UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
VALENTINA CENCIČ
PRENOS RISBE V GRAFIKO
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2017
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
LIKOVNA PEDAGOGIKA
VALENTINA CENCIČ
Mentor: PROF. MAG. ČRTOMIR FRELIH, SPEC.
Somentor: VIŠ. PRED. DR. URŠULA PODOBNIK
PRENOS RISBE V GRAFIKO
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2017
Zahvala
Najprej bi se rada zahvalila svojemu mentorju prof. mag. Črtomirju Frelihu, spec. za navdih in pomoč ter odzivnost in strokovno znanje, s katerim mi je svetoval in me usmerjal.
Za somentorstvo se zahvaljujem viš. pred. dr. Uršuli Podobnik.
Zahvalila bi se tudi mentorici na OŠ Dravlje, učiteljici Tanji Kogoj, za zagnanost in pripravljenost na sodelovanje pri izvedbi učnih ur.
Zahvalila bi se tudi svoji družini in fantu, ki so me spremljali in vzpodbujali skozi celoten potek mojega študija.
Povzetek
V svojem diplomskem delu s spoznavanjem tehnik globokega tiska kot so suha igla, jedkanica, veris mou, akvatinta in rezervaš, sem raziskala tudi tehnike skiciranja, ki bi najbolje ponazorile končni odtis posamezne tehnike ter mi pomagale pri svoji raziskavi v delu z učenci, kjer sem skušala ugotoviti kako lahko vpliva izdelava skice na učenčevo končno delo in kompozicijo.
Predstavila sem načine izdelave matric, tiskanja ter materiale, ki se uporablja za izvedbo posameznih tehnik globokega tiska. Poleg spoznavanja tehnik samih, sem svojo pozornost namenila tudi izvajanju tehnik v okviru pouka, vključno s kemičnimi. Nato sem svojo pozornost namenila še pregledu postopkov s katerimi lahko risbo iz skice prenesemo na matrico.
V pedagoškem delu sem izvedla dve učni uri v 8. razredih osnovne šole, kjer so učenci enega oddelka izdelovali matrice s pomočjo likovne predloge, skice, učenci drugega oddelka pa so izdelovali matrice brez likovne predloge, skice. Na koncu sem dela dveh učencev iz vsakega oddelka analizirala in na koncu podala svoje zaključke in spoznanja o vplivu skic na končno delo učencev, v katrih sem ugotovila, da so učenci, ki so imeli na voljo izdelavo skice, naredili bolj bogate in likovno zanimive kompozicije, medtem, ko so učenci, ki niso imeli skic, naredili dela, ki so bila bolj pusta ali preveč kaotična.
Ključne besede: grafika, skica, jedkanica, suha igla, akvatinta, vernis mou, rezervaš
Abstract
By examining printmaking techniques such as drypoint, etching, soft ground etching, aquatint and reservage, my paper explores the ideal sketching method for each one, and details my experiments with younger students to determine how creating an appropriate sketch affects the qualities of the final composition. I present the method for producing a matrix in each technique, as well as the printing and materials used for its realisation.
I also explored the methods for making sketches in order to determine which are most compatible with each printing technique. Another aspect I studied was the application of these techniques when teaching younger pupils, including issues with certain chemical techniques and possible solutions to make them safe for the classroom environment. The work and artistic development of pupils was also examined in the context of learning these methods for transferring sketches onto a matrix.
As a teaching experiment I carried out two lessons for students in the 8th grade of elementary school. Pupils of one division made matrices with the help of an art template, or sketch, while the other division completed their matrices without a sketch. By analysing the works of pupils in each group I concluded that a sketch provides a solid base for younger students to build on, resulting in more refined compositions, while students without a template had work that was either too simplistic and empty or overly chaotic.
Stvarno kazalo
1 Uvod ... 1
2 Teoretični del ... 2
3 Suha igla – mehanska tehnika ... 2
3.1.1 Izvedba v šoli ... 3
3.1.2 Izdelava skice za suho iglo ... 4
3.2 Jedkanica – kemična tehnika ... 6
3.2.1 Izdelava skice za jedkanico ... 7
3.3 Vernis mou – kemična tehnika ... 8
3.3.1 Izdelava skice za vernis mou ... 10
3.4 Akvatinta – kemična tehnika ... 11
3.4.1 Izdelava skice za akvatinto ... 12
3.5 Rezervaš – tehnika pokrivanja (odstopanja) ... 13
3.5.1 Izvedba kemičnih tehnik v šoli ... 13
3.5.2 Izdelava skice za rezervaš ... 15
4 Prenosi risbe na matrico ... 16
4.1 Prenos risbe s pomočjo kopirnih papirjev ... 16
4.2 Prosto risanje na osnovi skice ... 16
4.3 Neposredno delo na matrico ... 16
4.4 Primerjava skice in odtisa dela Francisca de Goya y Lucientes ... 17
5 Likovno – pedagoški del... 19
5.1 Uvod ... 19
5.2 Jedro ... 19
5.2.1 Potek ure ... 19
5.2.2 Demonstracija tehnike ... 21
5.2.3 Analiza samostojnega dela učencev ... 21
5.2.4 Analiza del učencev ... 23
5.2.4.1 Delo učenke 8. razreda – delo s skico ... 23
5.2.4.2 Delo učenke 8. razreda – delo brez skice ... 24
5.2.4.3 Delo učenke 8. razreda – delo s skico ... 25
5.2.4.4 Delo učenca 8. razreda – delo brez skice ... 26
5.3 Primerjalna analiza ... 26
6 Zaključek ... 28
7 Literatura in viri ... 29
8 Viri slik ... 30
9 Priloga – Učna priprava ... 32
Kazalo slik
Slika 1: Albrecht Dürer, “Sveta družina”, 210 x 181 mm, suha igla, 1513 ... 4
Slika 2: Valentina Cencič, “Skica za suho iglo”, 15 x 20 cm, kemični svinčnik na papir, 2016 .. 5
Slika 3: Valentina Cencič, “Kamin”, 15 x 20 cm, suha igla, 2016 ... 5
Slika 4: Francisco de Goya y Lucientes, “El Vergonzoso”, 306 x 201 mm (papir), jedkanica in akvatinta, 1797−1799 ... 7
Slika 5: Valetina Cencič, “Ulica”, 125 x 125 mm, jedkanica, 2016/2017 ... 8
Slika 6: George Morland, “Dva konja s plugom in mož”, 269 x 379 mm, vernis mou, 1792 .... 9
Slika 7: Valentina Cencič, “Skica za vernis mou”, 200 x 200 mm, svinčnik in suhe barvice na papir 2016/2017 ... 10
Slika 8: Valentina Cencič, “Ptice”, 200 x 200 mm, vernis mou, 2016/2017 ... 11
Slika 9: Francisco de Goya y Lucientes, “Si quebró el Cantaro”, 306 x 201 mm, jedkanica, akvatinta in suha igla, 1797−1799 ... 12
Slika 10: Alja Košar, “Brez naslova”, 195 x 150 mm, rezervaš, 2014 ... 14
Slika 11: Valentina Cencič, “Brez naslova”, 150 x 200 mm, rezervaš, 2016/2017... 15
Slika 12: Valentina Cencič, “Skica za rezervaš”, 150 x 200 mm, tuš na papir, 2016/2017 ... 15
Slika 13: Francisco de Goya y Lucientes, "El agarrotado", 264 x 200 mm, pero in rjav tuš na papir, ok. 1778 ... 18
Slika 14: Francisco de Goya y Lucientes, "El agarrotado", 487 x 328 mm (papir), jedkanica, 1778 - 1785 ... 18
Slika 15: Neznani avtor, "Pokrajina", pridobljeno 2016, vir: Google iskalnik ... 20
Slika 16: Caspar David Friderich, "Wanderer above the Sea of Fog", 948 x 748 mm, 1818, Kunsthalle Hamburg ... 20
Slika 17: učenka 8. razreda, “Morska pokrajina”, 20 x 50 mm, suha igla, 2016 ... 23
Slika 18: učenka 8. razreda, “Morska pokrajina”, 20 x 50 mm, suha igla, 2016 ... 24
Slika 19: učenka 8. razreda, “Morska pokrajina”, 20 x 50 mm, suha igla, 2016 ... 24
Slika 20: učenka 8. razreda, "Morska pokrajina", 20 x 50 mm, suha igla, 2016 ... 25
1
1 Uvod
Grafika je likovno področji, ki je v šoli postavljeno na stranski tir, ker je za izvajanje le-te treba imeti veliko časa in primerne potrebščine za izvedbo. Ker je postopek najhitrejši in finančno gledano najcenejši, se večina učiteljev odloči za izvajanje linoreza, ker učenci lahko svoje matrice doma dokončujejo in se ob naslednjem srečanju matrice samo odtisne. Ne glede na izbrano tehniko se po navadi najprej naredi skico ali osnutek, na katerem bo temeljila izdelava matrice.
Prenos risbe v grafiko predstavlja eno izmed večjih težav, s katerimi se srečujejo ne samo grafiki in ostali umetniki, ampak tudi učenci v šoli. Velik del te problematike predstavlja tudi sama izdelava skice, ki nazorno ponazarja idejo o končnem izdelku v izbrani grafični tehniki.
Vendar izbira postopka prenosa tudi ni zanemarljiva zadeva, kajti tudi ta del izvedbe ima velik pomen, če želimo ustvariti tak izdelek, kot smo si ga zamislili.
Zato sem se odločila, da bom v svojem delu spoznala in predstavila grafične tehnike globokega tiska. Predstavila bom najprimernejše načine izdelovanja skic za posamezno obravnavano grafično tehniko ter analizirala možnost njene izvedbe v šoli.
2
2 Teoretični del
2.1 Suha igla – mehanska tehnika
»Suha igla je zelo popularna in priljubljena grafična tehnika neposrednega vrisovanja linij in linijskih sistemov v površino kovinske plošče, s čimer umetnik doseže odtis z bogato grafično sliko, sestavljeno iz žametnih linij in izraznih kontrastov…« (Hozo, 1988, str. 397).
Uspešnost izvedbe je odvisna od fizične izvedbe in razumevanja postopka izdelave, ko pride do povezave med tema dejavnikoma, je tehnika popolnoma umetnostno izkoriščena.
Tehnika uravnava intenzivnost črnine s sivinami potez (Paro, 1991).
Pri suhi igli vrisujemo linije, z železno oz. jekleno iglo ali z iglo, ki ima diamantno konico, direktno v bakreno ali cinkovo ploščo (Paro, 1991).
»… Običajni postopek začnemo z ostro nabrušenimi in različno profiliranimi jeklenimi iglami, če se ne vztraja pri finosti grafične risbe, ki jo oblikujemo s specialnimi diamantnimi iglami.
Z močnim in šibkim pritiskom igle v površino plošče ustvarjamo globoke ali plitke linije na odtisu. Za realizacijo zelo močnih in izrazitih linij uporabljamo velike igle z dvo- ali tro- stransko brušenim vrhom. Izraznost vgraviranih linij je odvisna od kota vrisanih linij: npr. kot 90° −dvostranska brazda v kovini, taka tiskarska površina bo dodala odtisu večjo barvno moč, ker pri nanašanju barve ne zadržuje le-te samo v globini linije, ampak tudi v dvojni brazdi. Če želimo ustvariti močne tone, moramo večkrat prekiniti delo in ostriti igle na brusnem kamnu … .« (Hozo, 1988, str. 397–399).
Za izdelavo matrice potrebujemo dobro ošiljeno špico oziroma iglo, da lepo zareže v ploščo, v nasprotnem primeru igla oddrsava po plošči. V primeru, da je igla topa, v brazde ne zaide dovolj barve, in so linije sive ali celo bele pri odtisu (Paro, 1991). »/.../ Pogosto se zgodi, še posebno z iglo pod manjšim kotom, da nam igla zdrsne v napačno smer. V tem primeru se s strgalom oziroma gladilom (polirko) zgladi površino plošče, linije. Treba, pa je opozoriti, da strgalo uporabljamo v nasprotni smeri (180°) kot smo vrisovali s suho iglo …« (Hozo, 1988, str. 398–400).
3
Tehnika suhe igle umetniku omogoča lahko izražanje, ampak od njega zahteva visok nivo kontrole, da lahko tehniko izvede v celoti. Od umetnika zahteva močen zapestni zglob in moč na splošno, da lahko čim bolj nadzoruje globino brazd, ki zadržujejo barvo (Paro, 1991).
»… Ko smo končali z izrisovanjem, ploščo operemo in odtisnemo prvi poizkusni odtis.
Tiskanje s ploščo, gravirano s suho iglo, zahteva veliko pazljivost in umetnikov občutek za estetiko, še posebno, ko želimo obogatiti gravuro s tonom.
Nanašanje barve na tiskarske forme suhe igle z gostejšo tiskarsko barvo: brisanje tiskarske barve iz netiskovnih površin se izvaja izključno z dlanjo roke (nikakor s kartonom), z lahkim pritiskom dlani na tiskarsko površno, če načrtujemo večjo naklado /…/.
/…/ Običajno se število teh kvalitetno narejenih odtisov giblje med 20 in 25 ali samo 10, če je grafična risba vrisana v mehkejše kovinske površine.
To pomanjkljivost so praktiki, da bi dosegli zahtevne komercialne cilje, odpravili s prevleko gravirane površine plošče s tankim slojem jekla (po galvanski poti), čeprav so s tem dosegali slabše estetske rezultate in izgubljali finejše vrezane linije« (Hozo, 1988, str. 398–400).
Pri študentih in amaterjih se pogosto pojavljajo težave, ker tehnike ne vidijo kot zahtevne in zato je ne izvedejo tako, kot je treba, kar je vidno šele pri odtisu (Paro, 1991).
»Privlačna zaradi svoje neposrednosti, hitrega in »ekonomičnega« postopka služi tudi kot dopolnilo pri oblikovanju in popravljanju tiskarskih površin drugih tehnik/…/« (Hozo, 1988, str. 397).
2.1.1 Izvedba v šoli
Tehniko suhe igle se v šoli lahko izvaja, ne zahteva nobenega kemičnega postopka, ki bi lahko učencem škodil na kakršen koli način. Zaradi preprostosti postopka izdelave matrice je možno tehniko izvesti z morda malce drugačnimi materiali in orodji. Namesto kovinskih plošč se lahko uporabi pleksi steklo ali stare zgoščenke. Pri zgoščenkah moremo biti previdni, ker nas prisilijo v krožno kompozicijo zaradi svoje oblike. Morda je bolje izbrati pleksi steklo, ker nam omogoča štirikotno obliko matrice. Za izdelovanje brazd lahko
4
uporabimo nožek za linorez z nastavkom, ki ima ravno rezilo in se s konico praska v površino matrice.
2.1.2 Izdelava skice za suho iglo
Za izdelavo skice za tehniko suhe igle nam da najboljši občutek za končni izdelek, če uporabimo kemični svinčnik v barvi tiskarske barve, ki jo imamo namen uporabiti na odtisu.
Še boljši učinek dosežemo, če namesto črnega kemičnega svinčnika uporabimo zelo tanek flomaster na papirju.
Slika 1: Albrecht Dürer, “Sveta družina”, 210 x 181 mm, suha igla, 1513
5
Slika 2: Valentina Cencič, “Skica za suho iglo”, 15 x 20 cm, kemični svinčnik na papir, 2016
Slika 3: Valentina Cencič, “Kamin”, 15 x 20 cm, suha igla, 2016
6 2.2 Jedkanica – kemična tehnika
»Pri tej tehniki kemična reakcija zamenja fizični postopek dolbenja kovine z roko. Kljub znanju in izkušnjam umetnika je izdelava oz. izvedba jedkanice ali akvatinte vedno kemijski eksperiment.
Polirano ploščo moramo zaščititi pred delovanjem kisline, za kar lahko uporabimo kateri koli mastni premaz. Samo nekateri posebno pripravljeni laki, ki vsebujejo vse značilnosti, ki omogočajo varno in nemoteno risarsko delo in kemijsko obdelavo (npr. asfalt (krhkost), čebelji vosek (elastičnost), mastiks ali kolofoni (žilavost), morajo biti raztopljeni v homogeno zmes. Premaz lahko nanesemo v trdi obliki z valjčkom na vrelo ploščo ali raztopljeno v terpentinski obliki in jo v tankem sloju nanesemo s čopičem na ploščo. Taki laki so v zelo tankih slojih odporni na delovanje kisline, ampak dovolj elastični in prožni, da z lahkoto omogočajo risanje (odstranjevanje laka) po plošči.
Z risanjem na tako ploščo s premazom izpostavljamo ploščo, tj. risbo. S krajšim ali daljšim izpostavljanjem plošče delovanju kisline, tj. jedkanje, dobivamo tanjše in plitkejše ali (od dolgotrajnega najedanja) globlje in širše kanale, linije.
Jedkana linija je enakomerne širine in globine, ni ostra kot pri gravuri in niti nima brazde kot pri suhi igli. Za razliko od enih in drugih ima tope in zaobljene zaključke.
Z gostoto mreže, bogatim linijskim sestavom in postopnim jedkanjem v posameznih časovnih intervalih se lahko z jedkanico doseže veliko tonsko raznolikost.
Ta tehnika je najbližja sorodnica prostega pisanja in do dandanes še ni doživela nikakršne tehnološke spremembe/.../.
/.../ Na začetku se je z jedkanico zelo formalno oponašalo morfologijo bakroreza, edini cilj je bil z jedkanico poglobiti in pojačati linije, vrisane v trdo osnovo« (Paro, 1991, str. 103–104).
7 2.2.1 Izdelava skice za jedkanico
Za izdelavo skice za tehniko jedkanice je najprimernejše orodje tehnično pisalo rapidograf. Z njim lahko ustvarjamo natančne linije, poljubnih debelin. Poleg rapidografa se lahko uporabi tudi svinčnik, tanke flomastre ali naredimo perorisbo (Jan, 2017).
Slika 4: Francisco de Goya y Lucientes, “El Vergonzoso”, 306 x 201 mm (papir), jedkanica in akvatinta, 1797−1799
8 2.3 Vernis mou – kemična tehnika
»Hladna in žilava linija bakroreza, čista in živa linija jedkanice, sta v grafiki iskali svojo dopolnitev – mehko in čutno potezo krede ali svinčnika. Da bi na gladki polirani plošči tako narisane/načrtane poteze najedkali v globino – to lahko izgleda na videz nerešljiv problem/.../. Osnovni pogoj za uspešno izvedbo te tehnike je lepljiva lastnost izolacijskega sloja. V ta namen običajni osnovi za jedkanico dodamo približno enako količino govejega loja in vazelina. Z njo prekrita plošča bo zelo občutljiva na dotik. Zgodovinsko se tako pripravljena plošča na konvencionalen način uporablja prekrita s papirjem. S trdim svinčnikom ali drugim trdim risarskim orodjem rišemo na papir. Pritisk svinčnika prilepi
»mehko osnovo« na papir, a oddvojitev papirja od plošče odlepi, izpostavlja vse elemente risbe.
Tako odprta risba v izolacijskem sloju je mehka in zrnatega karakterja, kar je predvsem odvisno od strukture površine papirja, ki se je dotikala površine plošče. Določeno vlogo ima pri tem debelina papirja, oblika risala in moč pritiska. Kompletna risba se jedka kot pri
Slika 5: Valetina Cencič, “Ulica”, 125 x 125 mm, jedkanica, 2016/2017
9
jedkanici, a z blažjo raztopino kisline. Na tak način tehniko mehkega voska uporabljajo tudi sodobni grafiki.
Neskončne so variacije tekstur, ki so lahko odtisnjene v mehki vosek. Z večkratnim polaganjem ene teksture preko druge lahko dosežemo zelo bogate, goste in obenem zračne površine. Vse – od odtisa palca do zmečkanega časopisa je lahko danes grafiku delavni material. Seveda je treba te širine teksturnih razlik disciplinirati, ker niti ena grafična tehnika ni podvržena kvarjenju kot vernis mou – mehki vosek« (Paro, 1991, str. 108–109).
Slika 6: George Morland, “Dva konja s plugom in mož”, 269 x 379 mm, vernis mou, 1792
10 2.3.1 Izdelava skice za vernis mou
Za izdelavo skice za tehniko vernis mou je najprimernejša uporaba tehnike risbe s svinčnikom ali v primeru barvnega odtisa, suhih barvic. S temi risali lahko dosežemo zelo podoben učinek, kot bo naše končno delo, ker lahko samo s spreminjanjem pritiska spreminjamo intenziteto linij, ki jih ustvarjamo na papirju. Priporočljivo je, da pri izdelavi matrice uporabimo isto orodje kot za izdelavo skice, ker tako bomo dobili skoraj popolnoma enak rezultat kot na skici.
Slika 7: Valentina Cencič, “Skica za vernis mou”, 200 x 200 mm, svinčnik in suhe barvice na papir 2016/2017
11 2.4 Akvatinta – kemična tehnika
»Pri akvatinti je govora o postopku, s katerim dobivamo želene poltone v matrici.Površino polirane plošče se posipa s finim prahom smole (kolofonije) ali asfalta. Zatem se ploščo segreje do tališča praha uporabljene smole, ki se v obliki drobnih kapljic oprimejo podlage.
Pri tem ustvarjamo enakomerno rastrirano podlago, ki je odporna na delovanje kisline. Z lakom se zaščitijo področja, ki morajo biti v končnem odtisu bela. Plošča se potopi v kislino ne premočne koncentracije, nato se jo opere, posuši, ponovno se pokrijejo deli, ki jih je treba zaščititi v ravnokar jedkanih sivih tonih. Spet se vse ponovi, in sicer postopek se ponavlja tolikokrat, kolikor sivih tonov želimo imeti (oz. kolikor nam dopušča finost oz.
grobost rastra prahu zataljene smole),saj bo različna globina jedkanih por v sebi zadržala različno količino barve. V tisku se to odčita z različnimi tonskimi vrednostmi. Proces jedkanja prekinemo, ko opazimo, da so področja med zrnci smole tako poglobljena oz. razširjena, da nam grozi »rušenje« zrna. Prav takšna mesta bodo dala intenzivno črn ton na odtisu. V
Slika 8: Valentina Cencič, “Ptice”, 200 x 200 mm, vernis mou, 2016/2017
12
celoti odtisa akvatinte toni delujejo plosko, ravno, brez prehoda iz tona v ton, zato se ta tehnika pogosto kombinira z drugimi tehnikami /.../« (Paro, 1991, str. 111–112).
2.4.1 Izdelava skice za akvatinto
Za izdelavo skice za akvatinto tehnika, ki najbolje ponazori končni izdelek lavirana risba s tušem. Za to tehniko uporabimo tuš in vodo, ki ju med seboj zmešamo v različnih razmerjih in tako dobimo različne intenzitete sivine. Lahko pa delamo z vodo in tušem hkrati, kjer s tušem rišemo na vlažen papir in nato dodajamo samo vodo, dokler je tuš še svež, da se nežno premešata in ustvarita različne odtenke sivine. Ko je skica suha, jo lahko še dopolnimo z jasnimi in ostrimi linijami in detajli (Jan, 2017).
Slika 9: Francisco de Goya y Lucientes, “Si quebró el Cantaro”, 306 x 201 mm, jedkanica, akvatinta in suha igla, 1797−1799
13
2.5 Rezervaš – tehnika pokrivanja (odstopanja)
Za izvedbo tehnike rezervaša brez kakršnih koli težav, mora biti kovinska plošča razmaščena in dezoksidirana, za kar uporabimo raztopino kalijevega hidroksida ali ocetno kislino. Za risanje si pripravimo raztopino sladkorja in vode, v katero smo dodali nekaj kapljic barvila (tuš, tempera). V ta namen lahko uporabimo tudi tempero, v katero smo dodali 5−10 kapljic glicerola, s katerim smo ji povečali higroskopičnost (vsrkavanje vlage). Delno ali popolnoma posušeno risbo premažemo s tankim slojem asfaltnega laka.
Ploščo nato potopimo v vodno kopel, kjer se risba začenja lupiti, nabrekati in odstranjevati.
Raztopina, s katero smo narisali risbo, kljub premazu asfaltnega laka pride v stik z vodo skozi mikropore.
Za risanje lahko poleg čopiča uporabimo tudi pero, pršimo z razprševalcem ali monotipno pretiskujemo teksture različnih materialov.
Ko smo s svojo matrico zadovoljni, jo še zjedkamo in odtisnemo (Arbanas, 2015, str. 25).
2.5.1 Izvedba kemičnih tehnik v šoli
Večina učiteljev se izvajanju kemičnih grafičnih tehnik izogiba, ker vsi postopki vključujejo strupene snovi, kisline, čistila, premazne lake itn. Kot alternativo na kislino za jedkanje se lahko uporabi raztopina z modro galico, ki ne oddaja nevarnih hlapov in tako ni nevarna za otroke. Vsekakor pa je najbolj priporočljiva izvedba tehnik, ki vključujejo kemikalije izven razreda, ker samo na ta način lahko zagotovimo, da otroci ne bodo izpostavljeni nevarnim in strupenim hlapom in drugim snovem. Najprimernejše je, da se samo učitelj rokuje s takimi snovmi in vsekakor je treba tudi učence opozoriti na nevarnosti snovi, ki jih obdajajo.
14
Slika 10: Alja Košar, “Brez naslova”, 195 x 150 mm, rezervaš, 2014
15 2.5.2 Izdelava skice za rezervaš
Za izdelavo skice za tehniko rezervaša je najbolj učinkovita risba s tušem in čopičem. Tuš lahko razredčimo z vodo in nato rišemo na papir. Učinek je podoben končnemu izdelku.
Slika 12: Valentina Cencič, “Skica za rezervaš”, 150 x 200 mm, tuš na papir, 2016/2017
Slika 11: Valentina Cencič, “Brez naslova”, 150 x 200 mm, rezervaš, 2016/2017
16
3 Prenosi risbe na matrico
3.1 Prenos risbe s pomočjo kopirnih papirjev
Pri prenašanju risbe s pomočjo kopirnih papirjev govorimo o dobesednem prerisovanju skice na matrico. Skice ne spreminjamo na nikakršen način. Za prenos uporabljamo paus papir ali kopirni papir oz. indigo papir ter svinčnik ali katero koli drugo risalo.
Za uporabo tega postopka pri grafiki je za to, da pridobimo odtis, ki je enak skici treba skico najprej prezrcaliti na računalniku in nato se to natisne in uporabi pri izdelavi matrice.
Z didaktičnega vidika gledano je to za učence slabo, ker se ne izpopolnjujejo in njihovo ustvarjanje se ne nadgrajuje. Prenašanje skice na matrico se lahko jemlje kot vaja za prostoročno risanje oz. risanje po opazovanju. Tako učitelji kot profesorji bi morali podpirati druge vrste prenašanja risbe, in sicer take, ki vzpodbujajo umetniško rast njihovih učencev, dijakov in študentov.
3.2 Prosto risanje na osnovi skice
Pri prostem risanju na osnovi skice gre za postopek dela, pri katerem se prenaša skico na matrico samo z opazovanjem prej skicirane osnove. Za to ne potrebujemo nikakršnega dodatnega orodja ter za uporabo pri grafiki nimamo dodatnega dela. Med risanjem si lahko pomagamo z ogledalom, da dobimo zrcalno risbo, na podlagi katere potem delamo na matrico.
S takim prenosom risbe učenci izpopolnjujejo svoje risarske veščine in po potrebi dopolnjujejo svojo kompozicijo in tako popestrijo končni izdelek. Z didaktičnega vidika je to dober način urjenja dodatne ustvarjalnosti učencev in izboljševanje umetniških veščin.
3.3 Neposredno delo na matrico
Z neposrednim delom na matrico smo postavljeni pred dejstvo, da se bo vsak poteg z orodjem poznal in ga bomo morali nekako vključiti in s tem skriti. Za tak način izdelave matrice je potrebno veliko samozavesti in ustvarjalnosti. Pri takem delu nas omejuje samo naša ustvarjalnost in samozavest.
17
Tak način dela je zelo napreden in učencem omogoča popolno svobodo ustvarjanja. Za večino učencev lahko to predstavlja veliko oviro, ker so po večini navajeni ustvarjanja osnove s svinčnikom ali skiciranjem, ki jim daje določeno vrsto opore pri ustvarjanju, ki je pri tem načinu dela nimajo.
3.4 Primerjava skice in odtisa dela Francisca de Goya y Lucientes
Na spodnjih dveh slikah vidimo primerjavo med skico in končnim odtisom dela, Francisca de Goye, »El agarrotado«, natisnjenega okoli leta 1778.
Če primerjamo skico in odtis, lahko vidimo, da sta si stilsko zelo podobni. Pri zgodnjih Goyevih odtisih vidimo, da je delo na odtisih zgolj nadgradnja risbe: kot pri večini avtorjev, ki so se preizkusili v izdelavi jedkanic, imajo linije na Goyevih delih mehkobo in voljnost dela s peresom in tušem.
Upodobitev na skici je bila v tem primeru prenesena s pomočjo črne krede. Avtor je s črno kredo premazal zadnjo stran skice, jo položil na ploščo in s tršim risalom ponovno potegnil linije, ki so bile na skici. Čeprav je bil to zelo pogost način prenašanja skice na delavno površino, ga je Goya redko uporabljal. Raje je imel precej nenavadno metodo prenosa, pri kateri je list z risbo navlažil, jo postavil z risbo obrnjeno proti plošči in nato dodal pritisk.
Dosegel je pretisk risbe in tudi sama skica se je ohranila. (The British Museum: print study/drawing, 2017)
Vidimo lahko, da sta si deli zrcalni, kar nakazuje na to, da avtorju usmerjenost figure ni bila pomembna.
18
Slika 13: Francisco de Goya y Lucientes, "El agarrotado", 264 x 200 mm, pero in rjav tuš na papir, ok. 1778
Slika 14: Francisco de Goya y Lucientes, "El agarrotado", 487 x 328 mm (papir), jedkanica, 1778 - 1785
19
4 Likovno – pedagoški del
Za svoj raziskovalni del sem se odločila, da bom skušala ugotoviti, koliko in na kakšen način lahko uporaba skice vpliva na končni izdelek pri učencih v osnovni šoli. Želela sem ugotoviti ali bo uporaba skice vplivala na bolj dinamično kompozicijo ter na sam postopek dela pri učencih. Svojo raziskavo sem izvedla na OŠ Dravlje v Ljubljani, in sicer z učenci 8. a in 8. b razreda, ki so izdelovali lastne matrice za grafično tehniko suha igla.
4.1 Uvod
Med vodenjem ure sem opazovala njihov način dela in sam potek izdelave matrice. Posebno pozorna sem bila na njihove odzive na motiv in tehnični postopek in morebitne težave pri postopku izdelave.
4.2 Jedro 4.2.1 Potek ure
Kot uvod v temo in učno uro sem učencem pokazala dve deli Albrechta Dürerja, od katerih je bilo eno delo lesorez in drugo suha igla. Od učencev sem želela izvedeti, katero delo je narejeno v tehniki suhe igle, in katero ne ter zakaj tako mislijo. Presenečena sem bila, ker so zelo hitro ugotovili, katero delo je narejeno v tehniki suhe igle, niso pa znali povedati, kako so to ugotovili.
Ker nihče ni znal razložiti, po čem vemo, da je delo narejeno v tehniki suhe igle, sem jim obrazložila, da to vidimo po materialih, ki smo jih uporabili za izdelavo matrice. Ob neposrednem primeru pa sem učencem pojasnila tudi, kako je tipične značilnosti grafične tehnike suha igla mogoče videti na končnem grafičnem odtisu in kako se le-te razlikujejo od lesoreza. Pojasnila sem zgodovinski razvoj grafične tehnike suha igla in jim natančneje predstavila značilnosti tehnike, uporabljene materiale in pripomočke, ki jih uporabljamo za izvedbo suhe igle. Z učenci smo ponovili, kaj pomeni pojem globoki tisk in iz tega smo skupaj spoznali značilnost, da je risba vrezana oz. vgravirana v podlago. Potem smo povedali, da globlje brazde zadržijo več barve in so na grafičnem odtisu bolj temne ter obratno, da plitkejše linije zadržijo manj barve in so temu primerno na odtisu svetlejše.
20
Povedala sem jim, da so za matrico najprej uporabljali bakrene plošče, kasneje cinkove plošče, danes pa se uporablja tudi pleksi steklo in druge plastične plošče, ki jih razimo z različnimi ostrimi iglami iz kovine. Pri trših ploščah, pa uporabljamo tudi igle z diamantno konico.
Povedala sem jim tudi, da se matrice hitreje uničujejo pod pritiskom preše, zato je število odtisov manjše kot pri npr. linorezu. Določeni umetniki trajnost plošč podaljšajo s postopkom galvanizacije plošče, pri katerem so ploščo prevlekli z dodatnim tankim slojem kovine.
Pred demonstracijo smo skupaj z učenci obnovili svetlostne ekrane na dveh primerih (Slika 15 in Slika 16), kjer smo ponovili, da je plast, ki je gledalcu najbližja najtemnejša in da je tista, ki je najbolj oddaljena, najsvetlejša. Nato sem podala še likovni motiv, morska pokrajina, rekla sem jim, naj upodobijo kar oni vidijo kot morsko pokrajino lahko je nad vodo ali podvodna pokrajina. Želela sem, da pustijo domišljiji čim bolj prosto pot.
Slika 16: Caspar David Friderich, "Wanderer above the Sea of Fog", 948 x 748 mm, 1818, Kunsthalle Hamburg
Slika 15: Neznani avtor, "Pokrajina", pridobljeno 2016, vir: Google iskalnik
21 4.2.2 Demonstracija tehnike
Najprej sem zbrala vse učence okoli sebe in začela z demonstracijo. Vzela sem cinkovo ploščico in kos papirnate brisačke ter pokazala, kako ploščico najprej zloščimo. Nato sem vzela nožek za linorez z nastavkom, ki ima ravno rezilo in sem večkrat podrsala z njim po ploščici, pri tem sem pazila, da sem med posameznim potegom spremenila pritisk, s katerim sem risala linije in na to posebej opozorila učence. Učencem sem dala potipati razliko med posameznimi linijami, da so čim bolje spoznali razlike v pritisku. Nato sem na ploščico nanesla barvo, učence sem opozorila, da morajo barvo utreti v risbo na ploščici. Nato sem ploščico previdno obrisala in pazila, da nisem brisala preveč po risbi in na to sem opozorila tudi učence. Matrico sem položila na prešo in jo prekrila z vlažnim papirjem ter odtisnila.
Učencem sem zastavila vprašanje, zakaj sem uporabila navlažen papir in ne suhega. Učence sem še enkrat opozorila, da pritisk, s katerim rišemo po ploščici vpliva na to, koliko barve se lahko ujame v brazdo (globlja kot je brazda bolj je linija črna).
Pred začetkom ustvarjanja sem učencem podala še druga navodila za izvedbo naloge:
uporaba najmanj 3 različnih svetlostnih ekranov, uporaba različnih smeri linij, ki naj jih pri oblikovanju lastne matrice upoštevajo.
4.2.3 Analiza samostojnega dela učencev
Po demonstraciji sem učence prepustila samostojnemu delu. Razdelili smo material in ponovili navodila.
Razred, ki je imel na voljo tudi skiciranje zamisli, se je najprej lotil le-tega. Skiciranja so se lotili na zelo različne načine, in sicer so si nekateri obrisali matrico na list papirja in znotraj okvirja skicirali svoje zamisli, drugi so si približno skicirali okvir, ki je bil pri nekaterih približno v razmerju cinkove ploščice, ki so jo imeli pred seboj, pri drugih tega sorazmerja ni bilo. Po končanih skicah so si učenci zloščili svoje ploščice in začeli z delom.
V razredu, ki je delal neposredno na matrico, je bilo delo malce bolj zahtevno. Že od prej so bili vajeni, da so si lahko skicirali pred začetkom dela in jim je izražanje neposredno na
22
matrico predstavljalo veliko težavo. Veliko učencev je s samo izdelavo matrice začelo zelo pozno, ker si niso upali začeti, saj so pri cinkovi plošči popravki težje izvedljivi kot pri svinčniku. Ko so se zmotili, so želeli novo ploščico; ob tem sem jih poskusila usmeriti v to, da iz svoje »napake« naredijo element kompozicije.
Pri obeh razredih je na začetku izgledalo, da bo delo potekalo brez težav, a sem na obhodu ugotovila, da je veliko matric preveč na rahlo razbrazdanih. Odločila sem se, da bom ponovno pokazala primer iz demonstracije in jih opozorila na pomen globine brazd na matrici. Učencem sem individualno pokazala primer svoje matrice, ki je bila zelo globoko razbrazdana. Posebej sem jih osredotočila na temnejše dele, da jih potipajo in primerjajo s tistimi deli na svojih matricah, ki bi morali biti najtemnejši. Po tem so učenci začeli še bolj brazdati svoje matrice.
Oblikovanje matric je številnim učencem predstavljalo težavo tudi na formativnem delu, saj so se togo oklenili svoje risbe, pri dopolnjevanju posameznih dodatnih elementov pa so pokazali le malo lastne domiselnosti in iznajdljivosti.
Ko je večina učencev zaključila z izdelavo svojih matric, smo se skupaj lotili tiskanja. Pri tisku in ogledu prvih odtisov svojih matric so posamezni učenci uvideli smiselnost večje razbrazdanosti matric, zato so jih naknadno dodelali.
Proti koncu ure so si učenci pri tisku pomagali med seboj, da je postopek tiska hitreje stekel in so lahko vsi učenci odtisnili svoje matrice.
23 4.2.4 Analiza del učencev
4.2.4.1 Delo učenke 8. razreda – delo s skico
Slika 17: učenka 8. razreda, “Morska pokrajina”, 20 x 50 mm, suha igla, 2016
Grafika v grobem vključuje vsaj 3 različne svetlostne ekrane. Jasno razvidno je, da nam je morje najbližje, potem vidimo otok z grmom, sklepamo lahko tudi, da je drevo malce bolj oddaljeno v primerjavi z grmom, ker je še malce svetlejšega tona kot grm in otok. Kljub temu da so toni razvidni, bi lahko učenka uporabila še malce več razlik med posameznimi elementi kompozicije.
Kompozicija je zelo linearna in strogo frontalna. Plani si sledijo eden za drugim. Občutek prostora dobimo s prekrivanjem planov in njihovo barvno intenziteto.
Na odtisu vidimo suverene in močne poteze. Za še boljšo ponazoritev in boljše razlikovanje tonov bi lahko uporabila še več različnih smeri linij, s katerimi je ustvarjala črne in sive površine na svoji matrici.
24 4.2.4.2 Delo učenke 8. razreda – delo brez skice
Slika 18: učenka 8. razreda, “Morska pokrajina”, 20 x 50 mm, suha igla, 2016
Pri tej grafiki vidimo, da je učenka izbrala drugačen pogled. Na podlagi upodobitve lahko dobimo občutek, kje je postavljen gledalec in kam je usmerjen njegov pogled.
Jasno je nakazan prvi plan z gostejšimi in temnejšimi linijami, vendar pa je razbiranje drugega in tretjega plana že veliko težje, ker je med drugim in tretjim planom uporabila podobno intenziteto linij, kar je razvidno s podobno tonaliteto ploskev.
Linije v kompoziciji so suverene samo v prvem planu. Tem bolj se oddaljujemo, plitkejše so linije in manj očitne. Občutek globine dobimo s poizkusom uporabe perspektive, ki vključuje tudi razlike v barvni intenziteti in gostoto linij.
25 4.2.4.3 Delo učenke 8. razreda – delo s skico
Pri učenki je odtis precej bled, kar izkazuje, da so njene linije po večini zelo plitke. Bežno lahko opazimo tonske razlike med svetlostnimi ekrani. Vidimo, da bi nam najbližja morala biti drevesa, ker so najtemnejša in skoraj celoten odsev sonca na vodni gladini.
Uporabila je tudi konturno risbo, ki je glavni mejnik med elementi kompozicije, ko bi namesto tega morala biti svetlost ploskev. Če kompozicijo gledamo zgolj iz zornega kota svetlostnih tonov, lahko opazimo, da med ploskvama, ki predstavljata sonce in kopno, levo in desno, praktično ni razlike v tonu, kar pomeni, da je kopno na popolnoma istem nivoju kot sonce,čeprav v resnici ni tako. Samo pri oblakih lahko opazimo, da učenka ni uporabila konturne risbe in je s tem ustvarila občutek mehkobe v oblakih.
Kompozicija je frontalna in centrala. Vidimo, da je učenki najpomembnejši element sonce, ker ga je postavila v center svoje kompozicije in ostale elemente nizala levo in desno.
Slika 20: učenka 8. razreda, "Morska pokrajina", 20 x 50 mm, suha igla, 2016
26 4.2.4.4 Delo učenca 8. razreda – delo brez skice
Pri tem delu je kompozicija zopet frontalna, centralna in izrazito linearna, ker so elementi postavljeni en nad drugim in po pasovih. Zopet ima najpomembnejšo vlogo sonce, ker je postavljeno v sredino kompozicije. Kompozicija je sama po sebi zelo pusta. Vsebuje tri oz.
štiri elemente.
Če pogledamo svetlostne ekrane vidimo, da jih je učenec skoraj v popolnosti izvedel. Ločimo jih lahko tudi s pomočjo bežne konturne risbe, ampak prvi plan in drugi ločuje jasna tonska razlika. Drugi in tretji plan se na določenem mestu skoraj zlijeta v enega, ker ton v drugem planu ni po celotni površini enakomeren.
4.3 Primerjalna analiza
Ugotovila sem, da je delo v obeh skupinah kar se tiče komunikacije z učenci potekalo precej primerljivo, oboje je bilo namreč potrebno zelo pozorno spremljati pri njihovem samostojnem delu in jim svetovati, kako naj likovno izboljšajo svojo matrico. Pri tem sem skušala svoje komentarje posredovati tako, da bi učenci sami uvideli smiselnost mojih nasvetov, kar se je po njihovih prvih odtisih izkazalo za koristno in uspešno.
Slika 20: učenec 8. razreda, "Morska pokrajina", 20 x 50 mm, suha igla, 2016
27
Na podlagi izvedenih učnih enot pri učencih, ki so svojo zamisel predhodno skicirali in druge skupine učencev, ki so se izražali brez predhodne skice ugotavljam, da bi učitelji lahko učence vzpordbujali v neposredno delo na matrico, kjer tehnika in motiv to dopuščata. Pri portretu, veduti in pokrajini večinoma potrebujemo skico trenutka, v dnevu oz. osebe, ki jo želimo upodobiti. V tem primeru, je delo brez skice namreč bistveno težje.
Gledano z vidika grafične tehnike pri linorezu potrebujemo skico, da lahko v risbi reduciramo realistično tonsko risbo v izključno linijsko. Medtem, pa nam tehnika kolagrafije, skoraj da narekuje neposredno delo na matrico, ker je pri izvedbi te grafične tehnike risbo težko nadzorovati. (Jesih, 2000)
Že od vsega začetka šolanja je večina učencev vajenih, da mora pred začetkom ustvarjanja vedno narediti skico in to navado ohranja tudi ob nadaljnjem šolanju in ustvarjanju. Likovni pedagog pa mora na podlagi svojih likovnih izkušenj in znanja znati presoditi, kdaj in pri katerih tehnikah je to dejansko smiselno in kje si lahko dopustimo proste roke in ustvarjamo neposredno na tiskarsko ploščo, ker to prispeva k boljšemu končnemu likovnemu rezultatu.
Med analizo del učencev sem spoznala, da so učenci, ki so delali brez predhodnega skiciranja, imeli velike težave s tem, kako bi se lotili dela. Potrebovali so veliko časa, da so sploh začeli z izdelavo matrice. Pri tem jih je zaviralo predvsem dejstvo, da napak ne bo možno popraviti ali izbrisati. Kompozicija je bila pri nekaterih enakovredna, tistim, kjer so učenci delali s skico ter pri drugih je bila kompozicija rahlo bolj skopa glede vključenih elementov.
28
5 Zaključek
S prenosom risbe v grafiko smo se in se še bomo srečevali skozi celoten umetniški proces in izvedbo različnih grafičnih tehnik. Pomembno je, da se zavedamo, da prenašanje skic na matrice ni zanemarljiv korak v izvedbi katerekoli likovne tehnike. Pozorni moramo biti na to, kateri postopek bomo izbrali za prenos svoje skice na matrico, ker ima vsak postopek svoje omejitve.
Spoznala sem, da ima neposredno delo na tiskarsko ploščo, velike zahteve za umetnika, ki se odloči za tak način dela. Umetniku omogoča, da se prosto izraža na tiskarski površini z edino omejitvijo, ki mu jo daje lastna ustvarjalnost in spretnost izvedbe. Zaradi prostega izražanja nastanejo na koncu umetniška dela, ki so likovno gledano bolj pestra, razgibana in zanimiva, kot pa tista, ki so bila narejena na podlagi skice in mehansko prenesena na tiskarsko površino, vendar mora biti avtor, ki želi izdelati matrico na ta način, že bolj izkušen in samozavesten pri svojem ustvarjanju. Kot se je pokazalo pri učencih, ki so delali brez risarske predloge, je bila to ovira in ne možnost za svobodno izražanje.
Pri spoznavanju tehnik za izdelovanje skic za posamezne grafične tehnike sem spoznala, da so tehnike, ki smo jih uporabljali pri ateljejskem delu, tiste, ki najboljše podajo občutek za končni izdelek.
Grafična tehnika Predlagana tehnika za izdelavo skice
Suha igla kemični svinčnik ali tanek flomaster v barvi tiskarske barve
Jedkanica risba s tušem in čopičem
Vernis mou svinčnik ali suhe barvice
Akvatinta lavirana risba s tušem
Rezervaš risba s tušem in čopičem
29
6 Literatura in viri
Arbanas, N. (2015). Grafičke tehnike dubokog tiska. Koprivnica: Sveučilište Sjever.
Hozo, D. (1988). Umjetnost multioriginala: kultura grafičkog lista. Mostar: Prva književna komuna.
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: Slovar slovenskega knjižnega jezika.
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=raster&hs=1 (30. 8. 2017)
Jan, A. (2017). Skice za jedkanico in akvatinto. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Pridobljeno s: http://pefprints.pef.uni-lj.si/4491/1/Alenka_Jan%2Ddiplomska_naloga.pdf
Jesih, B. (2000). Grafika: visoki tisk, ploski tisk. Ljubljana: Pedagoška fakulteta
Paro, F. (1991). Grafika: marginalije v crno-bjelom. Zagreb: Mladost.
Štrukelj, A. (ur). (2011). Likovna vzgoja: učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport:
Zavod RS za šolstvo.
The British Museum: print study/drawing. (2017). Pridobljeno s
http://www.britishmuseum.org/research/publications/online_research_catalogues/search_
object_details.aspx?orig=%2Fresearch%2Fonline_research_catalogues%2Frussian_icons%2F catalogue_of_russian_icons%2Fadvanced_search.aspx&output=Terms%2F!!%2FOR%2F!!%2 F16804%2F!%2F%2F!%2Fexecution%2F!%2F%2F!!%2F%2F!!!%2F&numpages=10¤tp age=16&partid=1&objectid=723746
30
7 Viri slik
SLIKA 1: Albrecht Dürer – Sveta družina, pridobljeno: 30. 8. 2017, http://www.wga.hu/support/viewer_m/z.html
SLIKA 2 in SLIKA 3: lastna zbirka, fotografirala: Valentina Cencič SLIKA 4: Francisco de Goya – El Vergonzoso, pridobljeno: 30. 8. 2017, https://www.goyaenelprado.es/obras/ficha/goya/el-
vergonzoso/?tx_gbgonline_pi1%5Bgocollectionids%5D=26&tx_gbgonline_pi1%5Bgosort%5 D=d
SLIKA 5: lastna zbirka, fotografirala: Valentina Cencič
SLIKA 6: George Morland – Dva konja s plugom in mož, pridobljeno: 30. 8. 2017, s http://www.sterlingtimes.co.uk/morland66.htm
SLIKA 7 in SLIKA 8: lastna zbirka, fotografirala: Valentina Cencič
SLIKA 9: Francisco de Goya – Si quebró el Cantaro, pridobljeno: 30. 8. 2017, https://www.goyaenelprado.es/obras/ficha/goya/si-quebro-el-cantaro-
1/?tx_gbgonline_pi1%5Bgocollectionids%5D=26&tx_gbgonline_pi1%5Bgosort%5D=d SLIKA 10: Alja Košar – Brez naslova, pridobljeno: 30. 8. 2017,
https://www.aljakosar.com/reservage?lightbox=i09ni
SLIKA 11 in SLIKA 12: lastna zbirka, fotografirala: Valentina Cencič
SLIKA 13: Francisco de Goya – El agarrotado, pridobljeno: 1.9. 2017, s
http://www.britishmuseum.org/research/publications/online_research_catalogues/catalog ue_image.aspx?objectId=723746&partId=1&orig=/research/online_research_catalogues/ru ssian_icons/catalogue_of_russian_icons/advanced_search.aspx&numPages=10¤tPag e=16&output=Terms/!!/OR/!!/16804/!//!/execution/!//!!//!!!/&asset_id=735164001 SLIKA 14: Francisco de Goya – El agarrotado, pridobljeno: 1. 9. 2017, s
https://www.goyaenelprado.es/obras/ficha/goya/el-
agarrotado/?tx_gbgonline_pi1%5Bgocollectionids%5D=31&tx_gbgonline_pi1%5Bgosort%5 D=d
SLIKA 15: neznani avtor – Pokrajina, pridobljeno: maj 2016, s Google iskalnik
31
SLIKA 16: Caspar David Friedrich - Wanderer above the Sea of Fog, pridobljeno: maj 2016, s https://en.wikipedia.org/wiki/Caspar_David_Friedrich#/media/File:Caspar_David_Friedrich _-_Wanderer_above_the_sea_of_fog.jpg
SLIKA 17 – 19: učenka 8. razreda OŠ Dravlje, fotografirala: Valentina Cencič SLIKA 20: učenec 8. razreda OŠ Dravlje, fotografirala: Valentina Cencič
32
8 Priloga – Učna priprava
Likovna naloga: izdelava matrice za suho iglo z uporabo svetlostnih ekranov Razred: 8. a, 8. b
Število ur: 2
Sestavila: Valentina Cencič
Likovno področje: grafika
Likovna tehnika: suha igla Likovni motiv: Morska pokrajina
Materiali, orodja in podlage: cinkove ploščice, nožki za linorez, tiskarska barva, krpice, loščilna pasta (Purol), papir
Didaktični pripomočki: predstavitev (ppt), fotografije, reprodukcije
Oblike dela: frontalna, individualna
Učne metode: razlaga, pogovor, prikazovanje, demonstracija Učenci:
razvijajo izrazne zmožnosti pri oblikovanju na ploskvi in s tem negujejo individualni likovni jaz,
se seznanijo z likovno tehniko suha igla in jo znajo v večji meri tudi sami izvesti,
razvijajo sposobnost za oblikovanje kriterijev in vrednotenje likovnih del.
33
UČITELJ UČENEC METODE in OBLIKE DIDAKTIČNI
PRIPOMOČKI Uvod:
− Ob 2 primerih reprodukcij se z učenci pogovorim o razlikah med primeroma ter napeljem pogovor na temo ure
− Aktivno sodeluje v pogovoru, podaja mnenja in opažanja
− Frontalna
− Pogovor
− Reprodukciji na predstavitvi (ppt)
Pridobivanje učne snovi:
− Najprej navedem nekaj zgodovinskih dejstev o nastanku in razvoju suhe igle
− Navedem osnovne značilnosti tehnike. Ob reprodukcijah se pogovorimo o
značilnostih in utrdimo prej povedane
značilnosti
− Navedem pripomočke in njihove značilnosti ter določene slabe strani tehnike same
− Ob slikovnih primerih opišem postopek izvedbe tehnike. Za boljše razumevanje matrice podam po razredu svojo že izdelano matrico, da lahko učenci vidijo in
− Sledi razlagi
− Sledi razlagi
− Aktivno sodeluje v pogovoru
− Sledi razlagi
− Sledi razlagi
− Frontalna
− Frontalna
− Pogovor
− Frontalna
− Frontalna
− Reprodukcije na predstavitvi (ppt)
34 otipajo značilnosti
Demonstracija tehnike:
Najprej zberem vse učence okoli sebe, in tako začnem z demonstracijo. Vzamem cinkovo ploščico in kos papirnate brisačke ter pokažem, kako ploščico najprej zloščimo. Nakar vzamem nožek za linorez z nastavkom, ki ima ravno rezilo in večkrat podrsam z njim po ploščici, pri tem pazim, da med posameznim potegom spremenim pritisk, s katerim rišem linije. Učencem dam potipati razliko med posameznimi linijami, da čim bolje spoznajo razlike v pritisku. Nato na ploščico nanesem barvo, učence opozorim, da morajo barvo utreti v risbo na ploščici. Za tem ploščico previdno obrišem in pazim, da ne brišem preveč po risbi in na to opozorim tudi učence. Matrico položim na prešo in jo prekrijem z vlažnim papirjem ter odtisnem. Učence še enkrat opozorim, da pritisk, s katerim rišemo po ploščici vpliva na to, koliko barve se lahko ujame v brazdo. Tem globlja je brazda, bolj je linija črna.
Naloga in delo učencev:
− Učencem podam likovni motiv
−Razdelim jim pripomočke
− Individualno izdelajo izdelek
− Frontalna
− Demonstracija
− Individualno delo učencev
− Svetovanje in usmerjanje učencev
− (papir, svinčnik), cinkova ploščica, nožek za linorez
Vrednotenje:
− Ponovimo naučeno
− Na podlagi podanih kriterijev vrednotimo izdelke
Merila:
− Samostojnost izvedbe.
− Pravilna uporaba pojmov in njihovo razumevanje.
− Izvirnost
− Sodelujejo pri vrednotenju del
− Sodelujejo pri vrednotenju del
− Izdelki učencev
Zaključek:
− razstava del
