maj 200 9 , št .
Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Jure Brložnik Prispevke so pripravili:
Matej Adamič (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Katarina Ivas, Janez Kušar, dr. Ivo Lavrač, dr. Jože Markič, Tina Nenadič, Jure Povšnar (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Saša Kovačič, Tomaž Kraigher, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Barbara Knapič Navarrete, Jasna Kondža (Javne finance); Judita Mirjana Novak (Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2008)
Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Mateja Peternelj, mag. Boštjan Vasle
Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop
Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna Prevent
Naklada: 160 izvodov
Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.
Tekoča gospodarska gibanja ...5
Mednarodno okolje ... 7
Gospodarska gibanja v Sloveniji ...8
Trg dela ...14
Cene ...16
Plačilna bilanca ...18
Finančni trgi ...20
Javne finance ...22
Izbrane teme ...25
Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2008 ...27
Statistična priloga ...29
Okvirji Okvir 1: Pomladanske napovedi IMF in EK ... 8
Okvir 2: Gibanja na trgu nepremičnin ... 11
S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.
V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.
Aktualno
Upad BDP v evrskem območju je bil v prvem četrtletju še večji od pomladanskih napovedi EK, vendar so se v zadnjih dveh mesecih začeli izboljševati kazalniki razpoloženja. Znižanje BDP v evrskem območju
v prvem četrtletju je bilo največje doslej (‑2,5 %), na medletni ravni je upadel za 4,6 %. Postopno se povečuje stopnja brezposelnosti, ki je marca narasla na 9,3 %. Med pozitivnimi znaki je v zadnjih dveh mesecih opazno manj pesimistično razpoloženje potrošnikov in podjetij, stabilizirajo se tudi napovedi gospodarske rasti, ki so se od septembra lani nenehno zniževale. Še vedno pa obstaja precej tveganj, zaradi katerih bi lahko bilo dejansko znižanje rasti v evrskem območju letos še večje od zadnjih napovedi.
V Sloveniji se je mesečno padanje vrednosti kazalnikov gospodarske aktivnosti začelo umirjati, zaradi velikega upada v zadnjih dveh mesecih lani pa je njihova vrednost bistveno nižja kot pred letom. Po
desezoniranih podatkih so se vrednosti blagovnega izvoza, industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti in prihodka v gostinstvu v prvih treh mesecih ohranile na podobni ravni kot ob koncu lanskega leta, upadanje prihodka v trgovini je bilo bolj postopno, vrednost opravljenih gradbenih del pa je rahlo narasla. Kljub trenutni stabilizaciji je bilo medletno znižanje vrednosti teh kazalnikov v prvem četrtletju eno največjih doslej. Izvoz blaga je bil nominalno nižji za 22,9 %, uvoz za 27,9 %, prvič je bila medletno nižja tudi storitvena menjava. Obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti je bil nižji za 21,0 %, podatki o zalogah in novih naročilih pa ne kažejo kratkoročne pospešitve proizvodnje. Podobno velja za gradbeno aktivnost (‑20,6 %), kjer podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih kažejo zniževanje gradbene aktivnosti, znižuje se tudi število transakcij in cene rabljenih stanovanj. Na relativno stabilizacijo gospodarskih razmer, čeprav na zelo nizki ravni, pa kaže vrednost kazalnika gospodarske klime, ki se maja prvič po 16‑ih mesecih ni poslabšala.
Po podatkih ankete o delovni sili je bilo število delovno aktivnih v prvem četrtletju za 3,9 % manjše kot v predhodnem; število registriranih brezposelnih se je maja povečalo na 84.519 oseb. Število delovno aktivnih
se je v prvih treh mesecih najbolj zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, trgovini, prometu in drugih raznovrstnih poslovnih storitvah. Število registriranih brezposelnih je bilo maja za 38,2 % večje kot v enakem obdobju lani. Poslabšanje na trgu dela odraža tudi stopnja anketne brezposelnosti, ki se je v prvem četrtletju povečala za 1,1 o. t. na 5,4 %.
Povprečna bruto plača na zaposlenega se je marca po trimesečnem padanju nominalno zvišala (3,1 %), okrepila se je tudi njena medletna rast (5,3 %). Marca je do precejšnje rasti plač v zasebnem sektorju (4,0 %) prišlo
tudi zaradi enkratnih izplačil v nekaterih dejavnostih, povezanih s poslovno uspešnostjo in nadurami v lanskem letu, v javnem sektorju (1,0 %) pa so plače stagnirale le v javni upravi. V prvem četrtletju (5,5 %) je bila medletna rast plač za dobre 2,0 o. t. nižja kot v enakem obdobju lani, pri čemer je bila v javnem sektorju rast hitrejša za dobrih 5,0 o. t., v zasebnem pa prav za toliko počasnejša.
Umirjanje inflacije se je nadaljevalo tudi maja, medletna inflacija se je znižala na 0,7 %. Znižujejo se cenovni
pritiski v večini skupin cen, kar je povezano predvsem z umirjanjem gospodarske aktivnosti, pomembno pa k zniževanju inflacije prispeva tudi učinek osnove, povezan s cenami nafte in hrane. Zaradi enakih razlogov se umirja tudi medletna inflacija v celotnem evrskem območju (0,0 %).
Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance je bil v prvem četrtletju medletno nižji za 312,8 mio EUR;
finančne transkacije s tujino so bile v prvem četrtletju prvič po dveh letih neto odlivne. Manjši primanjkljaj
je bil predvsem posledica nižjega blagovnega primanjkljaja zaradi večjega upada uvoza kot izvoza, nižji je bil tudi primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov zaradi nižjih neto plačil obresti v tujino. Neto odliv kapitala (176,4 mio EUR) v prvem četrtetju je bil večinoma posledica neto odliva ostalih naložb (832,7 mio EUR), kjer so največji neto odliv izkazovale gotovina in vloge.
Kreditna aktivnost domačih bank je tudi aprila ostala skromna, kljub bančnemu depozitu države v višini 1,3 mrd EUR. Banke so aprila neto odobrile kredite v višini tretjine mesečnega povprečja zadnjih 12 mesecev
(104,9 mio EUR), peti mesec zapored pa so neto odplačevale kredite najete v tujini. Najpomembnejši vir likvidnosti
ostajajo vloge države, ki so se v štirih mesecih letos povečale za 2,2 mrd EUR, banke pa so po naši oceni večino teh
sredstev porabile za odplačilo tujih kreditov. Vloge prebivalstva so aprila drugi mesec zapored upadle in so bile le za
2,0 % višje kot na začetku leta, njihova ročnostna struktura pa se še naprej spreminja v korist dolgoročnih vlog.
Razkorak med javnofinančnimi prihodki in odhodki se je v prvih treh mesecih letos precej povečal. Po
nekonsolidiranih podatkih so se prihodki državnega proračuna v prvih treh mesecih letos zmanjšali za 7,8 %,
odhodki pa povečali za 15,0 %, tako da je primanjkljaj znašal 506 mio EUR. Zmanjšanje prihodkov in povečevanje
javnofinančnih odhodkov je posledica delovanja avtomatskih stabilizatorjev, na pospešeno rast odhodkov pa
vplivajo tudi diskrecijski proticiklični ukrepi in učinki ukrepov fiskalne politike, sprejetih v preteklem letu. Zaradi
povečevanja razkoraka med prihodki in odhodki vlada pripravlja drugi rebalans proračuna.
tek oč a gosp odarsk
Mednarodno okolje
BDP v evrskem območju se je v prvem četrtletju letos glede na zadnje četrtletje lani znižal za 2,5 %, medletno pa je bil nižji za 4,8 %. Po občutnem medčetrtletnem padcu BDP v zadnjem četrtletju lani (-1,8 %), se je ta v prvem četrtletju letos znižal še nekoliko bolj (-2,5 %). Največji negativni prispevek k padcu BDP je imel izvoz (6,6 o. t.), tako da je zaradi manjšega pozitivnega prispevka uvoza, saldo menjave s tujino negativno prispeval k skupni rasti. Na znižanje BDP je pomembno vplival tudi negativni prispevek investicij (2,3 o. t.), medtem ko se je prispevek zalog v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani znižal (-0,4 o. t.). Pozitiven prispevek k skupni rasti je ohranila le potrošnja države (0,3 o. t.). Padec BDP (medčetrtletni in medletni) v prvem četrtletju letos je bil v večini držav članic EU še nekoliko večji od pomladanske napovedi Evropske Komisije.
Padanje vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v evrskem območju se je marca nadaljevalo, medtem ko so se zaradi izboljšanih pričakovanj začele izboljševati vrednosti kazalnikov razpoloženja. Mesečni desezonirani padci industrijske proizvodnje in prihodka v trgovini na drobno so se rahlo umirili, vrednost opravljenih gradbenih del pa je marca celo rahlo narasla v primerjavi s februarjem. Še vedno so vrednosti kazalnikov na precej nižji ravni kot v enakem obdobju predhodnega leta. V prvem četrtletju je bil obseg industrijske proizvodnje v evrskem območju medletno nižji za 20,4 %, obseg opravljenih gradbenih del za 8,7 %, prihodek v trgovini na drobno za 3,7 %. Stopnja brezposelnosti je v prvih treh mesecih letos narasla za 1,1 o. t. in marca znašala 9,3 %.
Medletna Inflacija se je maja znižala na 0,0 %. Pozitivne znake je mogoče opaziti pri kazalnikih razpoloženja, katerih vrednosti so se povečale predvsem zaradi manj pesimističnih pričakovanj. Maja so se nekoliko občutneje povečali vrednosti kazalnika gospodarske klime in razpoloženja za evrsko območje, prvič po tretjem
četrtletju leta 2007 je narasel IFO kazalnik svetovne gospodarske klime.
Maja se je nadaljevalo padanje obrestnih mer na medbančnih trgih. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je glede na april znižala za 0,14 o. t. in v povprečju meseca znašala 1,28 %. Glavni razlog za padanje medbančnih obrestnih mer je v nadaljnjem zniževanju ključne obrestne mere ECB, ki so jo maja znižali za 0,25 o. t. na 1,0 %. Kljub temu zadnja raziskava posojilnih pogojev ECB kaže, da so se ti v prvem četrtletju nadalje zaostrili, čeprav v manjšem obsegu kot v zadnjem četrtletju lani.
Cena nafte Brent se je maja ponovno povečala in v povprečju meseca znašala 57,3 USD za sod. To je 14,2 % več kot aprila, na medletni ravni pa je bila nižja za 53,3 %.
Slika 1: Struktura gospodarske rasti v evrskem območju
-5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4
-10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8
Q1 06 Q2 Q3 Q4 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4 Q1 09 Realna rast, v %
Prispevek k medletni rasti BDP, v o.t.
Vir: Eurostat.
Gospodinjstva Država
Bruto investicije v os. sr. Spr. zalog in vred. pred.
Izvoz Uvoz
BDP (desna os)
85 90 95 100 105 110 115
jan. 06 jul. 06 jan. 07 jul. 07 jan. 08 jul. 08 jan. 09
Desezoniran bazni indeks 2005=100
Vir. Eurostat, preračuni UMAR.
Predelovalne dejavnosti Gradbeništvo Trgovina na drobno
Slika 2: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju
Slika 3: Gibanje cene soda nafte Brent
30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150
jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec.
USD/sod
Vir: EIA.
2009 2008 2007 2006
Maja je vrednost evra tretji mesec zapored narasla glede na ameriški dolar in japonski jen. Vrednost evra se je glede na ameriški dolar povečala za 3,5 % (povprečni tečaj 1,3650 USD za 1 EUR), glede na japonski jen za 1,2 % (povprečni tečaj 131,84 JPY za 1 EUR). Evro pa je maja izgubil vrednost v primerjavi s švicarskim frankom (za 0,2 %; povprečni tečaj 1,5118 CHF za 1 EUR) in britanskim funtom (za 1,5 %; povprečni tečaj 0,8844 GBP za 1 EUR).
Gospodarska gibanja v Sloveniji
Mesečno padanje vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti se je po desezoniranih podatkih v prvih treh mesecih letos rahlo umirilo, na medletni ravni pa je, predvsem zaradi strmega upada v zadnjih dveh mesecih lani, njihova vrednost precej nižja. Vrednost nominalnega blagovnega izvoza, obsega industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti in realnega prihodka v Okvir 1: Pomladanske napovedi IMF in EK
Po pomladanskih napovedih EK in IMF se bo gospodarska aktivnost v letu 2009 še naprej zniževala ob še vedno precej zaostrenih pogojih financiranja in majhnem zaupanju med gospodarskimi subjekti. Potem ko je evrsko območje v tretjem četrtletju vstopilo v tehnično recesijo, se je medčetrtletni padec BDP v zadnjem četrtletju lanskega leta poglobil, v prvem četrtletju letos pa še stopnjeval. Tako naj bi BDP v evrskem območju letos realno upadel za okoli 4,0 %. Postopno okrevanje naj bi se začelo prihodnje leto, vendar naj bi v celotnem letu še vedno beležili realni padec BDP. Sicer so se napovedi gospodarske rasti mednarodnih institucij za letos in prihodnje leto pričele stabilizirati, kar kaže tudi majski Consensus.
EK je za leto 2009 in 2010 pričakovano navzdol popravila napovedi za vse komponente povpraševanja (z izjemo državne potrošnje) in zvišala napoved stopnje brezposelnosti. Zasebna potrošnja bo zaradi občutno negativnih trendov na trgu dela in s tem povezano nižjo rastjo razpoložljivega dohodka letos upadla za 0,9 %, še večji pa je popravek glede na januarsko napoved za prihodnje leto, ko EK napoveduje 0,3-odstotni upad. Padec svetovne trgovine bo močneje vplival tudi na izvoz evrskega območja, ki se bo letos znižal za 13,2 %, v letu 2010 pa za 0,3 %. Celotne investicije se bodo letos znižale za 10,4 %, prihodnje leto za 2,7 %, kljub večjim investicijskim izdatkom države. Višja od januarske je le napoved državne potrošnje, ki bo v letu 2009 ohranila stopnje rasti iz preteklosti in narasla za 2,0 %, v letu 2010 pa za 1,7 %. Gospodarska in finančna kriza se bo močno odrazila tudi na trgu dela, kjer se bo stopnja brezposelnosti v evrskem območju letos povečala na 9,9 %, prihodnje leto pa na 11,5 %. Umirjanje inflacije, na katero bo do sredine leta vplival tudi učinek osnove, se bo ob šibki gospodarski aktivnosti nadaljevalo v drugem in tretjem četrtletju letos, tako da bo inflacija v povprečju leta znašala 0,4 %. V prihodnjem letu se bo povprečna inflacija povečala na 1,2 %.
Še vedno obstajajo tveganja, zaradi katerih bi lahko bilo dejansko krčenje BDP še večje. Po oceni IMF vrednost sprejetih fiskalnih ukrepov in načrtov v skupini držav G20 predstavljajo 2,0 % BDP letos in 1,5 % BDP v letu 2010. Vendar IMF opozarja, da je trenutna napoved še vedno precej negotova, saj obstajajo številna tveganja, zaradi katerih bi lahko bilo dejansko krčenje BDP še večje od trenutnih napovedi. Kot glavno tveganje navajajo možnost, da do sedaj sprejeti ukrepi ne bodo dovolj učinkoviti pri prekinitvi negativnega vzajemnega vpliva med poslabšanimi finančnimi pogoji in padcem gospodarske rasti. Tveganje predstavlja tudi morebitno nadaljnje padanje cen premoženja in izgube na finančnih trgih, kar bi lahko onemogočilo hitrejšo povrnitev zaupanja v finančni sistem.
Slika 4: Primerjava aprilskih napovedi EK in IMF
-6 -4 -2 0 2 4 6 8 10 12
BDP Stopnja
brezposelnosti Inflacija
Rast, v %
Vir: EC Economic Forecast (april 2009), IMF World Economic Outlook (april 2009).
2009 (EK apr. 09) 2009 (IMF apr. 09) 2010 (EK apr. 09) 2010 (IMF apr. 09)
Tabela 1: Primerjava januarskih in aprilskih napovedi MDS in EK
2009 2010
MDS jan 09
EK jan 09
MDS apr 09
EK apr 09
CON maj 09
MDS jan 09
EK jan 09
MDS apr 09
EK apr 09
CON maj 09
EMU -2,0 -1,9 -4,2 -4,0 -3,7 0,2 0,4 -0,4 -0,1 0,3 EU -1,8 -1,8 -4,0 -4,0 -3,6 0,5 0,5 -0,3 -0,1 0,2 DE -2,5 -2,3 -5,6 -5,4 -5,0 0,1 0,7 -1,0 0,3 0,4 IT -2,1 -2,0 -4,4 -4,4 -4,0 -0,1 0,3 -0,4 0,1 0,1 AT np -1,2 -3,0 -4,0 -2,8 np 0,6 0,2 -0,1 -0,1 FR -1,9 -1,8 -3,0 -3,0 -2,5 0,7 0,4 0,4 -0,2 0,4 UK -2,8 -2,8 -4,1 -3,8 -3,8 0,2 0,2 0,4 0,1 0,3 US -1,6 -1,6 -2,8 -2,9 -2,9 1,6 1,7 0,0 0,9 1,8 Vir: IMF World Economic Outlook (januar 2009), European Commission Interim
Forecast (januar 2009), IMF World Economic Outlook (april 2009), European Commission Spring Forecast (april 2009).
gostinstvu se je po desezoniranih podatkih v prvih treh mesecih ohranila na podobni ravni kot ob koncu lanskega leta, v gradbeništvu je vrednost opravljenih del celo narasla, medtem ko realni prihodek v trgovini ni doživel tako strmega padca kot ostale dejavnosti ob koncu lanskega leta, ampak je njegove upadanje bolj postopno.
Na medletni ravni je vrednost vseh kazalnikov precej nižja, najbolj izrazito nominalnega izvoza blaga in obsega industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti.
Blagovna menjava se je marca po desezoniranih podatkih tretji mesec ohranila na podobni ravni, medletno znižanje pa je bilo v prvem četrtletju letos največje po letu 1991.1 Medletno znižanje vrednosti blagovne menjave se je začelo že v zadnjem četrtletju lani, v prvem četrtletju letos pa je bil izvoz blaga medletno nominalno nižji za 22,9 %, uvoz blaga za 27,7 %. Po desezoniranih podatkih se je izvoz blaga marca tretji mesec zapored ohranjal na podobni ravni, padanje uvoza pa se je umirilo.
Medletni upad vrednosti blagovne menjave se je v prvem četrtletju še okrepil, padec uvoza pa je bil še večji od izvoza. Slovenski blagovni izvoz je po nizki medletni rasti v tretjem četrtletju (3,2 %) začel upadati že v zadnjem četrtletju lani (-8,9 %). Zaradi poglabljanja recesije v naših najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnericah in posledično manjših tujih naročil se je v prvem četrtletju medletno znižal največ doslej (-22,9 %).
Velik del slovenskega blagovnega izvoza je odvisen od povpraševanja industrijskih proizvajalcev EU, katerih proizvodnja se še naprej krči. Izvoz blaga v države EU, ki se je začel zniževati v tretjem četrtletju lani (-0,9 %), še bolj pa v zadnjem četrtletju (-11,8 %), je bil tako v prvem letošnjem četrtletju medletno nižji kar za četrtino. Tudi izvoz blaga v države nečlanice EU, katerega padec je
1 Po zunanjetrgovinski statistiki.
bil v zadnjem četrtletju lani še skromen (-2,2 %), se je v prvem četrtletju letos močno znižal (-21,8 %), kar je po naši oceni predvsem posledica hitrega poslabševanja gospodarskih razmer v teh državah, kamor se je finančna kriza prenesla z zamikom. V strukturi SMTK je imel po razpoložljivih podatkih za prva dva meseca letos največji negativni prispevek k skupni rasti blagovnega izvoza izvoz cestnih vozil. Padanje izvoza nekoliko blaži rast izvoza medicinskih in farmacevtskih proizvodov, električne energije in telekomunikacijskih proizvodov. Še bolj kot izvoz je medletno upadel uvoz. Po še razmeroma visoki rasti v tretjem četrtletju (10,1 %) je v četrtem četrtletju sledilo znižanje (-6,1 %). V prvem četrtletju letos pa je uvoz (-27,7 %) medletno upadel še bolj kot izvoz.
V namenski strukturi blagovne menjave se je skladno Slika 7: Geografska struktura rasti blagovnega izvoza
-25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20
Q1 06 Q2 Q3 Q4 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4 Q1 09
Prispevek k medletni nominalni rasti, v o.t.
Vir: SURS, preračuni UMAR.
EU Nečlanice EU
Slika 5: Vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji
70 80 90 100 110 120 130 140 150 160 170 180 190 200
jan. 04 jul. 04 jan. 05 jul. 05 jan. 06 jul. 06 jan. 07 jul. 07 jan. 08 jul. 08 jan. 09
Desezoniran bazni indeks 2005=100
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Izvoz blaga (nom.) Ind. proiz. predelovalnih dej.
Vred. opr. del v gradbeništvu Prihodek v trgovini Prihodek v gostinstvu
Slika 6: Rast slovenskega blagovnega izvoza in gospodarska rast v EU
-5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4
-25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20
Q1 06 Q2 Q3 Q4 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4 Q1 09 Medletna realna rast, v %
Medletna realna rast, v %
Vir: SURS, Eurostat. Opomba: Ocena za blago v Q1 UMAR.
Blagovni izvoz (leva os) BDP v EU (desna os)
s krčenjem slovenske industrijske proizvodnje najbolj znižal uvoz proizvodov za vmesno porabo.
Storitvena menjava se na medletni ravni znižuje, vendar počasneje od blagovne. Izvoz storitev, katerega rast je bila v četrtem četrtletju lani še visoka (13,9 %), se je v prvem četrtletju letos občutno znižal (-12,8 %). K znižanju rasti izvoza je največ prispeval izvoz cestnega transporta in potovanj. Po umirjeni rasti v četrtem četrtletju lani (1,5 %) je bil tudi uvoz storitev v prvem četrtletju medletno nižji (-5,6 %). Od pomembnejših skupin po SMTK je k rasti prispeval le uvoz potovanj, prispevek transporta in skupine ostalih storitev pa je bil negativen.
Marca se je obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti ohranil na podobni ravni kot mesec pred tem, v prvem četrtletju letos pa je bila proizvodna aktivnost medletno nižja kar za petino. Po desezoniranih podatkih je bila v primerjavi s februarjem industrijska proizvodnja višja za skromnih 0,8 % in se tako na podobno nizki ravni giblje že tri mesece. Naglo upadanje proizvodne aktivnosti se je tako v zadnjih mesecih ustavilo. V povprečju prvih treh mesecev je bil obseg proizvodnje na medletni ravni predvsem zaradi strmega upada proizvodnje konec lanskega leta nižji za dobro petino (-21,0 %, delovnim dnem prilagojeni podatki). Ob sicer občutno nižjih realnih prihodkih od prodaje na vseh trgih so se glede na prejšnje četrtletje ti najbolj znižali izven evrskega območja.
Trendi industrijske proizvodnje v ostalih državah članicah EU so podobni, najmanjše znižanje proizvodnje beležijo potrošne dobrine. V povprečju EU-27 se je obseg proizvodnje v prvem četrtletju znižal nekoliko manj kot pri nas (za 19,4 %). Tako v Sloveniji kot v povprečju EU se je proizvodna aktivnost najbolj znižala pri proizvodih za vmesno porabo in proizvodih za investicije (povsod preko 20 %). Ob nadaljevanju kopičenja zalog v teh dejavnostih pri nas in izjemno nizkih skupnih novih Slika 8: Storitvena menjava
-15 -10 -5 0 5 10 15 20 25 30
Q1 06 Q2 Q3 Q4 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4 Q1 09
Medletna nominalna rast, v %
Vir: BS, preračuni UMAR.
Izvoz storitev Uvoz storitev
Slika 9: Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti
-24 -20 -16 -12 -8 -4 0 4 8 12
Q1 06 Q2 Q3 Q4 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4 Q1 09
Rast, v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Medletna Desezonirana medčetrtletna
naročilih ni pričakovati pospešitve proizvodnje teh dobrin v prihodnjih mesecih. V prvem četrtletju letos se je proizvodna aktivnost še najmanj znižala pri potrošnih dobrinah, pri čemer pa je bilo krčenje proizvodnje teh dobrin v Sloveniji (-14,3 %) bistveno večje kot v povprečju članic EU (-7,1 %), in sicer pri trajnih in netrajnih dobrinah.
V Sloveniji so se v skupini potrošnih dobrin zaloge v prvem četrtletju znižale, prihodki od prodaje so se znižali precej manj kot proizvodnja, poleg tega pa so se povečala nova naročila, kar nakazuje ugodnejše trende v prihodnjih mesecih.
Po podatkih poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih so bili kazalniki trenutnih stanj maja še vedno zelo nizko, kazalniki pričakovanj za prihodnje mesece pa so se precej izboljšali. Slednje sicer velja za vse kazalnike pričakovanj Slika 10: Prihodek od prodaje in industrijska proizvodnja po namenskih skupinah
Prihodek od prodaje po geografskem
območju
Industrijska proizvodnja po namenskih
skupinah
-25 -20 -15 -10 -5 0
Domači trg Evrsko območje Območje tujih valut Proizv. za vmesno porabo Proizvodi za investicije Proizvodi za široko porabo
Realna rast, v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Q4 2008/ Q4 2007 Q1 2009/ Q1 2008
Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji
v % 2008 III 09/
II 09 III 09 /III 08 I-III 09/
I-III 08
Izvoz1 4,7 10,6 -18,3 -21,2
-blago 1,2 8,5 -19,7 -22,9
-storitve 20,8 20,0 -12,0 -12,8
Uvoz1 6,1 11,3 -21,4 -25,3
-blago 5,5 11,6 -23,6 -27,8
-storitve 9,8 9,2 -5,1 -5,6
Industrijska proizvodnja -1,2 0,22 -18,53 -18,9 -v predelovalnih dejavnostih -1,3 0,82 -19,53 -20,4 Gradbeništvo - vrednost
opravljenih gradbenih del 15,7 0,12 -13,63 -20,6 Trgovina -prihodek v trgovini
na drobno 10,4 0,12 -9,73 -9,7
Gostinstvo - prihodek v
gostinstvu -4,0 0,62 -7,43 -8,8
Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki,
3delovnim dnem prilagojeni podatki.
(proizvodnja, cene, zaposlovanje, izvoz in skupno povpraševanje), pri čemer ostajajo podjetja še vedno precej pesimistična glede pričakovanega zaposlovanja, saj delež podjetij, ki pričakujejo zmanjšanje števila zaposlenih
za 44 o. t., presega delež podjetij, ki pričakujejo dodatno zaposlovanje v prihodnjih treh mesecih. Predelovalne dejavnosti so v prvem četrtletju letos zaposlovale 14.490 oz. 6,5 % delavcev manj kot v enakem obdobju lani, produktivnost pa se je znižala kar za 14,9 %. Tako kljub temu, da se je rast povprečne bruto plače zaustavila, ocenjujemo, da je v prvem letošnjem četrtletju v predelovalnih dejavnostih prišlo do precejšnjega porasta stroškov dela v dodani vrednosti.
Gradbena aktivnost je bila v prvem četrtletju višja kot v zadnjem četrtletju lani, a za petino nižja kot v enakem obdobju lani. Po desezoniranih podatkih je bila marca vrednost opravljenih del ista kot februarja, a še vedno precej nižja kot v začetku lanskega leta. V prvem četrtletju je bila vrednost opravljenih del za 20,6 % nižja kot v enakem obdobju lani oz. za 4,2 % višja kot v zadnjem četrtletju lani. V primerjavi s prvim četrtletjem lani je bila vrednost opravljenih del v gradnji nestanovanjskih nižja za 29,8 %, v gradnji inženirskih objektov za 20,0 %, v gradnji stanovanjskih stavb2 pa je bila višja za 5,9 %.
Podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih kažejo nižjo aktivnost v prihodnjih mesecih. Z izdanimi dovoljenji v prvem četrtletju je bila predvidena gradnja 1.231 novih stanovanj, kar je 42,3 % manj kot v enakem obdobju lani (skupna predvidena površina teh stanovanj je
Okvir 2: Gibanja na trgu nepremičnin
Po podatkih SURS in GURS se je padanje števila transakcij in cen na trgu nepremičnin v prvem četrtletju letos še stopnjevalo.1 Število sporočenih in očiščenih tržnih prodaj rabljenih stanovanj2, ki predstavljajo največji del nepremičninskega trga v Sloveniji, je v prvem četrtletju letos še nadalje strmo padlo. Po podatkih SURS se je glede na prejšnje četrtletje zmanjšalo za -18,4 % (GURS: -18,2 %), medletno pa je bilo nižje za 55,7 % (GURS:
-57,6 %). SURS zaradi dodatnega čiščenja podatkov prikazuje še nekoliko nižjo številko prodanih stanovanj, ki je padla v prvem četrtletju na nivo 662 prodaj, kar je približno 30 % najvišjega prometa v prejšnjih letih. Upadanje prometa s stanovanji postopoma ter v manjši meri in z zamikom že vpliva tudi na gibanje oz. indekse cen stanovanj. Ta izraz sicer uporabljata oba vira, vendar gre pri SURS dejansko za povprečno gibanje implicitnih cen posameznih značilnosti rabljenih stanovanj, pri GURS pa za gibanje povprečne vrednosti prodaj, ki so zajete v bazi. Po podatkih SURS cene še naprej padajo, in sicer so se glede na zadnje četrtletje lani znižale za 3,2 % (GURS: -6,0 %), medletno pa so bile nižje za 7,1 % (GURS: -8,7 %). Gibanje, kot ga prikazuje SURS, je zaradi dodatnega čiščenja zajetih transakcij in izločanja vplivov strukturnih sprememb nekoliko manj nestanovitno od tistega, ki ga prikazuje GURS. Glede na vrh, dosežen lani, je kumulativni padec cen po podatkih SURS 7,1-odstoten (GURS: -12,2 %).
1 Za osnovne razlike v metodologijah glej Ekonomsko ogledalo, december 2008.
2 Podatki GURS sicer vključujejo tudi manjši del novozgrajenih stanovanj. SURS izhaja iz istih podatkov, vendar jih dodatno čisti.
Slika 11: Gibanje cen in transakcij rabljenih stanovanj na trgu nepremičnin
40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140
Q1 07 Q2 07 Q3 07 Q4 07 Q1 08 Q2 08 Q3 08 Q4 08 Q1 09
Indeks Q1 2007=100
Vir: SURS, GURS, preračuni UMAR.
Transakcije - SURS Transakcije - GURS
Cene - SURS Cene - GURS
2 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb.
Slika 12: Vrednost opravljenih gradbenih del
manjša za 27,6 %). Za 24,7 % je bila nižja tudi skupna načrtovana površina nestanovanjskih stavb. Največ sta k temu prispevali nizka načrtovana površina hotelskih in podobnih stavb ter industrijskih stavb.
Aprila smo kljub rednemu remontu JEK ob presežku proizvodnje hidroenergije in nizki porabi električne energije ponovno zabeležili neto izvoz elektrike. Proizvodnja elektrike je bila aprila medletno nižja za 29,8 %, predvsem zaradi neobratovanja JEK, kjer je cel mesec potekal remont (sicer zagotovi okoli 40 % slovenske proizvodnje elektrike).
Izpad jedrske energije je skorajda polovično nadomestila za 87,0 % povečana proizvodnja hidroelektrarn. Znižala se je tudi proizvodnja termoelektrarn (za 21,5 %), saj je povpraševanje po elektriki zaradi gospodarske krize močno upadlo. Aprila je poraba elektrike medletno upadla še bolj kot v prejšnjih mesecih (za 20,5 %), k čemur
Slika 14: Proizvodnja in poraba električne energije
700 800 900 1000 1100 1200 1300
maj 07 avg. 07 nov. 07 feb. 08 maj 08 avg. 08 nov. 08 feb. 09 maj 09
GWh
Vir: ELES, preračuni UMAR.
Proizvodnja elektrike Poraba elektrike
so poleg krize prispevali tudi velikonočni prazniki. Neto izvoz elektrike je bil 7-krat nižji kot aprila lani, a je še vedno pomenil 2,9 % proizvodnje.
Marca se je realni prihodek v trgovini na drobno3 ohranil na ravni preteklega meseca, na medletni ravni je bil četrtletni realni prihodek nižji, kar se je zgodilo prvič, odkar so razpoložljivi podatki (januar 2001). Marca se je prihodek v trgovini na drobno medletno znova znižal v vseh segmentih. Prihodek je bil na medletni ravni nižji v vseh segmentih tudi v povprečju prvega četrtletja, najmočneje v tistih, ki jih povezujemo s trajnimi dobrinami. V trgovini z neživili je bil prihodek v prvem Slika 15: Prihodek v trgovini z motornimi vozili in specializiranih prodajalnah trgovine z neživili
3 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le- teh (47+45).
-30 -20 -10 0 10 20 30 40 50
Q1 06 Q2 Q3 Q4 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4 Q1 09
Medletna rast, v %
Vir. SURS, preračuni UMAR.
Motorna goriva Živila, pijače, tob. izd.
Neživila
Mot. vozila, kolesa, rez. deli in opr.
Trgovina na drobno, skupaj
Slika 13: Izdana gradbena dovoljenja
0 100.000 200.000 300.000 400.000 500.000 600.000 700.000 800.000 900.000 1.000.000 1.100.000
Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4 Q1 09
V m2
Vir: SURS
Nestanovanjske stavbe Stanovanjske stavbe -30
-20 -10 0 10 20 30 40 50 60 70
Q1 06 Q2 Q3 Q4 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4 Q1 09
Medletna rast, v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Gradbeništvo - skupaj Gradbeni inženirski objekti Stavbe - skupaj
četrtletju prvič, odkar so razpoložljivi podatki, medletno nižji, in sicer predvsem zaradi skoraj petino nižjega prihodka v prodajalnah s pohištvom, gospodinjskimi aparati, gradbenim materialom ter avdio in video zapisi. V trgovini z motornimi vozili je bil prihodek drugo četrtletje zapored nižji, kar je bilo v veliki meri posledica več kot petino manjšega števila prvič registriranih osebnih vozil.
Prihodek v trgovini z motornimi gorivi se je po visoki lanski rasti v prvem četrtletju znižal najmočneje, odkar so razpoložljivi podatki, medtem ko se je v trgovini z živili, pijačami in tobakom skorajda ohranil na ravni lanskega.
V prihodnjih mesecih lahko pričakujemo nadaljnje umirjanje aktivnosti, saj je kazalnik zaupanja v trgovini na drobno maja ostal na nizki ravni preteklega meseca.
Marca je bila aktivnost v gostinstvu na mesečni ravni prvič po nekaj mesecih višja, na medletni ravni je bil četrtletni realni prihodek znova nižji. Na medletno nižji prihodek gostinskih in nastanitvenih storitev marca je vplivala tudi drugačna razporeditev velikonočnih praznikov kot lani.
Marca se je na medletni ravni ponovno znižalo število prihodov in prenočitev turistov, od tega prenočitev tujih turistov za četrtino. Znova je bil nižji tudi prihodek v gostinstvu, ki se je v prvem četrtletju znižal najmočneje, odkar so razpoložljivi podatki (januar 2001). V prvem četrtletju se je znižalo tudi število turističnih prihodov in prenočitev, slednjih zaradi manj prenočitev tujih turistov.
Kratkoročni kazalniki kažejo umirjeno rast trošenja gospodinjstev v prvem četrtletju, medtem ko je bil maja pesimizem potrošnikov najmanjši v zadnjega pol leta. Kot kažejo podatki zadnje Ankete o mnenju potrošnikov, imajo potrošniki vidno manj pesimističen odnos do prihodnjega gospodarskega stanja in pričakovane brezposelnosti kot v preteklih nekaj mesecih. Nasprotno so gospodarsko stanje v zadnjih 12 mesecih ocenili najslabše doslej (razpoložljivi podatki od marca 1996). Umirjeno rast trošenja gospodinjstev nakazujejo med drugim tudi podatki o Slika 16: Turistične prenočitve in prihodek v gostinstvu
-16 -12 -8 -4 0 4 8 12 16
Q1 06 Q2 Q3 Q4 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4 Q1 09
Medletna rast v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Prihodek v gostinstvu Prenočitve turistov skupaj
prenočitve–tuji prenočitve–domači
Slika 17: Kazalniki zasebne potrošnje
-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40 50
-20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 25
maj 07 avg. 07 nov. 07 feb. 08 maj 08 avg. 08 nov. 08 feb. 09 maj 09 Medletna rast, %
Medletna rast, %
Vir: SURS, MNZ-DUNZ.
Prihodek v trgovini na drobno Masa izplačanih neto plač
Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (desna os)
zadolževanju prebivalstva, ki se je v prvih štirih mesecih letos zelo umirilo, saj so gospodinjstva v primerjavi z istim obdobjem lani najela le petino vrednosti neto toka posojil, medtem ko so potrošniška posojila neto odplačevala (njihov delež v strukturi obsega se je v letu dni zmanjšal za 2,4 o. t. na 36,1 %).
Vrednost kazalnika gospodarske klime se je maja prvič po 16‑ih mesecih ni znižala, in sicer predvsem kot posledica višjega zaupanja v storitvenih dejavnostih in kazalnika zaupanja potrošnikov. Naraslo je tudi zaupanje v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, medtem ko je zaupanje v trgovini na drobno ostalo nespremenjeno.
Slika 18: Poslovne tendence
-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40
jan. 07 apr. jul. okt. jan. 08 apr. jul. okt. jan.09 apr.
Vrednost kazalnika, desezonirano
Vir: SURS.
Gospodarska klima Predelovalne dej.
Trg. na drobno Potrošniki
Storitvene dej. Gradbeništvo
Trg dela
Padanje zaposlenosti se je marca nekoliko umirilo. Tudi marca se je število delovno aktivnih po statističnem registru zmanjšalo (za 0,3 % oz. 2.713 oseb) in je tako že za 0,9 % nižje kot pred enim letom. Nadaljuje se upadanje zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, trgovini, prometu in drugih raznovrstnih poslovnih storitvah, še naprej pa raste zaposlenost v javnih storitvah. Število potreb po delavcih se je aprila sezonsko zmanjšalo, število realiziranih novih zaposlitev pa sezonsko povečalo. Oboje je za okoli tretjino nižje kot pred enim letom. Povečevanje števila delovnih dovoljenj za tujce se je ustavilo. Veljavnih dovoljenj je bilo konec aprila 569 manj kot marca, to je 92.073.
V prvem četrtletju 2009 je bilo povprečno število delovno aktivnih po statističnem registru medletno nižje za 0,2%, v primerjavi s preteklim četrtletjem pa za 1,8 %. Nižje kot v preteklem četrtletju (za 3,9 %) in nižje kot v enakem četrtletju lani (za 0,9 %) je bilo tudi število delovno aktivnih po anketi o delovni sili. Po področjih dejavnosti se je v primerjavi s preteklim četrtletjem najbolj zmanjšalo število delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, kmetijstvu, trgovini, prometu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, gostinstvu, najbolj pa se je povečalo v izobraževanju ter zdravstvu in
socialnem varstvu. Manjše kot v enakem četrtletju lani pa je še vedno le v predelovalnih dejavnostih, kmetijstvu in rudarstvu.
Tudi število registriranih brezposelnih se še naprej povečuje. Aprila se je povečalo za 3.150 oseb (4,0 %), na
Tabela 3: Formalno delovno aktivni po dejavnostih
Število v 1.000 Medletne stopnje rasti, v % 2008 XII 08 III 09 2008/
2007 III 09/
XII 08 III 09/
II 09 III 09/
III 08
A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 39.7 38.8 37.8 -1,8 -2,4 0,2 -7,4
B Rudarstvo 3.6 3.4 3.4 -5,2 -0,8 -0,6 -8,1
C Predelovalne dejavnosti 222.4 216.3 207.0 -0,5 -4,3 -1,2 -7,7
D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 7.7 7.7 7.9 -1,1 1,6 0,4 2,6
E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 8.8 9.0 9.0 4,7 -0,1 0,9 2,7
F Gradbeništvo 87.9 89.5 87.5 12,2 -2,2 -0,2 3,9
G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 115.8 116.9 115.7 3,5 -1,0 -0,2 0,5
H Promet in skladiščenje 51.2 51.4 50.4 5,4 -2,0 -0,7 -0,7
I Gostinstvo 33.8 34.3 33.8 1,7 -1,3 -0,2 1,2
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 21.9 22.4 22.5 4,8 0,3 0,0 4,1
K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24.3 24.6 24.7 4,2 0,1 0,0 2,9
L Poslovanje z nepremičninami 4.2 4.3 4.3 9,6 -0,2 -0,4 7,3
M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 42.8 44.4 44.2 7,1 -0,5 0,0 5,7
N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 26.0 26.0 25.3 5,2 -3,0 -0,8 -2,0
O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 51.0 50.8 51.3 1,3 0,9 0,5 1,1
P Izobraževanje 60.0 61.0 61.7 1,5 1,1 0,4 2,6
Q Zdravstvo in socialno varstvo 51.0 51.6 52.0 2,7 0,8 0,5 2,3
R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 13.8 14.0 14.1 6,5 0,3 0,4 1,9
S Druge dejavnosti 12.8 13.1 13.1 1,3 -0,1 0,4 4,9
T Dejavnost gospodinjstev z zaposl. hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 0.5 0.5 0.5 6,4 1,0 2,1 10,3 Vir: SURS, preračuni UMAR.
Slika 19: Formalno delovno aktivni po področjih dejavnosti
-6 -4 -2 0 2 4 6
Skupaj (A-T) Predelovalne dej. (C) Gradbeništvo (F) Tržne storitve (G-N,S,T) Javne storitve (O-R) Ostalo (A, B, D, E)
Rast, v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Q2 08 / Q1 08 Q3 08 / Q2 08 Q4 08 / Q3 08 Q1 09 / Q4 08
82.832, kar je 32,7 % več kot aprila lani. Na novo je bilo prijavljenih 9.468 oseb, od tega 8.160, ker so izgubile delo, kar je več kot predhodna dva meseca in za dobro četrtino več kot aprila lani. Delo je dobilo 3.680 brezposelnih, kar je tudi več kot predhodna dva meseca oz. aprila lani. Iz drugih razlogov se je število registriranih brezposelnih zmanjšalo še za 2.407. Stopnja registrirane brezposelnosti se je marca povečala na 8,4 %. Povečala se je tudi anketna stopnja brezposelnosti, na 5,4 %, kar je 1,1 o. t. več kot v zadnjem oz. 0,3 o. t. več kot v enakem četrtletju lani.
Število brezposelnih se je povečalo tudi maja, in sicer na 84.519, kar je že 18.280 več kot decembra in 23.355 (38,2 %) več kot maja lani.
Marca so se plače po trimesečnem padanju zvišale. Bruto plača na zaposlenega se je marca povsod, razen v javni upravi, nominalno zvišala, v povprečju za 3,1 % (zlasti zaradi rasti v zasebnem sektorju), na medletni ravni pa se je njena rast okrepila na 5,3 %. V prvem četrtletju je znašala rast povprečne bruto plače 5,5 %, kar je dobri 2,0 o. t. manj kot v enakem obdobju lani. V zasebnem sektorju je bila rast počasnejša za dobrih 5 o. t., v javnem pa za prav toliko hitrejša.
V zasebnem sektorju je bila marčevska rast plač krepko pozitivna, zvišala se je tudi medletno. Bruto plača se je zvišala v vseh dejavnostih, v povprečju kar za 4,0 %; ob dveh delovnih dneh več tudi zaradi izrednih izplačil, ki jih je bilo dobra polovica več kot februarja (s plačami za marec so se namreč ponekod4 izplačala tudi enkratna izplačila za ugotovljeno poslovno uspešnost v preteklem letu in
4 Zaostala izplačila (predstavljajo približno 3,0 % povprečne bruto plače zasebnega sektorja, mednje pa sodijo tudi izredna izplačila za ugotovlje- no poslovno uspešnost in opravljene nadure v lanskem letu) so po naši oceni k 4,0-odstotni rasti bruto plače sektorja prispevala 1,1 o. t. oz. 28,0 % (nadpovprečni prispevek k rasti so imela v informacijskih in komunikacij- skih dejavnostih, predelovalnih dejavnostih (nad 40,0 %), v drugih razno- vrstnih poslovnih dejavnostih in trgovini (33,0 %).
lani opravljene nadure). Na medletni ravni je znašala rast bruto plače v zasebnem sektorju 2,7 %, v prvem četrtletju skupaj pa 2,8 % (najnižjo so zabeležili v industriji (0,9 %), najvišjo v poslovnih storitvah (3,9 %).
Plače v javnem sektorju so bile marca nekoliko višje kot mesec prej, njihova medletna rast se je prav tako okrepila.
Povprečna bruto plača v javnem sektorju je bila marca v primerjavi s preteklim mesecem za 1,0 % višja; v javni upravi je praktično stagnirala (-0,1 %), povsod drugod pa se je zvišala. Medletna rast bruto plače sektorja se je ponovno okrepila (11,5 %) in še naprej ostaja precej višja kot v zasebnem sektorju. V prvem četrtletju skupaj je bila 12,0-odstotna; najvišja v zdravstvu (21,4 %), najnižja pa v
Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela
v % 2008 III 09/II 09 III 09/III 08 I-III 09/
I-III 08
Aktivno prebivalstvo -0,6 0,0 0,8 0,9
Formalno delovno aktivni 3,1 -0,3 -0,9 -0,2 - Zaposleni v podjetjih in
organizacijah ter pri fizičnih
osebah 3,1 -0,4 -1,0 -0,2
Registrirani brezposelni 11,4 3,2 24,0 15,1 Povprečna nominalna bruto
plača 8,3 3,1 5,3 5,5
-zasebni sektor 7,8 4,0 2,7 2,8
-javne storitve 9,8 1,0 11,5 12,0
2008 III 08 II 09 III 09 Stopnja registrirane
brezposelnosti 6,7 6,8 8,2 8,4
Povprečna nominalna bruto
plača (v EUR) 1.391,43 1.352,87 1.381,87 1.425,05 Zasebni sektor (v EUR) 1.315,49 1.286,83 1.271,42 1.322,07 Javni sektor (v EUR) 1.642,58 1.569,96 1.733,31 1.750,52
Viri: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.
Slika 21: Nominalna bruto plača na zaposlenega
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18
maj 07 avg. 07 nov. 07 feb. 08 maj 08 avg. 08 nov. 08 feb. 09 maj 09
Medletna rast, v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Skupaj Zasebni Javni
Slika 20: Komponente prirasta registrirane brezposelnosti
-9 -6 -3 0 3 6 9 12
maj.07 avg.07 nov.07 feb.08 maj.08 avg.08 nov.08 feb. 09 maj. 09
Tok v brezposelnost,v tisoč
Vir: ZRSZ, preračuni UMAR.
Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) Brezposelni dobili delo
Izgubili delo
Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve Prirast registrirane brezposelnosti
