april 20 1 3 , št . 4 , let
Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Tina Nenadič
Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):
Jure Brložnik, Gonzalo Caprirolo, MSc; Janez Dodič; Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; Janez Kušar; Urška Lušina, mag.; dr. Jože Markič; Helena Mervic, mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar;
mag. Ana T. Selan; Branka Tavčar; Dragica Šuc, MSc Izbrano temo je pripravila:
Mojca Koprivnikar Šušteršič (Turistični prihodi in prenočitve v letu 2012)
Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle
Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop
Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar
Tisk: SURS
Naklada: 115 izvodov
© Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.
Tekoča gospodarska gibanja ...5
Mednarodno okolje ... 7
Gospodarska gibanja v Sloveniji ...9
Trg dela ...15
Cene ...17
Plačilna bilanca ...20
Finančni trgi ...21
Javne finance ...23
Okvirji Okvir 1: Saldo sektorja država in bruto javni dolg v članicah EU v letu 2012 ... 8
Okvir 2: Tržni deleži v letu 2012 ... 10
Okvir 3: Plačilna nesposobnost ... 12
Okvir 4: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa ... 14
Izbrane teme Turistični prihodi in prenočitve v letu 2012 ... 27
Statistična priloga ...29
S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.
V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.
Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.
Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 8. maja 2013.
Aktualno
Mednarodne institucije so v svojih pomladanskih napovedih še znižale ocene gospodarske rasti v evrskem območju v tem in prihodnjem letu. MDS in EK za evrsko območje pričakujeta nadaljevanje recesije (-0,3 % oz.
-0,4 %) predvsem zaradi skromnega domačega povpraševanja, ki je posledica zaostrenih razmer na trgu dela, nadaljnje konsolidacije javnih financ ter razdolževanja bank, podjetij in gospodinjstev v večini članic. Pričakovano okrevanje v drugi polovici letošnjega leta bo predvsem posledica zunanjega povpraševanja, k rasti v naslednjem letu pa bo prispevalo tudi okrevanje domačega povpraševanja. Tveganja za uresničitev napovedi so sicer manjša, saj se je na začetku leta zmanjšala napetost na finančnih trgih, še vedno pa so povezana z naraščajočo brezposelnostjo in potekom reševanja dolžniške krize v najbolj izpostavljenih članicah.
V Sloveniji so se v začetku leta izboljšali kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti, ki so povezani z mednarodnim okoljem. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in realni izvoz blaga sta bila zaradi močne
februarske rasti v prvih dveh mesecih medletno večja. Aktivnost dejavnosti, bolj usmerjenih na domači trg, pa se je večinoma zmanjšala in ostala medletno manjša. Prihodek v trgovinskih dejavnostih se je tudi februarja večinoma zmanjšal, zmanjšala se je tudi aktivnost v gradbeništvu, kjer je medletni padec ostal največji. Prihodek v večini storitvenih dejavnostih je februarja ostal nespremenjen, v prvih dveh mesecih pa je bil v povprečju na podobni ravni kot v enakem obdobju lani.
Razmere na trgu dela so se v začetku letošnjega leta še zaostrile; plače so bile tudi februarja medletno nižje.
Število formalno delovno aktivnih se je v začetku leta nadalje zmanjšalo, relativno najbolj znova v gradbeništvu.
Stopnja brezposelnosti se je februarja tako še povišala, na 13 % (desez.). Število registriranih brezposelnih oseb se je ob koncu prvega četrtletja povečalo na 122.630 oseb in bilo medletno večje za 8,5 % (oz. 9.698 oseb) predvsem zaradi več novoprijavljenih oseb (5.806 oseb) pa tudi manjšega odliva iz evidence brezposelnih (658 oseb). Povprečna bruto plača se je februarja znižala in bila medletno nižja v zasebnem in še bolj v javnem sektorju, v slednjem zaradi padca plač v sektorju država.
Cene življenjskih potrebščin so se aprila zvišale za 0,7 %, medletno so bile višje za 1,5 %. K mesečni rasti so
prispevale predvsem sezonsko višje cene obleke in obutve (0,5 o. t.) ter dvig cen komunalnih storitev (0,1 o. t.), nižje pa so bile cene tekočih goriv (-0,1 o. t.). Medletna inflacija se je znižala predvsem zaradi znižanja cen poltrajnih dobrin.
Lani se je nadaljevalo izboljševanje stroškovne konkurenčnosti, vendar izgube v času krize ostajajo visoke, padec tržnega deleža na svetovnem trgu pa se je še poglobil. Stroškovna konkurenčnost se je v zadnjem lanskem
četrtletju in celem letu izboljšala bolj kot v povprečju EU in evrskih držav zaradi izrazitejšega padca relativnih stroškov dela na enoto proizvoda. Ta je izhajal predvsem iz znižanja stroškov dela, ki so pri nas z izvajanjem konsolidacije javnih financ najbolj upadli v javnem, nekoliko nižji pa so bili tudi v zasebnem sektorju. Kljub relativno ugodnejšim gibanjem v zadnjih dveh letih Slovenija zaradi izrazitejšega poslabšanja v letih 2008–2009 ostaja v skupini držav EU z večjim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti v času krize. Zmanjševanje slovenskega tržnega deleža na svetovnem trgu blaga, ki je prisotno od začetka krize, se je lani poglobilo predvsem zaradi padca tržnega deleža na francoskem in hrvaškem trgu. Med proizvodi je bilo na trgu EU najpomembnejše nadaljnje upadanje tržnega deleža cestnih vozil, zmanjšali pa so se tudi deleži nekaterih tehnološko manj zahtevnih proizvodov.
Razmere v slovenskem bančnem sistemu se še naprej poslabšujejo; delež slabih terjatev se je še povečal.
Gospodinjstva so v prvih treh mesecih zmanjšala obseg kreditov za več kot 107 mio EUR. Obseg vlog v prvem četrtletju pa se je zaradi močnega marčevskega znižanja predvsem kratkoročnih vlog povečal za okoli 35 mio EUR.
V enakem obdobju se je obseg vlog države povečal le za okoli 55 mio EUR. Razdolževanje podjetij in NFI se je marca nekoliko upočasnilo, v prvih treh mesecih se je obseg njihovih kreditov zmanjšal za okoli 335 mio EUR. Podjetja so se februarja tudi v tujini nekoliko razdolžila, v prvih dveh mesecih pa je bil neto tok tujih kreditov podjetij in NFI pozitiven predvsem zaradi kratkoročnega neto zadolževanja. Banke so februarja znova nekoliko povečale neto odplačevanje obveznosti do tujih bank. Obseg slabih terjatev se je februarja še povečal (na 14,6 %), rezervacije in oslabitve so tako v prvem četrtletju dosegle 104,2 mio EUR.
Javnofinančni primanjkljaj je v prvih dveh mesecih znašal 482 mio EUR in bil medletno manjši za 7,4 %. K
padcu so prispevali za 2,2 % višji prihodki in za 4,4 % nižji odhodki. K medletno višjim prihodkom so prispevali višji
nedavčni prihodki in prilivi EU sredstev, večina davčnih prihodkov (z izjemo trošarin) pa je bila manjša. Najbolj, za
tretjino, so bili nižji prihodki od davka na dohodek pravnih oseb. Manjša kot v enakem obdobju lani pa je bila večina
javnofinančnih odhodkov (z izjemo plačil v proračun EU). K padcu so največ prispevali nižji izdatki za plače in drugi
izdatki zaposlenim ter nižji transferi posameznikom in gospodinjstvom.
tek oč a gosp odarsk
Mednarodno okolje
MDF in EK sta v pomladanskih napovedih znova znižala napovedi za rast svetovnega gospodarstva in gospodarstva v evrskem območju za letos in prihodnje leto. Po napovedi MDF bo letošnja svetovna gospodarska rast znašala 3,3 %, kar je podobno kot lani (3,2 %), vendar manj kot v januarski napovedi. K rasti bodo znova največ prispevale hitrorastoče azijske države (npr. Kitajska, Indija), kjer se bo rast letos v primerjavi z lanskim letom pospešila, okrevanje v razvitih gospodarstvih pa je še naprej negotovo. Obe instituciji za letos napovedujeta nadaljevanje recesije v evrskem območju (EK -0,4 %, MDF -0,3 %) predvsem zaradi šibkega domačega povpraševanja, na katerega bodo negativno vplivale zaostrene razmere na trgu dela, nadaljevanje fiskalne konsolidacije ter razdolževanja bank, podjetij in gospodinjstev v večini članic. Postopno okrevanje naj bi se začelo v drugi polovici letošnjega leta predvsem pod vplivom zunanjega povpraševanja.
Ponovno rast v evrskem območju obe instituciji pričakujeta v letu 2014, ko naj bi se začelo tudi okrevanje domačega povpraševanja in postopno izboljševanje razmer na trgu dela. Zaradi zmanjšanja napetosti na finančnih trgih na začetku letošnjega leta so tveganja za uresničitev napovedi manjša kot jeseni, še vedno pa so povezana z vplivom naraščajoče brezposelnosti na domače povpraševanje in reševanjem dolžniške krize v najbolj izpostavljenih državah evrskega območja.
Ključnega pomena je po mnenju obeh institucij nadaljevanje strukturnih reform in krepitev evropske monetarne unije.
V prvem četrtletju so se posojilni pogoji za podjetja in gospodinjstva zaostrili manj kot v predhodnih četrtletjih.
Glavni dejavnik zaostrovanja so ostala negativna pričakovanja glede okrevanja gospodarstva v evrskem območju. Anketni podatki ECB kažejo, da je bilo v prvem četrtletju število bank, ki so zaostrile posojilne pogoje, za 7 % večje (v zadnjem četrtletju lani 13 %) od števila bank, ki so jih izboljšale. Ocene poslabšanja posojilnih pogojev so precej podobne za mala in velika podjetja ter vse
Slika 1: Struktura gospodarske rasti v evrskem območju
Tabela 1: Primerjava napovedi gospodarske rasti mednarodnih institucij za leti 2013 in 2014
2013 2014
OECD nov 12 IMF
apr 13 CONS apr 13 EK
maj 13 OECD nov 12 IMF
apr 13 CONS apr 13 EK
maj 13
EMU -0,1 -0,3 -0,4 -0,4 1,2 1,1 0,9 1,2
EU np 0,0 -0,1 -0,1 np 1,3 1,2 1,4
DE 0,7 0,6 0,7 0,4 1,9 1,5 1,7 1,8
IT -1,6 -1,5 -1,4 -1,3 -0,1 0,5 0,5 0,7
AT 0,8 0,8 0,6 0,6 1,8 1,6 1,5 1,8
FR 0,3 -0,1 -0,1 -0,1 1,2 0,9 0,7 1,1
UK 0,5 0,7 0,7 0,6 1,5 1,5 1,6 1,7
ZDA 2,0 1,9 2,1 1,9 2,8 3,0 2,7 2,6
Vir: Economic Outlook (november 2012), IMF World Economic Outlook (april 2013), Consesus Forecasts (april 2013), EC Forecast Spring 2013 (maj 2013).
Opomba: np – ni podatka.
-6 -5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4
-6 -5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Realna rast, v %
Prispevek k rasti BDP, v o.t.
Vir: EK.
Gospodinjstva Država
Bruto investicije v os. sr. Spr. zalog in vred. pred.
Neto izvoz BDP (desna os)
napoved
ročnosti, zaostrovanje pa se kaže predvsem v povišanju pribitkov za tvegana posojila. Med razlogi podjetij za najem posojila še naprej prevladuje prestrukturiranje dolga, povpraševanje podjetij po posojilih za investicije pa še naprej upada. Nadalje se zaostrujejo tudi posojilni pogoji za gospodinjstva, še posebno za stanovanjska posojila. Ob nadaljevanju zaostrenih pogojev podjetja in gospodinjstva manj povprašujejo po posojilih, banke pa ne pričakujejo bistvenih sprememb v gibanjih v drugem četrtletju.
Donosnosti državnih obveznic večine držav evrskega območja so se aprila znižale. Ob umirjanju razmer na Cipru in zmanjšanju politične negotovosti v Italiji so se
Slika 2: Anketa ECB o posojilnih pogojih v evrskem območju
-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40 50 60 70
-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40 50 60 70
Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Razlika med št.bank, ki pričakujejo povečanje in zmanjšanje povpr. podjetij, v %
Razlika med št.bank, ki so poslabšale in izboljšale pos.pogoje, v %
Vir: ECB.
Pos. pogoji za podjetja v preteklih 3 mesecih (leva os) Pos. pogoji za podjetja v prih. 3 mesecih (leva os)
Povpraševanje podjetij po posojilih v pret. 3 mesecih (desna os) Povpraševanje podjetij po posojilih v prih. 3 mesecih (desna os)
Okvir 1: Saldo sektorja država in bruto javni dolg v članicah EU v letu 2012
Zniževanje primanjkljaja sektorja država v članicah EU se je v letu 2012 upočasnilo. Večina držav je nadaljevala s fiskalno konsolidacijo, ki se je zaradi nižje gospodarske aktivnosti precej upočasnila. Primanjkljaj sektorja država se je v EU zmanjšal za 0,4 o. t. na 4,0 %, v evrskem območju pa za 0,5 o. t. na 3,7 %. Primanjkljaj se je zmanjšal v približno polovici držav, izstopale so Italija, Nizozemska in Slovenija. Povečal pa se je v 12 državah, med drugim tudi v državah, ki so že zaprosile oz. prejele pomoč iz skladov EFSF/ESM1. Več kot polovica držav je sicer zaostala za načrti2 glede znižanja primanjkljaja, ki si jih je zadala v prvi polovici lanskega leta. V letu 2012 se je znova močno povečal tudi bruto javni dolg sektorja država, ki je v EU znašal 85,3 % BDP, v evrskem območju pa 90,6 % BDP, kar je okoli 3 o. t. več kot leto prej, oz. več kot 20 o. t. več kot leta 2008.
V postopku presežnega primanjkljaja je 20 članic EU. Članice morajo v okviru postopka presežnega primanjkljaja zmanjšati primanjkljaj pod 3 % BDP, skrajni rok za večino članic pa je leto 20133. EK naj bi ustavila postopek proti štirim od osmih članic, ki so lani uspele ustrezno zmanjšati primanjkljaj.
V skladu z napovedmi iz programov stabilnosti se bo fiskalna konsolidacija v članicah EU letos nadaljevala.
Po pričakovanjih EK bo napredek pri zmanjšanju strukturnega primanjkljaja v primerjavi z lanskim letom nekoliko počasnejši. Ob krčenju BDP se bo delež javnega dolga sektorja država v BDP znova nekoliko povečal.
Tabela 2: Saldo sektorja država in bruto javni dolg v državah članicah EU, v % BDP
Primanjklaj / presežek države Konsolidirani bruto dolg države
2011
2012
2011
2012 Program
stabilnosti1
2012 Dejansko Program
stabilnosti1
2012 Dejansko
EU -4,4 -4,0 82,5 85,3
EMU -4,2 -3,7 87,3 90,6
AT -2,5 -3,0 -2,5 72,5 74,7 73,4
BE -3,7 -2,8 -3,9 97,8 99,4 99,6
BG -2,0 -1,6 -0,8 16,3 19,8 18,5
CY -6,3 -2,6 -6,3 71,1 72,1 85,8
CZ -3,3 -3,0 -4,4 40,8 44,0 45,8
DE -0,8 -1,0 0,2 80,4 82,0 81,9
DK -1,8 -4,0 -4,0 46,4 40,5 45,8
EE 1,2 -2,6 -0,3 6,2 8,8 10,1
ES -9,4 -5,3 -10,6 69,3 79,8 84,2
FI -0,8 -1,1 -1,9 49,0 50,7 53,0
FR -5,3 -4,4 -4,8 85,8 89,0 90,2
GR2 -9,5 -10,0 170,3 156,9
HU 4,3 -2,5 -1,9 81,4 78,4 79,2
IE -13,4 -8,3 -7,6 106,4 117,5 117,6
IT -3,8 -1,7 -3,0 120,8 123,4 127,0
LT -5,5 -3,0 -3,2 38,5 40,2 40,7
LU -0,2 -1,5 -0,8 18,3 20,9 20,8
LV -3,6 -2,1 -1,2 41,9 44,5 40,7
MT -2,8 -2,2 -3,3 70,3 70,3 72,1
NL -4,5 -4,2 -4,1 65,5 70,2 71,2
PL -5,0 -2,9 -3,9 56,2 53,7 55,6
PT -4,4 -4,5 -6,4 108,3 113,1 123,6
RO -5,6 -2,8 -2,9 34,7 34,2 37,8
SE 0,2 -0,1 -0,5 38,4 37,7 38,2
SI -6,4 -3,5 -4,0 46,9 51,9 54,1
SK -5,1 -4,6 -4,3 43,3 50,2 52,1
UK -7,8 -5,9 -6,3 85,5 89,0 90,0
Vir: Eurostat, Programi stabilnosti/konvergenčni programi, april 2012.
Opomba: 1Program stabilnosti za članice EMU oz. Konvergenčni program za nečlanice ;
2za Grčijo v letu 2012 ni bil pripravljen Program stabilnosti.
1 Razen na Irskem, kjer se je sicer zmanjšal za 5,8 o. t., še vedno pa dosega 7,6 % BDP.
2 V skladu s programi stabilnosti za članice EMU oz. konvergenčnimi programi za nečlanice.
3 Izjeme so Grčija, Irska in Združeno kraljestvo, kjer so roki daljši.
donosnosti v večini najbolj izpostavljenih držav evrskega območja znižale. Donosnosti držav z najboljšo boniteto (AAA) so ostale na zelo nizki ravni, razmiki najbolj izpostavljenih držav do donosnosti nemških desetletnih državnih obveznic so se večinoma zmanjšali.
Medbančne obrestne mere v evrskem območju so tudi aprila ostale skoraj nespremenjene, ECB pa je v začetku maja znižala ključno obrestno mero na rekordno nizko raven. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a je aprila znašala 0,21 %, kar je nekoliko nad najnižjimi vrednostmi doslej, doseženimi decembra lani. Medletno je bila nižja za 54 b. t.
Nespremenjene so ostale tudi vrednosti 3-mesečnega LIBOR-ja za USD (0,28 %) in CHF (0,02 %). V začetku maja je ECB znižala ključno obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja za 0,25 o. t. na 0,5 %.
Aprila se je vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem nekoliko zvišala, vendar je bila še vedno nižja kot v začetku leta. Povprečni tečaj evra v primerjavi z ameriškim dolarjem se je zvišal za 0,5 % na 1,303 USD za 1 EUR, medletno pa je bil nižji za 1,0 %. Vrednost evra se je zvišala tudi v primerjavi z japonskim jenom (za 3,7 % na 127,54 JPY za 1 EUR), v primerjavi z britanskim funtom in švicarskim frankom pa se je znižala (za 1,1% na 0,851 GBP za 1 EUR; za 0,5 % na 1,220 CHF za 1 EUR).
Cene nafte so se drugi mesec zapored močno znižale in dosegle najnižje vrednosti v zadnjih desetih mesecih, nižje so bile tudi cene neenergetskih surovin. Dolarske cene nafte so se aprila znižale za 5,8 % na 102,28 USD za sod, medletno pa so bile nižje za 14,7 %. Cene nafte, izražene v EUR, so se znižale za 5,7 % na 78,4 EUR, medletno pa so bile nižje za
Slika 3: Donosnost 10-letnih državnih obveznic
0 2 4 6 8 10 12 14 16
jan.11 apr.11 jul.11 okt.11 jan.12 apr.12 jul.12 okt.12 jan.13 apr.13
Donosnost 10-letnih državnih obveznic, v %
Vir: Bloomberg.
Slovenija Italija Španija
Portugalska Irska Nemčija
13,2 %. Po podatkih IMF so se cene neenergetskih surovin marca znižale za 3,0 % in dosegle najnižje ravni v zadnjih štirih mesecih. K temu so prispevale predvsem nižje cene kovin, nekoliko pa so se znižale tudi cene hrane. Začasni podatki kažejo na nadaljnje zniževanje cen neenergetskih surovin tudi aprila.
Slika 4: Cene soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/
EUR
0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8
20 40 60 80 100 120 140
jan.08 jul.08 jan.09 jul.09 jan.10 jul.10 jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 USD za 1 EUR
USD/EUR za sod
Vir: ECB, EIA, preračun UMAR.
Cena v EUR (leva os) Cena v USD (leva os)
Menjalni tečaj USD za EUR (desna os)
Gospodarska gibanja v Sloveniji
V začetku leta so se izboljšali kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti, ki so povezani z mednarodnim okoljem. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in realni izvoz blaga sta bila zaradi močne februarske rasti v prvih dveh mesecih nad ravnmi iz enakega obdobja leto prej. V pretežno na domači trg usmerjenih dejavnostih pa se je aktivnost nadalje zmanjšala. Medletno nižja sta tako ostala aktivnost v gradbeništvu in prihodek trgovinskih panog. Na podobni ravni kot v enakem obdobju lani pa je v povprečju ostal prihodek v storitvenih dejavnostih.
Realni izvoz blaga se je po stagnaciji v predhodnih mesecih februarja okrepil, nasprotno velja za realni uvoz blaga, ki
Slika 5: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji
30 40 50 60 70 80 90 100 110 120
jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13
Desezoniran realni indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Izvoz blaga Ind. proiz. predelovalnih dej.
Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trgovini na drobno
Tabela 3: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji
v % 2012 II 13/
I 13 II 13/
II 12 I-II 13/
I-II 12
Izvoz1 1,7 1,0 3,1 3,2
-blago 0,9 3,4 2,4 3,0
-storitve 5,3 -9,3 6,8 3,9
Uvoz1 -2,0 -8,2 -4,4 -0,1
-blago -2,3 -9,9 -5,4 0,0
-storitve -0,1 6,6 3,4 -0,8
Industrijska proizvodnja -0,9 6,12 3,33 0,73 -v predelovalnih dejavnostih -2,1 5,92 3,33 0,33 Gradbeništvo-vrednost opravljenih
gradbenih del -16,8 0,62 -11,33 -16,53
Trgovina na drobno – realni prihodek -2,3 -1,92 -3,93 -4,73 Storitvene dejavnosti (brez trgovine)
– nominalni prihodek -2,9 -0,22 0,03 -0,13 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.
Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki.
Okvir 2: Tržni deleži v letu 2012
V letu 2012 se je padanje slovenskega tržnega deleža na svetovnem trgu blaga poglobilo zaradi znižanja tržnih deležev v EU in zunaj EU. To kaže na nadaljnje pešanje naše izvozne konkurenčnosti, potem ko se je zmanjševanje tržnega deleža na svetovnem trgu v letu 2011 umirilo. Po rasti v letu 2011 se je lani v razmerah skromnega uvoznega povpraševanja, še posebej po proizvodih predelovalnih dejavnosti, naš tržni delež v EU znova zmanjšal (-3,7 %). Na to je vplivalo predvsem zmanjšanje deleža na francoskem trgu (za skoraj petino) in tudi relativno manj pomembnih EU trgih1. Tržni deleži v Nemčiji, Italiji in Avstriji, ki so poleg Francije naši najpomembnejši EU trgi, so se povečali. Med pomembnejšimi partnericami zunaj EU se je lani zmanjšal tržni delež na Hrvaškem in v ZDA. V Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji se je povečal, prav tako v Rusiji. Slovenija je bila v letu 2012 v skupini članic EU z nadpovprečnim znižanjem tržnega deleža na svetovnem trgu blaga (-9,5 %)2.
Na padanje tržnega deleža v EU so v letu 2012 vplivala predvsem cestna vozila. Padec tržnega deleža cestnih vozil je prispeval k padcu tržnega deleža strojev in transportnih naprav, čeprav so se tržni deleži električnih strojev in naprav ter industrijskih, pogonskih in specialnih strojev povečali. Z znižanjem deleža
cestnih vozil povezujemo tudi padec tržnega deleža v Franciji, in sicer tretje leto zapored, odkar so se v letu 2010 začele postopno ukinjati spodbude za prodajo avtomobilov. Zmanjšal se je tudi tržni delež raznih izdelkov, predvsem zaradi zmanjšanja deleža pohištva. Tržni delež izdelkov, razvrščenih po materialu, je ostal na ravni iz leta 2011, na kar je vplivala rast deleža kovin, preje in tkanin , ob hkratnem zmanjšanju deležev kovinskih izdelkov, papirja in kartona ter izdelkov iz kavčuka. Med proizvodi predelovalnih dejavnosti se je lani povečal le tržni delež kemičnih proizvodov zaradi rasti deležev medicinskih in farmacevtskih proizvodov, proizvodov za barvanje in strojenje ter eteričnih olj3. Tržni delež primarnih proizvodov se je lani nekoliko povečal, na kar so odločilno vplivali nafta in naftni derivati.
-25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15
Svet EU 14 partneric EU 8 extra EU 6 DE IT FR AT PL HU CZ UK HR RS BA MK RU ZDA
Stopnje rasti v%
Vir: SURS, Eurostat, WIIW, U.S. Census Bureau, preračuni UMAR.
Slika 7: Sprememba tržnega deleža v pomembnejših trgovinskih partnericah v letu 2012
-20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20
EU skupj (0-9) Primarni proizvodi (0-4) Proizvodi pred. dej (5-8) 33 Nafta in naftni derivati * 35 Električna energija 54 Medicinski in farmac. pr. 62 Izdelki iz kavčuka 64 Papir, karton, izd. iz cel. 65 Preja,tkanine in tekst. izd. 67 Železo in jeklo 68 Barvne kovine 69 Kovin. izd., dr. neomen. 71 Pogonski stroji in napr. 72 Spec.stroji za pos.vr. ind. 74 Industr.stroji za sploš.up. 77 Električni stroji,naprave 78 Cestna vozila 82 Pohištvo in deli 89 Razni gotovi izdelki
Stopnje rasti, v %
Izvoz Slovenija Uvoz EU Tržni delež
Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: * Izvoz 73,7 %; Tržni delež 52,9 %.
Slika 8: Sprememba tržnih deležev v EU po pomembnejših odsekih SMTK4 v letu 2012
-12 -7 -2 3 8
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012*
Stopnje rasti v%
Svetovni trg
EU
Vir: UN do 2011; preračuni UMAR. *Opomba: po prvih, začasnih podatkih.
Slika 6: Sprememba tržnega deleža na svetovnem trgu in v EU
1 Poljskem, madžarskem, španskem, grškem, belgijskem, nizozemskem, irskem, portugalskem, švedskem, finskem, ciprskem, litvijskem, bolgarskem in romunskem trgu ter trgu Združenega kraljestva.
2 Tržni delež EU na svetovnem trgu blaga se je v letu 2012 znižal za 6,3 %. Med vsemi članicami so le Litva, Latvija in Grčija tržni delež na svetovnem trgu blaga povečale, med preostalimi članicami pa je bilo znižanje le v štirih (Finska, Švedska, Romunija, Luksemburg) večje kot v Sloveniji.
3 Pa tudi vrste sicer manj pomembnih skupin kemičnih proizvodov: organskih in anorganskih kemičnih proizvodov, eteričnih olj, gnojil, izdelkov iz plastičnih mas, z deleži v izvozu blaga manjšimi kot 1 %.
4 Z dvo- in večodstotnim deležem v skupnem izvozu blaga v EU v letu 2011.
se je februarja občutno zmanjšal1. Realni izvoz blaga se je, po ohranjanju na podobni ravni v predhodnih štirih mesecih, februarja po naši oceni znatno povečal (3,4 % desez.). V primerjavi z enakim mesecem lani je bil višji za 1,6 %, pri čemer se je nadaljevala visoka medletna rast izvoza v države nečlanice EU, izvoz v članice EU pa je ostal medletno manjši. Realni uvoz blaga se je po okrepitvi v predhodnih dveh mesecih, ki je bila sicer posledica enkratnih transakcij, februarja po naši oceni občutno zmanjšal (-6,4 % desez.), precej manjši je bil tudi glede na februar lani (-4,7 %). Zmanjševanje uvoza blaga od sredine leta 2011 je ob šibki rasti izvoza predvsem posledica padca domačega trošenja.
2 Po plačilnobilančni statistiki.
3 V skupino druge storitve pri desezoniranju vključimo komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo dobro desetino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev.
Slika 9: Blagovna menjava – realno
70 75 80 85 90 95 100 105 110
jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13
Desezoniran realni indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Izvoz Uvoz
200 250 300 350 400 450
jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13
V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina
Vir: BS, preračuni UMAR.
Izvoz storitev Uvoz storitev
Slika 10: Storitvena menjava – nominalno
1 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza blaga pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen.
Februarja se je nadaljevalo zmanjševanje nominalnega izvoza storitev, uvoz pa se je po padanju v predhodnih mesecih povečal.2 Izvoz storitev se je februarja nekoliko znižal (-0,8 % desez.), in sicer zaradi padca izvoza skupine drugih storitev3, izvoz ostalih treh skupin storitev pa se je povečal. Uvoz storitev se je februarja precej povečal (7,2 % desez.), vendar z mesečnimi nihanji že tri leta ostaja na podobni ravni.
Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je po zmanjšanju v drugi polovici lanskega v začetku letošnjega leta povečal. Tudi februarja so k rasti prispevale tehnološko zahtevnejše in srednje nizko tehnološko zahtevne panoge.
V nizko tehnološko zahtevnih panogah se je nadaljevalo zmanjševanje proizvodnje, ki se je v zadnjih mesecih umirilo (desez.). Prihodki od prodaje na domačem trgu, kjer nizko tehnološko zahtevne panoge ustvarijo večji del svojega prihodka kot preostali skupini, se na začetku letošnjega leta niso nadalje zmanjšali. Po zmanjšanju v drugi polovici lanskega leta se je znova povečal prihodek od prodaje na tujem trgu. K rasti so prispevali prihodki na trgih izven evrskega območja, ki so bili tudi v prvih dveh mesecih medletno višji (14,1 %), prihodki na evrskem trgu pa so ostali medletno nižji (-4,5 %).
Aktivnost v gradbeništvu je februarja ostala na ravni preteklega meseca. Po rasti konec lanskega leta se je vrednost opravljenih gradbenih del januarja znižala, februarja pa ostala na isti ravni in bila 11,3 % nižja kot leto prej. V zadnjem letu je vrednost del najbolj upadla Slika 11: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog in prihodki od prodaje po geografski usmerjenosti
65 70 75 80 85 90 95 100 105 110
jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13
Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina
Vir: SURS, preračuni UMAR Obseg proizvodnje nizko teh. zaht. panoge Obseg proizvodnje sr. nizko teh. zaht. panoge Obseg proizvodnje sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge Prihodki od prodaje domači trg
Prihodki od prodaje tuji trg
Okvir 3: Plačilna nesposobnost
Število pravnih oseb z mesečno neporavnanimi obveznostmi1 je bilo v prvem četrtletju letos za več kot tretjino večje kot v enakem obdobju lani. Njihovo število se je medletno najbolj povečalo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter predelovalnih dejavnostih (za več kot polovico). Največ neporavnanih obveznosti pa so marca letos imele pravne osebe v gradbeništvu ter trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil (vsaka petino vseh obveznosti) – v obeh dejavnostih je bilo več kot tri četrtine mikro družb 2. Tudi število samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirane dejavnosti, z neporavnanimi obveznostmi je bilo v prvih treh mesecih za več kot tretjino večje kot v enakem obdobju lani. Podobno je bil večji tudi povprečni mesečni znesek.
Tabela 4: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu, marec 2013 Področja dejavnosti (po SKD 2008)
Število pravnih oseb
z dospelimi neporavnanimi
obveznostmi
Rast, v % Povprečni dnevni znesek dospelih
neporavnanih obveznosti, v 1.000 EUR
Rast, v % Povprečni dnevni znesek dospelih nepor. obveznosti
na pravno osebo, v 1.000 EUR III 13/
III 12 I-III 13/
I-III 12 III 13/
III 12 I-III 13/
I-III 12
C Predelovalne dejavnosti 960 64,7 51,4 113,117 60,5 53,1 118
F Gradbeništvo 1.603 53,8 38,3 175,431 -5,1 0,9 109
G Trgovina; vzdrževanje in popravila motor. vozil 1.477 33,8 28,4 116,720 40,1 53,7 79
H Promet in skladiščenje 373 27,7 27,7 28,005 3,5 -42,4 75
I Gostinstvo 559 46,7 34,1 25,453 32,6 29,3 46
K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 97 19,8 18,6 93,410 194,2 237,0 963
L Poslovanje z nepremičninami 231 40,0 33,5 39,910 17,5 27,6 173
M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 928 63,4 52,5 56,537 -40,0 -32,2 61
N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 228 65,2 53,8 23,333 2,3 2,2 102
Ostale dejavnosti (A,B,D,E,J,O-S) 974 45,2 31,9 51,065 -25,9 -21,9 52
SKUPAJ 7.430 47,9 37,4 722,981 13,6 16,0 97
Vir: AJPES.
1 Gre za dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu.Evidenca AJPES vsebuje le dospele neporavnane obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi, iz naslova davčnega dolga in stroškov davčne izvršbe ter iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi prizadetega zdravje, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti ali odškodnine zaradi smrti preživljavca, od 29. 12. 2012 dalje pa tudi dospele neporavnane obveznosti iz naslova izvršnice do uvedbe insolvenčnih postopkov, ne pa tudi ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki.
2 Družbe se v skladu s 55. čl. ZGD-1 razvrščajo v mikro, majhne, srednje in velike na podlagi podatkov iz letnih poročil dveh zaporednih poslovnih let.
0 100 200 300 400 500 600 700 800
0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000 8.000
Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 V mio EUR
Število
Vir: AJPES.
Povprečno št. pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (leva os)
Povpr. dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, mio EUR (desna os)
0 10 20 30 40 50 60
0 30 60 90 120 150 180
Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Število
Število
Vir: AJPES, poslovni register Slovenije
Št. začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami (leva os) Osebni stečaji nad s.p. (desna os)
Slika 12: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu in
povprečni znesek neporavnanih obveznosti Slika 13: Začetek stečajnih postopkov
v stanovanjski gradnji, najmanj pa v gradnji inženirskih objektov.
Konec lanskega in v začetku letošnjega leta so se okrepili skupna naročila in vrednost novih pogodb. Vrednost zaloge pogodb je bila februarja nekoliko višja kot februarja lani (0,7 %, v povprečju lanskega leta je bil padec 14,9-odstoten), vrednost novih pogodb pa je bila v zadnjih treh mesecih za 4,6 % višja kot leto pred tem. Podobno se je v začetku letošnjega leta okrepil kazalnik skupnih naročil po podatkih poslovnih tendenc v gradbeništvu. Krepitev pogodb in naročil je posledica krepitve pri inženirskih objektih, kar je po naši oceni povezano z javno-finančnimi investicijami.
Prihodek v večini trgovinskih panog se je februarja še zmanjšal (desez.). Znotraj trgovine na drobno se je zmanjšal v vseh segmentih, najbolj v trgovini z motornimi gorivi, ki je ob manjši prodani količini motornih goriv tudi najbolj (za več kot desetino) zaostajal za lanskoletno februarsko ravnjo. Manjši kot pred letom je bil tudi v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili, ki je sicer ostal Slika 14: Vrednost opravljenih gradbenih del
0 20 40 60 80 100 120 140
jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13
Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Skupaj
Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti
Slika 15: Prihodek v trgovinskih panogah
65 70 75 80 85 90 95 100 105 110
jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13
Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Trgovina na drobno, real. od tega Motorna goriva, real.
Mot. vozila in popravila, real. Trgovina na debelo, nom.
Slika 16: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)
75 80 85 90 95 100 105 110
jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13
Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes.drseča sredina
Vir: Eurostat, preračuni UMAR.
Skupaj Promet in skladiščenje (H)
Komunikacijske (J) Strokovno-tehnične (M) Gostinstvo (I)
Davčna uprava je aprila javno objavila seznam največjih davčnih neplačnikov3. Namen je bil izboljšati plačilno disciplino, okrepiti davčno kulturo in spodbuditi prostovoljno, pravilno in pravočasno obračunavanje in plačevanje davčnih obveznosti. Gre za vse dolžnike z zapadlimi4 neplačanimi obveznostmi, ki presegajo 5.000 EUR. Na seznamu je skoraj 16.000 pravnih in fizičnih oseb, katerih neporavnane obveznosti skupaj presegajo 900 mio EUR.
Na sodiščih je bilo v prvem četrtletju glede na enako obdobje lani začetih za polovico več prisilnih poravnav, za sedmino manj stečajnih postopkov nad pravnimi osebami in za skoraj polovico manj osebnih stečajev samostojnih podjetnikov. Nad pravnimi osebami je bilo začetih 133 stečajnih postopkov (največ v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil, gradbeništvu, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter predelovalnih dejavnostih) ter 15 postopkov prisilnih poravnav. Nad samostojnimi podjetniki je bilo začetih 14 osebnih stečajnih postopkov in en postopek prisilne poravnave.
3 Točen znesek dolga posameznega dolžnika s seznama ni razviden, je pa seznam neplačnikov razdeljen tudi v več velikostnih razredov, in sicer so najvišji razredi za neplačane zneske pravnih oseb nad 20 mio EUR, fizičnih oseb, oz. oseb, ki opravljajo dejavnost, pa od 10 do 20 mio EUR.
4 Starejše od 90 dni.
Okvir 4: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa
Močno zmanjševanje obsega cestnega blagovnega prometa se je v zadnjem četrtletju 2012 ustavilo, obseg železniškega pa je znova nekoliko upadel. Zmanjševanje obsega cestnega blagovnega prometa je bilo posledica prenehanja delovanja dveh velikih prevoznih podjetij in stečajev nekaterih gradbenih podjetij, kjer so opravljali prevoz za lastne potrebe. V zadnjem četrtletju lani je obseg prevozov pravnih oseb upadel za več kot desetino, prevozi fizičnih oseb pa so se okrepili za dobro tretjino. Iz tega bi lahko sklepali, da so podjetniki posamezniki prevzeli tudi nekaj posla nekdanjih družb.
Obseg železniškega blagovnega prometa se je v zadnjem četrtletju lani znova zmanjšal (-3,6 % desez.). Raven obeh vrst prevozov, cestnih in železniških, za okoli 5 % zaostaja za povprečno iz predkriznega leta 2008.
Slika 17: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa
200 300 400 500 600 700 800 900 1.000 1.100
3.400 3.500 3.600 3.700 3.800 3.900 4.000 4.100 4.200 4.300
Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 V mio tonskih km, desez.
V mio tonskih km, desez.
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Cestni (leva os) Železniški (desna os)
na januarski ravni. Nadalje se je zmanjšal tudi nominalni prihodek v trgovini na debelo, ki se je tako približal vrednostim iz sredine leta 2011.
Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)4 je po rasti v prejšnjih dveh mesecih februarja stagniral (desez.).
Prihodek se je znižal le pri prometnih storitvah, kjer je bil sicer edini večji kot v predkriznem letu 2008. Gostinski prihodek se je, po relativno velikem zmanjšanju ob koncu lanskega leta, nekoliko povečal drugi mesec zapored, vendar ostal medletno nižji. Znotraj informacijsko–
komunikacijskih storitev se je okrepil predvsem prihodek v storitvah računalniškega programiranja (manj v
telekomunikacijah), katerih rast je v zadnje pol leta blažila upadanje prihodka informacijskih storitev. Močna rast prihodka v strokovno–tehničnih storitvah se je umirila.
Ob sicer velikih nihanjih je znotraj teh storitev prihodek pravno–računovodskih storitev znova dosegel raven iz predkriznega leta, pri arhitekturno-projektantskih pa kljub nedavni rasti še vedno zaostaja za petino.
Vrednost kazalnika gospodarske klime se je po juliju lani znatno izboljšala, vendar ostaja pod mejo, ki ločuje rast BDP od njegovega krčenja. Takšen trend je značilen za vse podindekse, z izjemo trgovine na drobno, kjer zaupanje upada od sredine leta 2011. Izboljševanje večine kazalnikov zaupanja od sredine lanskega leta povezujemo z zmanjšanjem negotovosti ob sprejetih ukrepih doma (ZUJF) in v tujini (ECB).
Tekoči kazalniki zasebne potrošnje so v začetku leta ostali na nizki ravni, pričakovanja potrošnikov pa ostajajo nizka. Masa neto izplačanih plač se je v prvem četrtletju zmanjšala (-0,8 % desez.). Februarja se je nadaljevalo zniževanje realnega prihodka v trgovini na drobno brez motornih goriv, znova se je zmanjšal tudi prihodek v segmentu potrošnje trajnih dobrin5. Aprila pa se je še zmanjšalo število registracij novih osebnih vozil fizičnih oseb (-0,8 % desez.). V prvem četrtletju so gospodinjstva neto odplačevala potrošniška posojila (66 mio EUR oz.
enako kot v enakem obdobju lani), obseg varčevanja v bankah pa je bil večji za 35 mio EUR (lani za 139 mio EUR).
Aprila so pričakovanja glede na prejšnji mesec ostala nespremenjena, vendar so bili potrošniki znova bolj pesimistični glede večjih nakupov v prihodnosti.
4 Gre za dejavnosti H−N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št.
1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalnikih.
Slika 18: Poslovne tendence
-70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40
jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13
Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Gospodarska klima Predelovalne dej.
Trg. na drobno Storitvene dej.
Gradbeništvo Potrošniki
5 Prihodek v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami, gradbenim materialom, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah.
