DIPLOMSKO DELO

(1)

PEDAGOŠKA FAKULTETA

NEŽKA ČERVAN

OBRAVNAVA PROBLEMSKE TEMATIKE SMRTI V PREDŠOLSKEM OBDOBJU – FELIX SALTEN: BAMBI

DIPLOMSKO DELO

(2)

(3)

PEDAGOŠKA FAKULTETA

PREDŠOLSKA VZGOJA

NEŽKA ČERVAN

Mentorica: prof. dr. MILENA MILEVA BLAŽIĆ

OBRAVNAVA PROBLEMSKE TEMATIKE SMRTI V PREDŠOLSKEM OBDOBJU – FELIX SALTEN: BAMBI

DIPLOMSKO DELO

(4)

(5)

Rada bi se srčno zahvalila mentorici, prof. dr. Mileni Milevi Blažić, za čas, vzpodbudo, potrpežljivost in strokovne nasvete.

Najlepša hvala družini za podporo in zaupanje.

Zelo, zelo velika zahvala mojemu partnerju, da vedno verjame vame, tudi ko sama ne.

Hvala Katji, da se je skupaj z mano podala v študentsko življenje in mi vedno stoji ob strani.

Hvala tudi vsem ostalim, ki ste mi kakorkoli pomagali na tej poti.

(6)

- ii -

POVZETEK

V diplomskem delu sem obravnavala problemsko tematiko smrti v predšolskem obdobju prek knjige Felixa Saltna Bambi (1923), ki je služila kot osnova, obravnavana sta bila tudi Disneyjev animirani film Bambi (1942) in slikanica Walt Disney's Bambi (1998). Za to problemsko tematiko sem se odločila, ker menim, da se o njej premalo govori, še posebej s predšolskimi otroki.

Primerjala sem tri izbrana dela, zaradi česar sem najprej raziskala mladinsko književnost in njene zvrsti, problemsko književnost ter risanko oziroma animirani film. Zelo pomembno se mi je zdelo raziskati tudi motiv smrti v književnosti, da vidim, v kakšnih oblikah se pojavlja, ter dojemanje smrti za lažjo predstavo o tem, kako otrokom predstaviti temo smrti, da jo bodo lažje razumeli.

Vsa tri izbrana dela sem obravnavala s pomočjo tabel. Primerjava je potekala predvsem s pomočjo citatov in slik iz knjige, slikanice in animiranega filma, za lažje razumevanje pa so dodani lastni komentarji. Na koncu sem naredila skupno analizo vseh pridobljenih podatkov, ki je predstavljena prek odgovorov na raziskovalna vprašanja.

Ključne besede: problemska književnost, animirani film, smrt, Bambi

(7)

In my thesis I dealt with the issue of death in preschool, through the books by Felix Salt Bambi (1923), which served as a basis, and also studied Disney animated film Bambi (1942), and the cartoon Walt Disney's Bambi (1998). I decided on a problematic topic of death because I think that we don’t talk about it enough not only in our everyday lives but especially with preschool children.

I compared the three selected pieces, for which I first researched youth literature and its genres, problem literature and cartoon or animated film. I also found it very important to investigate the motive of death in literature, to see in what forms it occurs, and comprehension of death, to make it easier to imagine, how to present death to children, so that they can better understand it.

The three selected works are compared to each other through tables. Comparisons were made using quotes and pictures from the book, picture book and the animated film, and I have also added my own comments for better understanding. The last part is an analysis of all the provided information, presented through answers on research questions.

Keywords: problem literature, animated film, death, Bambi

(8)

- iv -

KAZALO VSEBINE

ZAHVALA ... i

POVZETEK ... ii

ABSTRACT ... iii

KAZALO VSEBINE ... iv

KAZALO SLIK ... v

KAZALO TABEL ... vii

1 UVOD ... 1

2 TEORETIČNI DEL ... 2

2.1 Mladinska književnost ... 2

2.1.1 Živalska pripoved ... 3

2.1.2 Pravljica... 3

2.1.3 Vrste pravljic ... 4

2.2 Problemska književnost ... 5

2.2.1 Problemski roman ... 5

2.2.2 Dejavniki problemskosti in tabujskosti ... 5

2.3 Risanka ... 7

2.4 Motiv smrti v književnosti ... 7

2.4.1 Motiv smrti v mladinski književnosti ... 8

2.4.2 Dojemanje smrti ... 9

2.5 Antonomazija ... 9

2.6 Bambijev učinek ... 9

3 EMPIRIČNI DEL ... 11

3.1 Opredelitev problema ... 11

3.2 Namen in cilji ... 11

3.3 Raziskovalna vprašanja ... 12

3.4 Metodologija ... 12

3.5 Izbrana dela ... 12

3.5.1 Felix Salten ... 12

3.5.2 Felix Salten: Bambi (kratek povzetek dogajanja) ... 13

3.5.3 Walt Disney ... 14

(9)

3.6 PRIMERJAVA ZNAČILNOSTI IZBRANIH DEL ... 16

3.7 Primerjava glavnih literarnih likov ... 21

3.8 Primerjava prikazanega motiva smrti v zgodbah ... 25

3.9 Analiza izbranih del glede na dejavnike problemskosti ... 26

3.10 Rezultati in interpretacija ... 28

4 ZAKLJUČEK ... 32

5 VIRI ... 34

5.1 Viri in literatura ... 34

5.2 Viri slik ... 36

KAZALO SLIK

Slika 1: Felix Salten: Bambi (1923) – naslovnica [Vir: 4] ... 13

Slika 2: Felix Salten: Bambi – prvi slovenski prevod (1970) – naslovnica [Vir: 1] ... 13

Slika 3: Walt Disney's Bambi – originalni reklamni plakat (1942) [Vir: 5] ... 15

Slika 4: Walt Disney's Bambi – slikanica (1970) [Vir: 2]... 15

Slika 5: Originalna naslovnica [Vir: 4] ... 16

Slika 6: Slovenska naslovnica [Vir: 1] ... 17

Slika 7: Walt Disney’s Bambi – naslovnica [Vir: 2] ... 16

Slika 8: Reklamni plakat za animirani film Bambi iz leta 1942 [Vir: 5] ... 16

Slika 9: Gozd [Vir: 1] ... 18

Slika 12: Hrastovci [Vir: 3] ... 17

Slika 13: Zima [Vir: 3] ... 17

Slika 14: Pomlad [Vir: 3] ... 17

Slika 15: Jesen [Vir: 3] ... 18

Slika 16: Bambi [Vir: 1] ... 18

Slika 19: Bambi ob koncu zgodbe [Vir: 3] ... 18

(10)

- vi -

Slika 20: Pogovor med zajkljo in Tolkačem [Vir: 3] ... 18

Slika 21: Zaljubljena Bambi in Felina [Vir: 3] ... 19

Slika 22: Bambi tik po rojstvu [Vir: 3] ... 19

Slika 23: Bambijeva otroka tik po rojstvu [Vir: 3] ... 19

Slika 24: Bambijeva mati ter zajklja in njeni otroci [Vir: 3] ... 20

Slika 25: Bambi in njegov oče ob materini smrti [Vir: 3] ... 20

Slika 29: Bambi in Felina [Vir: 2] ... 22

Slika 30: Bambi in Felina [Vir: 3] ... 22

Slika 31: Bambi v visoki starosti [Vir: 3] ... 22

Slika 32: Bambijeva mati [Vir: 1] ... 22

Slika 35: Felina [Vir: 2] ... 23

Slika 36: Felina [Vir: 3] ... 23

Slika 37: Felina in Bambi [Vir: 3] ... 23

Slika 38: Stari knez [Vir: 1] ... 23

Slika 39: Veliki princ [Vir: 2] ... 23

Slika 40: Veliki princ [Vir: 3] ... 23

Slika 41: Tolkač [Vir: 2] ... 23

Slika 42: Tolkač [Vir: 3] ... 24

Slika 43: Cvetko [Vir: 2] ... 24

Slika 44: Cvetko [Vir: 3] ... 24

Slika 45: Človekov tabor [Vir: 2] ... 25

Slika 46: Človekov tabor [Vir: 3] ... 25

Slika 47: Smrt lika fazanke [Vir: 3] ... 26

Slika 48: Bambi raziskuje gozd [Vir: 1] ... 27

Slika 49: Bambi in prijatelji [Vir: 3] ... 27

Slika 50: Bambi joče za materjo [Vir: 3] ... 27

Slika 51: Lovski pes lovi Felino [Vir: 3] ... 28

Slika 52: Ranjen Bambi [Vir: 3] ... 28

(11)

Tabela 1: Značilnosti izbranih del ... 16

Tabela 2: Primerjava literarnih likov v izbranih delih ... 21

Tabela 3: Prikazi motiva smrti v izbranih delih ... 25

Tabela 4: Problemskost izbranih del ... 27

(12)

(13)

UVOD

Smrt je tema, ki je za večino ljudi neprijetna, saj je običajno zelo čustvena, poleg tega pa je z njo povezano vprašanje, kaj se zgodi po smrti, na katero vsak posameznik in družbe odgovarjajo drugače. Odrasli se tej temi zato pogosto izognemo, še posebej v pogovoru z otroki, katerih razumevanje tega pojma je precej drugačno od našega, zanimanje pa nič manjše. Da bi bili ti pogovori nekoliko lažji, si lahko med drugim pomagamo s knjigami ali animiranimi filmi. S predstavitvijo treh različnih del (knjige, slikanice in animiranega filma), ki govorijo o isti zgodbi, sem želela prikazati, da se dela lahko med sabo kljub navidezni podobnosti zelo razlikujejo, zaradi česar moramo biti pri izbiri izjemno previdni.

Diplomsko delo sestavljata teoretični del ter primerjava treh izbranih del, in sicer literarnega besedila Feliksa Saltna Bambi (1923) (v slovenščino prevedla Kristina Brenkova leta 1970), ki je primerjan z delom, za katero je služil kot osnova – animiranim filmom Walta Disneyja, katerega naslov je prav tako Bambi (1942), ter slikanico Walt Disney's Bambi, ki je nastala leta 1993 na osnovi animiranega filma.

V začetku teoretičnega dela sta poleg mladinske književnosti bolj podrobno predstavljeni pravljica in problemska književnost. Pri pravljici so opredeljene njene različne definicije in zvrsti, pri problemski književnosti pa je predstavljeno predvsem to, kaj neko delo pravzaprav naredi problemsko. V nadaljevanju sta predstavljena motiv smrti v književnosti in dojemanje smrti pri otrocih, ki so ciljni naslovnik animiranega filma in slikanice. Predstavljena sta tudi pojma antonomazija in Bambijev učinek, saj sta tesno povezana z zgodbo.

Empirični del predstavlja primerjava izbranih del s pomočjo razpredelnic, ki se najprej osredotoči na splošne značilnosti del, nato sledi primerjava glavnega lika skozi zgodbo ter stranskih likov, na koncu pa so primerjani motivi smrti, ki se pojavljajo v izbranih delih, ter dejavniki problemskosti glede na kategorizacijo Igorja Sakside.

(14)

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Nežka Červan; diplomsko delo

- 2 -

TEORETIČNI DEL

2.1 Mladinska književnost

Definicija mladinske književnosti po mnenju Sakside (2009) ni enostavna. Opredelimo jo sicer lahko glede na bralca, torej tako, da je to književnost za mladega bralca. To po njegovem mnenju kljub temu ni zadosten odgovor, saj ostaja veliko odprtih vprašanj, na katera ta definicija ne poda odgovora, na primer »/…/ če je nekaj za mlade, kako to, da je zanimivo tudi odraslim /…/« (Saksida, 2009, str. 5).

Chambers (1985, v Saksida, 2009) pri razpravljanju o mladinski književnosti prav tako neprestano povezuje besedilo z njegovim bralcem. Poudarja dejstvo, da so nekatera dela bila napisala prav za otroke, vseeno pa obstajajo tudi takšna, ki sicer v osnovi niso bila namenjena mladim bralcem, vendar jih kljub temu pritegnejo.

Lavrenčič Vrabec (1999) v delu Žanrskost mladinske književnosti razdeli žanre književnosti na tiste, ki:

– so tipični za mladinsko književnost (pravljica),

– se pojavljajo izključno v književnosti za odrasle (zdravniško pripovedništvo, kmečka povest),

– so prisotni v obeh (zgodovinsko, ljubezensko pripovedništvo, pustolovske in detektivske zgodbe).

Znotraj mladinske književnosti se žanri ponovno razvrstijo, saj vseh žanrov ne berejo otroci vseh starosti. Od predšolskega obdobja in vse do 9. leta starosti prevladujejo predvsem pravljice. Otroci nato začnejo brati pustolovske, živalske, fantastične in druge zgodbe, tudi detektivke in zgodovinske romane, v obdobju adolescence pa prevladuje predvsem realistična proza, ki mnogokrat vsebuje katere izmed tabujskih tem. Poleg tega so najstarejšim mladostnikom zanimive tudi ljubezenske zgodbe, kriminalke in grozljivke (Lavrenčič Vrabec, 1999).

(15)

2.1.1 Živalska pripoved

Ena izmed literarnih vrst je živalska pripoved, katere glavni značilnosti sta žival kot glavni literarni lik in antropomorfizem (živalim pripisujemo človeške lastnosti, kot so na primer govor, čustva, značaj), s pomočjo česar se živali približa ljudem (Kropej Telban, 2015). Živalski svet otroka privlači, želi si izvedeti več o tem, kaj se z živaljo dogaja. »Dokler je otrok še vedno trdno zasidran v pravljičnem svetu, sprejema kot povsem normalno personalizacijo živali, verjame, da živali govorijo, se smejijo, žalostijo tako kot on sam« (Bizjak, 1978, str. 109).

Kropej Telban (2015) meni, da je v živalskih pripovedih veliko manj pogosto moraliziranje, več pa je podajanja življenjskih modrosti in bistroumnosti. Živalske pravljice so sicer po obsegu lahko zelo dolge, vendar to ni nujno, saj lahko zgodbo skrčimo ali podaljšamo z izpuščanjem ali dodajanjem zapletov. Zanimiva je ugotovitev, da živali pogosto niso poimenovane, če imajo ime, pa to običajno izvira iz njihove najbolj izrazite značajske lastnosti.

2.1.2 Pravljica

Mileva Blažić (2016, str. 18) pojasni: »Že sam literarni termin pravljica je v osnovi odprt.«

Tako pri mladinski književnosti kot tudi pri pravljici se ponovno pojavi vprašanje, komu je namenjena. Avtorica navede citat Maxa Luthija, ki v knjigi Evropska pravljica: forma in narava opozori na to, da za pravljico ne moremo reči, da je bila v izvoru namenjena le otroškim bralcem, nato pa poda njeno definicijo: »Pravljica je vsevključujoča literarna oblika v pravem pomenu besede. Ni le sposobna asimilirati in sublimirati katerikoli element, v njej se v resnici zrcalijo vsi bistveni elementi človekove biti. Celo ena sama pravljica običajno vsebuje velik in mali svet, zasebne in javne dogodke, odnose med bitji iz onostranstva in ljudmi« (Luthi v Blažić, 2016, str. 25).

Pravljice otrokom omogočajo identifikacijo z glavnimi literarnimi liki ne glede na to, ali so ti ljudje ali živali. »Umetniki skušajo posredovati gledalcu intenzivno izkušnjo, ki praviloma zajame tudi čustva /…/« (Pirtošek, 2016, str. 36). Avtor je prepričan, da se ob tem v možganih gledalcev aktivirajo različni centri, ki med drugim omogočajo tudi to, »/…/ da čutimo trpljenje, radost, bolečino /…/ kot svoja lastna občutja« (str. 36).

(16)

- 4 - 2.1.3 Vrste pravljic

Pravljice lahko razdelimo na tri podvrste:

– ljudska pravljica,

– klasična umetna pravljica, – moderna (sodobna) pravljica.

Zadnjo od podvrsti lahko delimo še naprej, in sicer na kratko sodobno pravljico in obsežno sodobno pravljico ali fantastično pripoved (Tancer Kajnih, 1994).

Kratka sodobna pravljica

Po Kobe (1999) je kratka sodobna pravljica svoje ime dobila zaradi obsega, ki je očitno manjši od fantastičnih pripovedi. Razlike pa ne najdemo le v fizični obliki, temveč tudi v vsebini.

Razvilo se je več različic, ki se med seboj razlikujejo glede na to, kdo je glavni literarni lik.

Razdelimo jih lahko v šest kategorij, pri katerih so glavni literarni liki (Kobe, 1999):

1. otroški lik,

2. oživljena igrača ali predmet, 3. poosebljena žival,

4. poosebljena rastlina,

5. poosebljeno nebesno telo ali pojav,

6. lik, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila.

Da je treba dodati še eno kategorijo, in sicer izvirni liki, meni Blažić (2013). O izvirnih likih zapiše, da »/…/ se pojavljajo od začetka slovenske mladinske književnosti, vendar so postali samostojna literarna kategorija v času sodobne slovenske mladinske književnosti« (Blažić, 2013, str. 76).

Fantastična pripoved

Kot lahko sklepamo iz imena, je glavna značilnost obsežne sodobne pravljice (fantastične pripovedi) prav obseg. Kobe (1987) pravi, da je obseg takšne pravljice nekje med 100 in 300 strani. Iz imena je razvidna tudi druga lastnost, in sicer sodobnost, kar pomeni, da je dogajanje postavljeno v današnji čas in prostor, glavna oseba je sodoben mestni otrok. Ima pravljične in fantastične značilnosti, pri čemer naj bi fantastičnost prevladovala. Glavni motiv ali tema je največkrat otrokov doživljajski svet in igra. Dogajanje po navadi obsega le del otrokovega

(17)

vsakdana, pri čemer uvod in sklepni del predstavljata nekakšen realen okvir, osrednji del pa se dogaja v drugem fantazijskem svetu, ki je izmišljen, oba svetova pa sta med seboj enakovredna.

Odrasli so največkrat prisotni le kot stranske osebe s sekundarno funkcijo in se pojavljajo le v okviru realnega sveta. Fantastična pripoved za razliko od ljudskih ali klasičnih avtorskih pravljic ne vsebuje moralnega nauka, lahko pa vsebuje določeno sporočilo za otroke ali odrasle, pri čemer je pisatelj ali pisateljica vedno na strani otroka.

2.2 Problemska književnost

2.2.1 Problemski roman

Kot problemske romane označujemo tiste, ki se osredotočajo na problemske teme, med katere spadajo na primer tema drugačnosti, smrti, nasilja, spolnosti, odvisnosti itd. Glavna pozornost je na posamezniku in njegovi stiski, soočanju s konflikti in občutki krivde ter drugim. Višček (2014, str. 56) pravi, da »v problemsko mladinsko literaturo uvrščamo besedila, ki imajo za predmet otrokov oziroma mladostnikov problem, ki ga otrok ali mladostnik sam ne more rešiti oziroma nanj pomembno vpliva. Problemska literatura je zato hote ali nehote odsev otrokovih/mladostnikovih zunajbesedilnih izkušenj in zato se teme posledično spreminjajo.«

Ali se nam neko besedilo zdi neprimerno ali ne, praviloma izvira iz tega, kako družba, v kateri obravnavamo besedilo, dojema pojem otroštva. Če otroštvo pojmujemo kot nedolžno, nekatere teme (smrt, spolnost, droge itd.) v ta svet ne spadajo in je otroke treba zaščititi pred temi temami (Saksida, 2014). »Književni problemi in posledično tabuji se namreč vedno pojavljajo v kontekstu družbe, njenega pojmovanja vzgoje, javne šole, učiteljeve avtoritete in strokovne avtonomije, pa tudi ideologije in (morda celo) politike« (Saksida, 2014, str. 26).

2.2.2 Dejavniki problemskosti in tabujskosti

Saksida (2014) v delu Tabuji v mladinski književnosti navede več dejavnikov, na podlagi katerih lahko določimo, ali lahko neko besedilo kategoriziramo kot problemsko ali tabujsko:

– TEMA

Pri problemski temi otroštvo ni prikazano kot varno, temveč vidimo otrokove težave, stiske, probleme odraščanja. Pogoste so tudi teme, ki so problemske zaradi tega, ker

(18)

- 6 -

odstopajo od tradicionalnih ali najpogostejših prikazov odraščanja, na primer istospolnost, odvisnost ali invalidnost.

– PERSPEKTIVA

Običajno gre za perspektivo oporekanja, pri kateri se otrok obnaša uporniško – lahko tudi na humoren način, »/…/ v kateri je najbolj strašljivo to, da otroci sploh ne razumejo, kaj se dogaja z njimi in okoli njih« (Haramija 2010, str. 78, v Saksida, 2014, str. 28).

– ZGODBA

Problemska besedila vsebujejo zaplet, spor, spopad, ki prizadene glavno ali stransko osebo, posledica česar je lahko tudi smrt.

– KNJIŽEVNA OSEBA

Glavna književna oseba je očitno posebna oziroma drugačna, zaradi česar je lahko tudi izobčena in postavljena pred različne izzive.

– JEZIK

V problemskih besedilih se pogosto srečamo s kletvicami, zmerljivkami, psovkami in vulgarizmi ter drugimi jezikovno-slogovnimi prvinami, ki zaradi svoje redkosti v mladinski književnosti na bralca delujejo provokativno. Kot tabujska so besedila označena s strani odraslih zaradi strahu, da bodo mladi bralci posnemali takšen jezik.

– RAZPOLOŽENJE

Razpoloženje se nanaša na razpoloženje, ki ga bralec doživlja kot posledico prebiranja določenega besedila. »/…/ to je povezano s čustvenimi prvinami književnega besedila, ki izhajajo iz opisov trpljenja, umiranja, spolnosti ipd.« (Saksida, 2014, str. 28).

– SUBJEKTIVNE PREDSTAVE

Ko govorimo o subjektivnih predstavah, mislimo predstave o tem, kakšno naj bi po našem mnenju bilo otroštvo ter kakšna je za otroka v tem obdobju vloga branja, zanima nas torej ideološki koncept otroštva in branja. Poznamo dva modela, med katerima ta koncept niha. Prvi je »model Motovilke«, ki odraslemu nalaga, da prepreči stik otroka s tabujskimi temami. Prav tako mu ne predstavi, ali se z njim pogovarja o stiskah in drugih zahtevnih temah, saj meni, da bi to otroku lahko škodilo. Drugi je »model Grdega račka«, ki prikaže življenje kot celoto, skupaj s težjimi in problematičnimi platmi (Lavrenčič Vrabec 2001, v Saksida 2014).

(19)

2.3 Risanka

Po televiziji je vedno več otroških programov in risank, ki so nove ali narejene po knjižni predlogi. Otroci vedno bolj obvladajo tehnologijo, tako da že znajo sami brskati med kanali in samostojno izbirati, kaj bi radi gledali, nekaterim staršem je to všeč, saj je otrok tako zaposlen in to pomeni manj dela za njih. Grosman je že leta 1998 opozarjala, da je treba paziti na to, da so risanke tržno blago in so zato narejene tako, da so gledalcem čim bolj zanimive ter jih ti ne nehajo gledati – postanejo z njimi zasvojeni.

»Starši, ki ne poznajo te posebnosti risank, se sploh ne zavedajo škodljivih posledic (pretiranega) gledanja risank in posledičnega zanemarjanja zgodnje bralne vzgoje, ki bi se morala začeti z glasnim branjem že doma oz. v družinskem krogu, še preden začne otrok hoditi v šolo« (Grosman, 1998, str. 52). Avtorica je mnenja, da procesno branje predstavlja napor, ki ga pri risankah ali filmskih različicah pravljic ni, zaradi česar so ne samo otrokom, temveč tudi odraslim lažje dosegljive in bolj prijetne.

»Namesto gole jezikovne kode natisnjene pravljice ponuja vizualno podprta pripoved pisano množico različnih kod, ki sočasno učinkujejo na več otrokovih čutov in ga manipulirajo na načine, ki se jih ne more niti zavedati« (Grosman, 1998, str. 56).

Prostor in osebe, ki jih pri branju oblikujemo s pomočjo domišljije, v vizualno podprti pripovedi oživijo na mnogo različnih načinov. Značilnosti oseb so prikazane s pomočjo obrazne mimike, kretenj, premikanja, urejenosti in oblačil, načinom govora itd. Ne gre le za vizualno plat, uporablja se tudi glasbo, ki nam narekuje, kakšna naj bi bila naša občutja, ter druge zvoke z jasno prepoznavnimi pomeni, poleg tega pa so pomembni tudi montaža ter spremenljivo gledišče in drugo (Grosman, 1998).

2.4 Motiv smrti v književnosti

Tema smrti je v današnjem času tabujska zaradi vpliva zahodnjaškega mišljenja, ki stremi k večni mladosti in lepoti (Babšek, 2012). Prav tako smo smrti, ne samo posameznikov, temveč tudi množic, neprestano izpostavljeni prek medijev. Zaradi tega se od njenega doživljanja

(20)

- 8 -

čustveno oddaljimo, saj postane del vsakdana ali pa jo doživljamo kot zanimivost (Haramija, 2004).

Babšek (2012) meni, da se pogovorov o smrti izogibamo, dokler se lahko, torej do točke, ko smo s smrtjo dejansko soočeni zaradi lastnega zdravja ali smrti bližnjih. To še oteži dejstvo, da bi morali za pogovor ali pisanje o smrti na način, ki bi bil primeren za mlade, smrt dobro poznati in o njej imeti izoblikovano mnenje, kar pa se z izogibanjem tematiki ne more zgoditi (Babšek, 2012).

Kastenbaum (1986) predstavi opažanje, da odrasli pogosto verjamejo ali vsaj želijo verjeti, da otroci ne razumejo smrti in jih je treba obvarovati od vsake situacije, povezane z njo. Pravzaprav pa naj bi bilo čisto drugače. Pravi, da otroke izguba in smrt zanimata ter da noben otrok ni premlad, da bi doživel tesnobo, povezano z izkušnjo separacije.

2.4.1 Motiv smrti v mladinski književnosti

Haramija (2004) je v svojem članku z naslovom Tema smrti v mladinski prozi zapisala, da knjig za otroke, stare od enega do treh let, ki bi vsebovale temo smrti, niso našli. Za otroke med četrtim in osmim letom se že najdejo knjige na temo smrti. Nekatere bralcu skušajo nuditi tolažbo in prepričanje, da umirajo le stari ljudje, predvsem pravljice pa smrt predstavijo kot orodje nagrade ali kazni.

Kadar se smrt v književnosti pojavi v obliki človeka, je ta skoraj vedno ženskega spola. Lahko je predstavljena kot Bela žena Smrtnica, deklica Smrt, »Mati božja«, Botra smrt in druge. Pri tem opazimo, da ta oseba včasih prinaša smrt, ki je dokončna in neizbežna, drugič pa jo je možno prelisičiti, kar večinoma naredi moški lik, smrt pa tako izgubi svojo moč (Babšek, 2012).

Haramija (2004) izpostavi dejstvo, da je uporaba nekaterih izrazov pri opisovanju smrti neprimerna. Če skušamo smrt nekoga otroku pojasniti tako, da rečemo, da je oseba zaspala ali odšla, je to lahko problematično z dveh vidikov. Prvi je ta, da moramo otroke naučiti, da je smrt nekaj dokončnega, torej se oseba ne bo zbudila ali vrnila. Zavedati se moramo tudi tega, da lahko otroci, ki še niso usvojili abstraktnega mišljenja, zaradi takšnega nepremišljenega izražanja odraslih razvijejo strah pred spanjem.

(21)

2.4.2 Dojemanje smrti

Otroci do vstopa v šolo smrt razumejo kot to, da »umrli bolj dolgo spi«, med 6. in 10. letom pa se začnejo zavedati dokončnosti smrti. Do dojemanja smrti na enak način kot pri odraslih pride nekje po 10. letu starosti (Haramija, 2004, str. 24).

Kako otrok razume smrt, je bolj kot od starosti odvisno od tega, na kateri stopnji razvoja se nahaja. Glede na stopnje razvoja Kastenbaum (1986) pravi, da otrok na predoperativni stopnji smrt razume kot dejanje s krivcem, nekdo ali nekaj je kriv za smrt osebe. Na formalno- operativni stopnji pa že začenjajo razumeti fizične vzroke smrti. Prav tako je ugotovil, da se otroci do 15. leta še niso sposobni popolnoma zavedati, da bodo tudi oni nekoč umrli, in razmišljati o posledicah tega dogodka.

2.5 Antonomazija

Antonomazija oz. »imenovanje stvari z novim imenom« je vrsta metonimije, pri kateri obče ime zamenjamo z osebnim imenom ali obratno (Antonomazija, b. d.). Tako lahko, ko na primer vidimo srnjaka, namesto »poglej, srnjak!« rečemo »poglej, Bambi!«, pa bodo ljudje še vseeno vedeli, kaj smo mislili, čeprav smo namesto občega uporabili osebno ime. Obraten primer, ki je veliko bolj pogost, je, ko osebno ime zamenjamo z občim. V znani zbirki knjig Harry Potter se tako namesto imena glavnega protagonista in glavnega antagonista večkrat uporablja antonomazija, in sicer deček, ki je preživel, namesto Harry Potter ter tisti, ki ga ne smemo imenovati, namesto Mrlakenstein. Še eden izmed bolj znanih primerov, ki sicer izvira iz stripov, danes pa ga bolj pogosto vidimo na velikem platnu, je Batman, ki ga pogosto poimenujemo kar Princ teme. Antonomazija pa se ne pojavlja le v književnosti in pri poimenovanju oseb, lahko jo uporabimo za poimenovanje česarkoli, med drugim tudi mest. Svetovno znani antonomaziji sta Vetrovno mesto za poimenovanje Chicaga ter mesto, ki nikoli ne spi, za New York.

2.6 Bambijev učinek

Bambijev učinek oziroma efekt lahko najdemo v psihologiji, kjer se izraz včasih uporablja za opisovanje človeške naklonjenosti živalim, ki imajo podobne značilnosti kot naši dojenčki.

Običajno z Bambijevim učinkom poimenujemo pojav, ki ga opišeta John Durant in Michael

(22)

- 10 -

Malice (2013), ko pravita, da so ljudje proti ubijanju živali predvsem zaradi njihove ljubkosti, kar pomeni, da odločno nasprotujejo uboju srn, zajcev; uboj nekaterih drugih živali, ki se jim zdijo odvratne (podgane, golobi itd.), pa se jim ne zdi problematičen. Čeprav ni nobenega razloga, da bi mislili, da je življenje podgani manj pomembno kot srni ali da slednja čuti manj bolečine, jih ljudje vseeno nagonsko obravnavajo drugače.

Ta učinek se uporablja tudi v namene ozaveščanja javnosti o nevarnostih onesnaževanja, na primer za prikazovanje vpliva razlitja olja na vidre ali ozaveščanje o varovanju okolja, vplivu požarov na ljubke gozdne prebivalce, kot so zajci, koale. Podobno je pri uživanju mesa, ki se je po mnenju mesarjev med drugim zmanjšalo tudi zaradi vpliva Bambijevega učinka, k čemur ni prispevala le risanka Bambi, temveč tudi druge Disneyjeve risanke s poosebljenimi živalskimi liki. Podobno se dogaja v restavracijah, kjer zaposleni menijo, da se ljudje odločajo proti naročanju celih rib prav iz tega razloga – saj ne želijo, da jih gledajo njihove oči (Lutts, 1992).

(23)

EMPIRIČNI DEL

3.1 Opredelitev problema

Felix Salten je leta 1923 objavil zgodbo z naslovom Bambi, namenjeno odraslim. Walt Disney je to zgodbo nato leta 1942 priredil in spremenil v animirani film, po tem pa je bila prirejena še večkrat v obliki slikanic in pravljic za otroke. Izbrala sem tri dela, ki sem jih med seboj primerjala, in sicer prvi prevod originalnega dela Bambi Felixa Saltna v slovenščino (1970), prvi animirani film Bambi (Walt Disney, 1942) in eno izmed slikanic, narejeno po animiranem filmu, po katerem nosi tudi naslov Walt Disney's Bambi (1998). Glede na teorijo Marjane Kobe je prikazano, v katerih osnovnih značilnostih se izbrana dela med seboj razlikujejo.

Predstavljene so glavne značilnosti glavnega literarnega lika v različnih obdobjih odraščanja in stranskih likov skozi celotno zgodbo. Narejena je primerjava motivov smrti, ki se pojavljajo v izbranih delih. Na koncu je s pomočjo teorije Igorja Sakside Tabuji v mladinski književnosti (2014) prikazano, ali dela ustrezajo katerim izmed dejavnikov tabujskosti.

3.2 Namen in cilji

Namen diplomskega dela je predstaviti razlike med avtorsko pravljico Bambi, kot jo je zapisal Felix Salten (prevod v slovenščino 1970, prva izdaja v Avstriji leta 1923), ter Walt Disneyjevima priredbama za otroke v obliki slikanice Bambi (1993) in animiranega filma Bambi (1942), s poudarkom na načinu prikazovanja smrti. Iz tega izhajajo naslednji cilji:

– predstaviti podobnosti in razlike izbranih del o Bambiju Felixa Saltna in Disneyja na osnovi teorije Marjane Kobe,

– primerjati značilnosti glavnih literarnih likov (poosebljene živali) v vseh treh izbranih delih,

– ugotoviti, do kakšnih razlik je prišlo pri predelavi originalnega dela v animirani film in slikanico – zaradi drugega ciljnega naslovnika (otroka) – v slogu prikazovanja problemske tematike smrti,

– ugotoviti, glede na katere dejavnike teorije Igorja Sakside lahko dela opredelimo kot problemska.

(24)

- 12 -

3.3 Raziskovalna vprašanja

V empiričnem delu raziskovanja sledimo naslednjim vprašanjem:

– V čem se na osnovi teorije Marjane Kobe razlikuje delo Felixa Saltna Bambi od Walt Disneyjevega animiranega filma in slikanice z enakim naslovom in katere značilnosti ostajajo podobne?

– Kako so v vseh treh delih prikazani glavni literarni liki (poosebljene živali)?

– Kako se je zaradi drugega ciljnega naslovnika (otroka) pri predelavi iz knjige v animirani film in nato v slikanico spremenil slog prikazovanja problemske tematike smrti v izbranih delih?

– Ali se v delih pojavijo kateri izmed dejavnikov glede na teorijo Igorja Sakside, zaradi katerih bi dela lahko označili kot problemska?

3.4 Metodologija

V empiričnem delu diplomskega dela je uporabljena deskriptivna metoda – primerjalna mladinska književnost; literarna analiza podobnosti in razlik. Dela, ki sem jih uporabila, so Felix Salten: Bambi (slovenski prevod: Mladinska knjiga, 1970), Ryder Joanne:

Walt Disney's Bambi (založba Egmont, 1998) in animirani film Walt Disney's Bambi (1942).

3.5 Izbrana dela

3.5.1 Felix Salten

Siegmund Salzmann, avstrijski novelist, ki je svoja dela objavljal pod psevdonimom Felix Salten, se je rodil leta 1869 v Budimpešti. Začel je kot novinar, že pri 18 letih pa je veljal kot vpliven gledališki kritik. Bil je tudi samouk pisatelj. Njegovo najbolj znano literarno delo, izdano leta 1923, nosi naslov Bambi. Pripoveduje zgodbo o mladem srnjaku in je bila sprva namenjena odraslim, postala pa je otroška klasika. Ker je bil žid, so bila njegova dela v Avstriji od leta 1936 prepovedana. Salten je z ženo pobegnil v Švico, kjer sta ostala vse do njegove smrti leta 1945 (Encyclopædia Britannica, 2019).

(25)

3.5.2 Felix Salten: Bambi (kratek povzetek dogajanja)

Slika 1: Felix Salten: Bambi (1923) – naslovnica [Vir: 4]

Slika 2: Felix Salten: Bambi – prvi slovenski prevod (1970) – naslovnica [Vir: 1]

V gozdu se rodi mladi srnjaček Bambi, ki ga vsi občudujejo. Na začetku je nebogljen, nato pa z materino pomočjo spozna svet okoli sebe. Mati mu predstavi tudi jaso in mu pojasni, da je lahko tam zelo nevarno. Bambi spoznava druge srne in jelene ter se uči biti sam, kar mu je na začetku precej težko. Spoznava tudi smrt, saj veliko živali ubije človek ali pa jih umori kakšna druga žival. Bambi raste in postaja mogočen srnjak ter postane par s Falino, prijateljico iz otroštva. Vrne se Gobo – Falinin brat, za katerega so vsi mislili, da je mrtev, in se obnaša zelo nenavadno in brezskrbno, zaradi česar ga človek na jasi ustreli in tokrat prav zares umre. Tudi Bambija človek ustreli, a mu starec pomaga, da pobegne in okreva. Čas mineva in Bambi se spominja svojega otroštva s Falino, ki je že daleč stran. Nekega dne ustrelijo človeka in Bambi s pomočjo očeta spozna, da tudi človek ni vsemogočen, oče pa ga nato zapusti. Nekega dne na

(26)

- 14 -

sprehodu po gozdu sliši dva mlada srnjaka in ju vpraša enako, kot je njegov oče njega – ali ne znata biti sama.

3.5.3 Walt Disney

Walt Disney se je rodil leta 1901 in je najbolj znan filmski ustvarjalec na svetu. Spremenil je dela bratov Grimm, Hansa Christiana Andersena, Charlesa Perraulta in drugih, tako da je zgodbe poenostavil ter priredil večji množici ljudi. Glavni cilj je bil predvsem navdušiti občinstvo in ga zabavati. Podobe, ki jih je prikazal na platnu, na primer obrazna in telesna mimika, šale, različne situacije, so preproste in očitne ter tako dosežejo različne starosti in družbene skupine. Zipes (2006) meni, da je bila med drugim ključna tudi odsotnost glasu, ki je omogočal popolno prevlado slike in je izražanje docela prepustil animatorju. Disney ima še vedno rekordno število nagrad Akademije (Academy Awards), ki jih je dobil posameznik, saj je od 59 nominacij dobil kar 22 oskarjev. Tudi njegov animirani film Bambi, ki je izšel leta 1942, je dobil kar tri nominacije. Ko je leta 1966 umrl, za sabo ni pustil le animacij, temveč tudi zabaviščne parke, ki obstajajo in so svetovno znani še danes ter ponujajo pobeg iz resničnosti v svet fantazije. Njegova dela so priredili tudi v knjige, primer tega je Walt Disney's Bambi, ki skoraj do potankosti sledi animiranemu filmu in ga je založba Egmont izdala leta 1998 (Encyclopædia Britannica, 2019).

3.5.4 Walt Disney: Bambi – animirani film in slikanica (kratek povzetek dogajanja)

Walt Disney: Bambi (1942)

Režija: David Hand, James Algar, Samuel Armstrong, Graham Heid, Bill Roberts, Paul Satterfield, Norman Wright

Scenarij: Perce Pearce, Larry Morey, Vernon Stallings, Melvin Shaw, Carl Fallberg, Chuck Couch, Ralph Wright po zgodbi Felixa Saltna: Bambi

Država: ZDA Jezik: angleščina

(27)

Slika 3: Walt Disney's Bambi – originalni reklamni plakat (1942) [Vir: 5]

Walt Disney's Bambi (1998)

Po animiranemu filmu priredila: Joanne Ryder Ilustrirala: David Pacheco in Jesse Clay

Prevedla: Dušanka Zabukovec Založba: Egmont

Slika 4: Walt Disney's Bambi – slikanica (1970) [Vir: 2]

Ker je slikanica narejena po animiranemu filmu, opis v nadaljevanju povzame oba, kljub temu da prihaja do razlik, so te bolj v podrobnostih in ne v splošnem dogajanju v zgodbi.

V gozdu se rodi srnjaček Bambi, ki je princ gozda in ga pridejo pozdraviti vse živali, od daleč ta dogodek opazuje tudi Veliki princ, ki je njegov oče. Bambi se uči hoditi in govoriti, spoprijatelji se z zajčkom Tolkačem. Nekega poletnega dne ga mati odpelje do travnika, kjer ga opozori, da mora biti na travniku še posebno previden, saj je lahko zelo nevarno. Travnik

(28)

- 16 -

mu je bil izjemno všeč in med raziskovanjem okolice se je srečal s srno Felino. Približali so se jima jeleni, eden izmed njih je bil še posebno velik in kraljevski. Jelen je prepoznal nevarnost in začel bežati, sledili so mu tudi ostali. Na varnem je mama Bambiju povedala, da se ta nevarnost imenuje človek. Prišla je zima in Bambi je najprej užival v vseh novih dogodivščinah, nato pa je spoznal, kako težko je v tem letnem času najti hrano. Ko se je zima bližala koncu in sta se z mamo pasla na travniku, je naenkrat prišla nevarnost, pred katero sta morala pobegniti.

Bambi je ubogal mamo in tekel, brez da bi se oziral. Šele na varnem je opazil, da mame ni nikjer. Klical jo je, a je ni našel. Srečal je Velikega princa, ki mu je povedal, da njegova mati ne more več k njemu. Spomladi se vse spremeni, vse živali se zaljubljajo in tudi Bambi na Felino začne gledati drugače. Nekega jesenskega dne se Bambi zbudi in ob opazovanju okolice opazi, da je v gozdu človek. Vse živali v gozdu začnejo bežati, tudi Bambi in Felina, ki se rešita pred psi in požarom. Naslednjo pomlad Felina rodi dva mladička. Bambija zapusti oče, on pa od daleč ponosen opazuje svojo novo družino.

3.6 PRIMERJAVA ZNAČILNOSTI IZBRANIH DEL

V tabeli 1 so predstavljene značilnosti izbranih del glede na literarno teorijo Marjane Kobe.

Tabela 1: Značilnosti izbranih del

Felix Salten:

Bambi (1923) (slovenski prevod:

založba Mladinska knjiga, 1970)

Slika 5: Originalna naslovnica [Vir: 4]

Ryder Joanne:

Walt Disney’s Bambi (založba Egmont, 1998)

Slika 7: Walt Disney’s Bambi – naslovnica [Vir: 2]

Animirani film Walt Disney’s Bambi (1942)

Slika 8: Reklamni plakat za animirani

film Bambi iz leta 1942 [Vir: 5]

Komentar

(29)

Slika 6: Slovenska naslovnica [Vir: 1]

Obseg 150 strani 96 strani 1 h 9 min 50 s Originalno delo

Felixa Saltna po obsegu dosega merilo daljše pripovedi, slikanica je nekoliko krajša, vendar je za starost, ki ji je namenjena, prav tako dokaj obsežna, animirani film je prav tako kar dolg.

Sodobnost Kraj:

»Rodil se je v goščavi, /…/ skriti gozdni kamrici /…/« (str. 7).

»Naokoli rastejo leske, dren, grmičevje črnega trna in mladi bezeg.

Visoki javori, bukve in hrasti /.../« (str.

8).

Čas:

»V zgodnjem poletju /.../« (str. 10).

»Zima je« (str. 56).

»Pomlad ni hotela priti, šele pozno je začelo zeleneti« (str.

80).

»/.../ vsi njegovega rodu so že mrtvi. On pa še živi« (str.

147).

Kraj:

Slika 10: Gozd [Vir:

2]

Kraj:

»/.../ se bo v gozdu zgodilo nekaj čudovitega /…/«

(str. 7).

»Po travniku je lahko tekal svobodno /.../« (str.

27).

Čas:

»Lepega

pomladnega jutra /.../« (str. 7).

»Poletje se je prevesilo v jesen /.../« (str. 45).

»Prišla je zima«

(str. 47).

Kraj:

Slika 11: Gozd [Vir:

3]

Slika 12: Hrastovci [Vir: 3]

Čas:

Slika 13: Zima [Vir: 3]

Slika 14: Pomlad [Vir: 3]

Čas dogajanja je v izbranih delih določen, vse se odvija skozi več letnih časov. Prav tako je določen tudi kraj dogajanja – gozd, na osnovi omenjenih oz.

prikazanih rastlin pa lahko sklepamo, da gre za celinski del Severne Amerike ali Evrope. V zgodbi so prisotni tako otroci kot odrasli.

(30)

- 18 -

Slika 9: Gozd [Vir: 1]

Osebe:

otroci (Bambi, Falina, Gobo) in odrasli (Bambijeva mati, sova, Starec, teta Ena)

pomlad /.../« (str.

63).

»V gozdu je bila pomlad /.../« (str.

96).

Osebe:

otroci (Bambi, Felina, Tolkač, Cvetko) in odrasli (Bambijeva mati, Tolkačeva mati, Veliki princ gozda)

Slika 15: Jesen [Vir: 3]

Osebe:

otroci (Bambi, Felina, Tolkač, Cvetko) in odrasli (Bambijeva mati, Tolkačeva mati, Veliki princ gozda)

Glavni literarni lik Srnjak Bambi:

»V takih dneh preživlja Bambi svojo rano mladost«

(str. 10).

»Bambi se ne gane«

(str. 48).

»Bambi ne bi bil rad nevljuden /.../«

(str. 91).

Slika 16: Bambi [Vir: 1]

Srnjak Bambi:

»Kamorkoli je šel Bambi, so ga živali pozdravljale /.../«

(str. 12).

»Bambi se je igral z zajčki /…/« (str.

16).

»Bambi je skakal po travi /.../« (str. 28).

Srnjak Bambi:

»Dobro jutro Bambi« (00:08:59).

Slika 19: Bambi ob koncu zgodbe

[Vir: 3]

V vseh treh izbranih delih spremljamo srnjačka Bambija od rojstva skozi njegovo odraščanje do visoke starosti.

Pravljične in fantastične značilnosti

Vse živali govorijo:

»Kakšen lep otrok!

vzklikne sraka« (str.

7).

»Ne, odgovori Bambi zaskrbljeno«

(str. 15).

»Tako lep princ je bil, toži veverica«

(str. 50).

»Zbudi se,

prijateljica Sova, je Tolkač zavpil speči ptici« (str. 8).

»/.../, zgodilo se je!

je zaklicala mama Zajklja /.../« (str. 8).

»Rodil se je naš novi princ! so kričale živali« (str.

8).

Slika 20: Pogovor med zajkljo in Tolkačem [Vir: 3]

Vse živali govorijo in komunicirajo med seboj.

(31)

»Kaj ti je očka rekel zjutraj?«

(00:10:11).

Glavni motivi

Odraščanje:

»Kdor vas je poznal prejšnje poletje /.../, prav zares ne more verjeti, da ste isti /…/« (str. 79).

Samostojnost:

»Takrat si me oštel, stari knez /…/, ker nisem znal biti sam.

Odtlej sem lahko«

(str. 52).

Smrt matere:

»In Bambi ni nikoli več videl svoje matere« (str. 76).

Odraščanje:

»/…/ je Bambi odrasel v tako postavnega mladega jelena« (str. 65).

Igra:

»Bambi se je igral z zajčki /…/« (str.

16).

Smrt matere:

Lovci so spet prišli v gozd in tokrat so mu vzeli mater«

(str. 61).

Zaljubljenost:

»Mislil je samo še na Felino« (str. 74).

Odraščanje:

»Glej, glej, kako si se spremenil«

(00:48:18).

Igra:

»Kako zabavno, kajne Bambi?«

(00:36:14).

Smrt matere:

»Tvoja mama ne more več biti s tabo« (00:42:51).

Zaljubljenost:

Slika 21:

Zaljubljena Bambi in Felina [Vir: 3]

V vseh delih se pojavita motiva odraščanja in smrti, v slikanici in animiranem filmu je poleg tega velik poudarek tudi na igri in

zaljubljenosti.

Obseg dogajanja Od Bambijevega rojstva:

»/.../ ta hip je prišel na svet in že lahko stoji na nogah« (str.

7).

Do visoke starosti:

»Vse svoje je preživel /.../, prastar je /.../« (str. 148).

Od Bambijeve prve pomladi:

»Lepega

pomladnega jutra /.../« (str. 7).

Do tretje pomladi oziroma rojstva njegovih mladičev:

»V gozdu je bila pomlad /.../« (str.

96).

»On pa je bil vladar gozda in zdaj je imel tudi mladička /.../« (str. 96).

Od Bambijevega rojstva do rojstva njegovih mladičev:

Slika 22: Bambi tik po rojstvu [Vir: 3]

Slika 23: Bambijeva otroka tik po rojstvu

Dogajanje v vseh treh izbranih delih obsega večino Bambijevega življenja.

(32)

- 20 -

Prisotnost odraslih Bambija mati že zelo zgodaj pušča samega:

»Dogaja se tudi, da vstane moti sredi belega dne in odide iz gozdne kamrice ter se ne zmeni, ali gre Bambi za njo ali ne« (str. 38).

»Bambi je še večkrat ostajal sam« (str. 41).

Odrasli prisotni na začetku, nato pa ob glavnih pomembnih trenutkih:

»Mama, kaj bova počela danes?« (str.

25).

Tvoja mati, je z globokim, otožnim glasom rekel Jelen, ne more več k tebi«

(str. 61).

»Bambi je nad seboj zagledal očeta, ki ga je ljubeče in zaskrbljeno

opazoval« (str. 85).

Odrasli so na začetku vedno v bližini, po smrti Bambijeve matere le ob pomembnih trenutkih:

Slika 24: Bambijeva mati ter zajklja in njeni otroci [Vir: 3]

Slika 25: Bambi in njegov oče ob materini smrti

[Vir: 3]

V delu Felixa Saltna Bambija mati že kot mladiča veliko pušča samega, medtem ko je v slikanici in animiranem filmu vedno v bližini, zaradi česar je v originalnem delu Bambi že prej bolj samostojen, v drugih dveh delih pa postane samostojen šele po materini smrti.

Moralni nauk,

sporočilo »Poglej, da leži Človek prav tako na tleh kakor kdo izmed naših.

Poslušaj, Bambi!

Človek ni

vsemogočen, kakor pravijo. Iz Človeka ne izhaja vse, kar raste in živi. Človek ni nad nami. Človek je poleg nas in je tak, kakršni smo mi, kajti Človek pozna prav tako kakor mi, strah, stisko in trpljenje. Človek je lahko premagan kakor mi in tedaj leži, prav kakor mi, nebogljen na tleh /…/« (str. 145).

/ / Saltnov Bambi nosi

očitno sporočilo, ki ga Starec pojasni Bambiju. Pove mu, da človek ni vsemogočen in da je enak živalim.

Animiran film in slikanica v

primerjavi s tem ne nosita močnih in očitnih sporočil.

Vsa tri izbrana dela so si med seboj po osnovnih značilnostih zelo podobna. Imajo skoraj enake motive, kraj in obseg dogajanja ter fantastične značilnosti. Največje razlike se pojavijo pri prisotnosti odraslih in v moralnem nauku, ki ga v slikanici in animiranem filmu ni oziroma ni jasno izražen.

(33)

3.7 Primerjava glavnih literarnih likov

V tabeli 2 so predstavljene glavne in nekatere stranske osebe, ki se pojavljajo v izbranih delih, njihove značilnosti in pomembnost v zgodbi.

Tabela 2: Primerjava literarnih likov v izbranih delih

Felix Salten:

Bambi (založba Mladinska knjiga 1970)

Ryder Joanne:

Walt Disney’s Bambi (založba Egmont, 1998)

Animirani film Walt Disney’s Bambi (1942)

Komentar

Bambi takoj po rojstvu

»Kakšen lep otrok!«

(str. 7).

»/…/ zelo

gosposko« (str. 7).

»Malček ne razume nobene od teh pesmi in ne klicev /…/«

(str. 9).

»/…/ še ne voha nobene od vonjav /…/.«

»Videti je ljubek, majhen in zelo krhek« (str. 9).

»Malce žoličast, kaj?« (str. 10).

»Kaj ni srčkan?«

(00:05:24).

»Malo je neroden, mar ne?«

(00:06:49).

Bambi je v vseh izbranih delih opisan in prikazan kot ljubek mladič, ki komaj spoznava svet in je še nekoliko neroden.

Bambi v svojih prvih dneh

»Bambi sprašuje.

Rad sprašuje mater« (str. 10).

»Opaja ga tudi radovednost, ko čaka na materin odgovor« (str. 10).

»Bambija je vse zanimalo /…/« (str.

12). »/…/ se ni mogel dovolj načuditi« (str. 14).

»Ne hodi najbolj spretno, mar ne?«

(00:10:02).

»Poslušaj, skuša govoriti!«

(00:12:50).

V prvih dneh njegovega življenja je Bambi opisan kot izjemno radoveden, v slikanici in animiranem filmu je zelo izpostavljena njegova nerodnost.

(34)

- 22 -

Bambi ob prvem srečanju s Falino

»Kako lep otrok /…/

zares, izredno je lep. Tako močan je in tako lepo se vede« (str. 27).

»Otroci stoje okorno in tiho strme drug v drugega.«

»Nihče ne črhne besede. Naenkrat Falina poskoči in zdirja.« »V istem hipu se požene Bambi za njo« (str.

27).

»Bambi je vedel, da se ne boji. /…/ samo sramežljiv je bil«

(str. 35).

Slika 29: Bambi in Felina [Vir: 2]

»Malo je sramežljiv, kajne, mama?« (00:25:27).

Slika 30: Bambi in Felina [Vir: 3]

Bambi je v Disneyjevih različicah zgodbe ob srečanju s Felino prikazan kot bolj plah in sramežljiv, medtem ko v originalni različici tega ni zaznati.

Bambi na svojo prvo pomlad

»/…/ tako imeniten gospod /…/« (str.

78).

»Tako je visoka!

Tako je krasna! /…/

Tako lepa krona je redka« (str. 79).

»/…/ koliko večji je /…/« (str. 65).

»/…/ je Bambi odrasel v tako postavnega mladega jelena« (str. 65).

»Glej, glej, kako si se spremenil«

(00:48:18).

»Vidim, da si zamenjal svoje pegice za rožičke«

(00:46:24).

Bambi je na svojo prvo pomlad v vseh delih prikazan kot bolj odrasel, z veliko in lepo krono.

Bambi v visoki starosti

»Stari je /…/.«

»Vsi njegovega rodu so že mrtvi. On pa še živi« (str.

147).

»Pogled na družino je napolnil

Bambijevo srce s srečo in ljubeznijo«

(str. 96).

Bambi z veličastno držo ponosno opazuje svojo družino:

Slika 31: Bambi v visoki starosti

[Vir: 3]

Kot Veliki princ pred njim tudi Bambi s svojo starostjo vzbuja spoštovanje, je ponosen in veličasten.

Bambijeva mati »/…/ skrbno umiva novorojenčka« (str.

8).

Slika 32: Bambijeva mati [Vir: 1]

»/…/ je mati srna varovala svojega mladička /…/« (str.

11)

»Pridi Bambi.

Vstani. Poskusi še enkrat« (00:10:28).

»Biti morava zelo previdna«

[00:21:10].

Bambijeva mati je v vseh treh izbranih delih prikazana kot skrbna, zanesljiva, spodbudna.

(35)

Falina/Felina »/…/ nekoliko prevzetno pojasni Falina« (str. 28).

»To je rekla spet lahkotno, ljubko in nagajivo kakor nekoč« (str. 84).

»Zelo je

radovedna« (str.

99).

»Strašno se je zabavala, ko mu je nagajala« (str. 36).

Slika 35: Felina [Vir: 2]

Zapeljiva, nagajiva:

Slika 36: Felina [Vir: 3]

Slika 37: Felina in Bambi [Vir: 3]

Falina v originalni zgodbi oziroma Felina v priredbah je v vseh zgodbah prikazana kot živahna, zgovorna, samozavestna srna.

Stari knez/Starec/

Veliki princ

»/…/ razkošno lep kakor poglavar«

(str. 30).

»Veličastno in mirno /…/

plemenito glavo nosi vzravnano /…/« (str. 30).

Slika 38: Stari knez [Vir: 1]

»Eleganten /…/

mogočen in močan, /…/« (str. 11).

Slika 39: Veliki princ [Vir: 2]

»Vsi ga spoštujejo.

Nobena srna v gozdu ni živela niti pol tako dolgo. Zelo pogumen in zelo moder je«

(00:29:38).

Slika 40: Veliki princ [Vir: 3]

Stari knez oziroma Veliki princ je globoko spoštovan, eleganten,

veličasten in moder v vseh zgodbah in je tak od prve omembe ter vse do konca.

Tolkač

/

»Vajen je bil povedati vse, kar je mislil /…/« (str. 10).

»Mladi zajček je bil preveč radoveden /…/« (str. 11).

Slika 41: Tolkač [Vir: 2]

Radoveden:

»Kako mu boš dala ime?« (00:07:41).

Neposreden:

»Če ne moreš reči česa prijaznega, raje ne reci

ničesar« (00:10:17).

Tolkač je lik, ki ga je Disney dodal in ga oblikoval tako, da je zanimiv in zabaven.

(36)

- 24 -

Slika 42: Tolkač [Vir: 3]

Gobo »/…/ ima Gobo

neko čudno in nevarno navado«

(str. 114). »Zame ni nevarnosti« (str.

114).

»Gobo si lahko upa več kakor ti ali kdo izmed nas« (str.

114).

/ / V zgodbi Saltna ima

Felina brata Goba, ki je prikazan kot skromen in prijazen, po domnevni smrti pa se vrne iz oskrbe človeka in je popolnoma spremenjen ter se obnaša brezskrbno ter nespametno, zaradi česar kasneje umre. Ima izjemno tragično pot.

Cvetko / »Dihurček se je

plaho zahihital«

(str. 21).

Slika 43: Cvetko [Vir: 2]

Sramežljiv:

Slika 44: Cvetko [Vir: 3]

Eden izmed Bambijevih

najboljših prijateljev je Cvetko,

sramežljiv dihur, ki ga je v zgodbo dodal Disney.

Sova »Tako resen in

moder in čudovite oči ima. Bambi občuduje njen odločni, mirni in pogumni pogled.

/…/ Stoji ob strani, ker se nekoliko boji njenega

ukazujočega pogleda.

»Ni si pustila ugovarjati /…/« (str.

11).

»/…/ je zagodrnjala Sova« (str. 11).

»Mislim, da je čas, da vsi gremo«

(00:07:14).

»Ej! Prenehajte s tem direndajem!

Proč!« (00:44:40).

Sova v nobenem izmed izbranih del nima pretirano pomembne vloge, je pa v vseh

predstavljena kot modra, ukazovalna in odločna.

Človek »Nenavadno

pokonci stoji, izredno je vitka in ima bled obraz, ki je okoli nosu in oči čisto gol. Ta obraz diha strašansko grozo« (str. 40).

»/…/ je nevarnosti preprosto dala ime«

(str. 43).

»To je človek. Spet je tukaj.« »Jelena sta strmela v nevarnost, ki se jima je znova bližala« (str. 78).

»Človek. Spet je tu.

Tokrat jih je veliko.

Globoko v gozd morava«

(00:58:43).

V originalu živali opazujejo človeka in ga tudi podrobno odpišejo, medtem ko v obeh Disneyjevih različicah človek ni opisan ali prikazan, vemo le, da je