realna rast – preračun SURS z indeksom cen IPP.

V začetku leta 2005 je bila rast proizvodne aktivnosti umirjena. Začasni podatki SURS za prva dva

meseca letos kažejo, da se je v januarju obseg proizvodnje na medletni ravni povečal za 4.1%, v februarju pa za 0.8%. V obeh mesecih skupaj je bil ob enakem številu delovnih dni kot lani višji za 2.4%.

Na mesečno dinamiko so v veliki meri vplivali sezonski dejavniki in število delovnih dni. Glede na

lanski december, ki je bil za dva delovna dneva daljši, se je obseg proizvodnje v januarju znižal za 0.1%, po desezoniranih in delovnim dnem prilagojenih podatkih pa povečal za 1.1%. V februarju je bil obseg proizvodnje glede na januar nižji za 1.6%, ob izločitvi vpliva sezone in števila delovnih dni (februar je bil za dva delovna dneva krajši) pa je bilo znižanje 0.6-odstotno. Trendno proizvodna aktivnost že več mesecev stagnira (gl. graf).

Po stagnaciji v začetku leta se je podjetniška klima v drugem četrtletju pričela poslabševati. Na

podlagi ankete SURS o poslovnih tendencah v predelovalnih dejavnostih je bil skupni kazalec zaupanja (sestavljen iz ravni skupnih naročil, ravni zalog in pričakovane proizvodnje) v aprilu po marčevski pozitivni vrednosti ponovno negativen. Izdatneje se je poslabšala tudi desezonirana serija, ki za lanskim povprečjem zaostaja za 4.4 odstotne točke. Delež anketiranih podjetij, ki pričakujejo poslabšanje poslovne klime, v aprilu tako za 1.0 (po desezoniranih podatkih za 3.0) odstotne točke presega delež tistih, ki pričakujejo izboljšanje. Medtem ko se ocene podjetnikov o ravni skupnih naročil in zalog niso bistveno spremenile, je na aprilsko poslabšanje kazalca zaupanja v največji meri vplivala nižja raven pričakovane proizvodne aktivnosti. Po desezoniranih podatkih število anketiranih podjetij, ki predvidevajo, da bo raven proizvodne aktivnosti v prihodnjih treh mesecih naraščala, le še za 24.0 (v marcu 28.0) odstotne točke presega število tistih, ki ocenjujejo, da se bo znižala. Podjetniška pričakovanja o rasti izvoza ter skupnega povpraševanja v naslednjih treh mesecih, ki sicer v izračunu kazalca zaupanja niso zajeta, so bila v aprilu oblikovana na višji ravni, kot znaša mesečno povprečje preteklega leta, vendar desezonirana serija podatkov še ne zazna pomembnega izboljšanja.

Graf: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti

95 100 105 110 115 120 125 130 135 140

jan 02 mar maj jul sept nov jan 03 mar maj jul sept nov jan 04 mar maj jul sept nov jan 04

Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR po metodi Tramo-Seats.

Indeks (1995 = 100)

Originalna serija Trend/cikel Desezonirana serija

(14)

Energetika

številka 4/2005 str. 14 Izbrani kazalci v GWh,

stopnje rasti v % I–III 2004,

v GWh I–III 2005,

v GWh I–III 2005/I–III 2004, v %

Proizvodnja električne energije 3,421 3,280 -4.1

Proizvodnja hidroelektrarn 627 461 -26.5

Proizvodnja termoelektrarn 1,327 1,386 4.4

Proizvodnja nuklearke 1,467 1,433 -2.3

Poraba električne energije 3,282 3,347 2.0

Poraba prek distribucije 2,586 2,622 1.4

Neposredni odjemalci 619 653 5.5

Izgube prenosa 77 73 -5.4

Neto izvoz elektrike 138 -68 n. s.

Vir podatkov: ELES, Elektroenergetska situacija za mesec marec 2005; delno preračun UMAR.

Opomba: n. s. – ni smiselno.

V prvem četrtletju leta 2005 so se hidrološke razmere poslabšale, nižja proizvodnja hidroelektrarn pa je odločilno prispevala k znižanju skupne proizvodnje električne energije. Slednja se je v tem

četrtletju glede na isto lansko obdobje znižala za 4.1%. Proizvodnja termoelektrarn se je sicer povišala za 4.4%, kar pa ni moglo nadomestiti velikega izpada proizvodnje hidroelektrarn. Ta se je znižala kar za 26.5% in je bila tudi za 17.9% nižja od predvidene z elektroenergetsko bilanco (EEB). Nekoliko, za 2.3%, se je znižala tudi proizvodnja električne energije v Nuklearni elektrarni Krško. Skupaj se je poraba električne energije v Sloveniji povečala za 2.0%, kar je v skladu s povprečno letno stopnjo rasti za obdobje 2000–2010, predvideno v energetski strategiji (1.9%). Kljub zmernemu povečanju porabe je ta spet presegla proizvodnjo, neto uvoz električne energije pa je znašal 68 GWh, kar je 2.0% porabe.

Nihanja v proizvodnji hidroelektrarn imajo pomemben vpliv na neto izvoz električne energije.

Predvidena proizvodnja hidroelektrarn v EEB se opira na normalne (dolgoletno povprečne) vodostaje slovenskih rek v različnih obdobjih leta, zato se tudi razmerja načrtovane proizvodnje med posameznimi letnimi časi z leti ne spreminjajo veliko. Proizvodnja hidroelektrarn je v prvem četrtletju predvidoma najnižja.

V drugem četrtletju se ob običajnem spomladanskem deževju (in taljenju snega) skoraj podvoji in je tedaj najvišja v letu. V tretjem četrtletju naj bi bila proizvodnja hidroelektrarn za prek 60%, v zadnjem četrtletju pa le še za dobrih 30% višja kot v prvem četrtletju. Zlasti v letih 2002 in 2003 so bila odstopanja dejanske proizvodnje hidroelektrarn od predvidene zelo velika (gl. graf). V letu 2002 je proizvodnja hidroelektrarn za 11.0% zaostala za načrtovano. Spomladanska proizvodnja je bila precej nižja od jesenske, kar je neobičajno. V letu 2003 se je zaostanek proizvodnje hidroelektrarn za predvideno zaradi suše v drugem in tretjem četrtletju še povečal, na 20.5%. V lanskem letu je bila proizvodnja hidroelektrarn nadpovprečna za 8.7% in precej normalno porazdeljena po obdobjih znotraj leta, v začetku letošnjega leta pa je bila zopet nižja od predvidene. Gibanje odstopanja proizvodnje hidroelektrarn od načrtovane je bilo vseskozi zelo podobno gibanju neto izvoza (uvoza) elektrike. Premosorazmernost pa je bila prekinjena zlasti v drugem in tretjem četrtletju lanskega leta, ko se je podaljšalo obdobje med zaporednimi remonti nuklearke (zadnji je bil namesto v drugem opravljen šele v tretjem četrtletju). Zato smo imeli v letu 2004 kljub majhnemu odstopanju proizvodnje hidroelektrarn od običajne v drugem četrtletju velik izvozni presežek električne energije, v tretjem pa manjši primanjkljaj. V zadnjih letih nekoliko večji zaostanek proizvodnje hidroelektrarn od predvidene praviloma že povzroči potrebo po (neto) uvozu električne energije (pred nekaj leti zgolj znižanje izvoza), kar je posledica visoke rasti porabe elektrike v letih 2002 in 2003 (6.9% in 4.6%).

Graf: Odstopanje proizvodnje hidroelektrarn od predvidene z EEB, proizvodnja nuklearke ter neto

izvoz elektrike po četrtletjih, v GWh

-400 -300 -200 -100 0 100 200 300 400 500 600

Q1 2002 Q2 Q3 Q4 Q1 2003 Q2 Q3 Q4 Q1 2004 Q2 Q3 Q4 Q1 2005

Vir podatkov: ELES, Elektroenergetska situacija za mesec, št. od januar 2002 do marec 2005.

700 800 900 1000 1100 1200 1300 1400 1500 1600 1700

Odstopanje proiz. hidroelektrarn od EEB Neto izv oz elektrike

Proiz. nuklearke (desna os)

(15)

Izbrane teme

številka 4/2005 str. 15–17

(16)

Gospodarski subjekti

številka 4/2005 str. 17 Gospodarski subjekti v obdobju 1999–2004

Fizične osebe Gospodarski

subjekti skupaj Pravne osebe Skupaj Samostojni

podjetniki

Druge fizične osebe Stanje na dan

31. 12.

1 = 2 + 3 2 3 = 4 + 5 4 5

1999 121,909 56,473 65,436 61,534 3,902

2000* 115,717 49,291 66,426 61,677 4,749

2001 115,691 48,871 66,820 60,847 5,973

2002 113,682 46,348 67,334 60,454 6,880

2003 112,068 45,137 66,931 59,422 7,509

2004 115,782 47,197 68,585 60,090 8,495

Vir: Poslovni register Slovenije (PRS), ki ga je vodil SURS, od 15. julija 2002 vodi AJPES.

Opomba: * podatek za leto 2000 - gl. EO 5/03:21.

Število gospodarskih subjektov se je po štirih letih zmanjševanja v letu 2004 povečalo. Njihovo

število se je v PRS od konca leta 1999 do konca leta 2003 zmanjšalo s 121,909 na 112,068 (za 9,841 oziroma za 8.1%). V letu 2004 se je povečalo in je ob koncu leta znašalo 115,782, kar je več kot ob koncu vsakega posameznega leta v obdobju 2000–2003 (gl. tabelo) in za 6,127 (za 5.0%) manj kot ob koncu leta 1999. Takšno gibanje skupnega števila gospodarskih subjektov je predvsem odraz gibanja števila pravnih oseb, med katerimi prevladujejo družbe z omejeno odgovornostjo. Število slednjih se je namreč v obdobju od konca leta 1999 do konca leta 2003 zmanjšalo z 48,742 na 38,062 (za 10,680 oziroma za 21.9%), nato pa se je v letu 2004 povečalo na 40,023.

Ob koncu leta 2004 je bilo v PRS vpisanih za 3,714 (za 3.3%) več gospodarskih subjektov kot ob koncu leta 2003, od tega za 2,060 (za 4.6%) več pravnih oseb in za 1,654 (za 2.5%) več fizičnih oseb.

Ob koncu lanskega leta je bilo med gospodarskimi subjekti 40.8% pravnih oseb in 59.2% fizičnih oseb. Med pravnimi osebami je bilo 84.8% družb z omejeno odgovornostjo, med fizičnimi osebami pa 87.6%

samostojnih podjetnikov in 12.4% drugih fizičnih oseb. V primerjavi s stanjem ob koncu leta 2003 se je število družb z omejeno odgovornostjo povečalo za 1,961 (za 5.2%), od tega zlasti v dejavnosti nepremičnin, najema in poslovnih storitev (za 743 oziroma za 7.7%), v gradbeništvu (za 425 oziroma za 14.8%) ter v gostinstvu (za 181 oziroma za 11.8%). Število samostojnih podjetnikov se je povečalo za 668 (za 1.1%), najbolj v gradbeništvu (za 462 oziroma za 4.6%). Število drugih fizičnih oseb se je povečalo za 986 (za 13.1%), zlasti v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvenih dejavnostih (za 522 oziroma za 14.3%). Vse to se odraža tudi v povečanju skupnega števila gospodarskih subjektov, ki je bilo največje v dejavnosti nepremičnin, najema in poslovnih storitev (za 1,305 oziroma za 6.4%), v gradbeništvu (za 932 oziroma za 6.8%) ter v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvenih dejavnostih (za 832 oziroma za 9.5%).

Primerjava podatkov o številu gospodarskih subjektov ob koncu leta 2004 s koncem predhodnega leta kaže, da je bilo v letu 2004 ustanovljenih več gospodarskih subjektov, kot jih je bilo ukinjenih.

To potrjujejo tudi podatki o ustanovitvah in ukinitvah po posameznih četrtletjih, ki kažejo, da je skupno število ustanovitev gospodarskih subjektov v vseh posameznih četrtletjih leta 2004 preseglo skupno število ukinitev (gl. graf). Razlika je bila najmanjša (124 oziroma 4.6%) v prvem četrtletju (ko je pri skupini samostojnih podjetnikov število ukinitev za 500 oziroma 32.5% preseglo število ustanovitev), največja (1,461 oziroma 90.1%) pa v tretjem četrtletju (prav tako predvsem na račun skupine samostojnih podjetnikov, kjer so ustanovitve za 828 oziroma 74.8% presegle ukinitve).

Graf: Ustanovitve in ukinitve gospodarskih subjektov v posameznih četrtletjih leta 2004

429

1,537 2,037 1,714

1,294

1,935

1,107

1,345

1,225 113

902 714

882 548 969

265 274

129 240 174

447 433

403 341

0 1,000 2,000 3,000 4,000

Ustanov itv e Q I

Ukinitv e Ustanov itv e Q II

Ukinitv e Ustanov itv e Q III

Ukinitv e Ustanov itv e Q IV

Ukinitv e

Vir podatkov: AJPES - Poslovni register Slovenije.

Število

Gospodarski subjekti–prav ne osebe Samostojni podjetniki Druge f izične osebe

(17)

Statistična priloga

številka 4/2005 str. P 1–17