Ekonomsko ogledaloISSN 1318-3818

(1)

dece m ber 20 1 5 , št . 1 2 , let

(2)

(3)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Janez Dodič; mag.

Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; Janez Kušar; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih

Izbrane teme so pripravili: dr. Valerija Korošec (Indeks človekovega razvoja)

Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, mag. Aleš Delakorda, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle.

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop

Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

Tisk: Demat d.o.o.

Naklada: 120 izvodov

(4)

Tekoča gospodarska gibanja ...5

Mednarodno okolje ... 7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ... 8

Trg dela ... 11

Cene ... 12

Plačilna bilanca ...14

Finančni trgi ... 15

Javne finance ... 16

Okvirji Okvir 1: Trg nepremičnin – 3. četrtletje 2015 ... 10

Izbrane teme Indeks človekovega razvoja ... 21

Statistična priloga ...23

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.

V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 7. januarja 2016.

(5)

Aktualno

Kazalniki gospodarske aktivnosti in razpoloženja v evrskem območju nakazujejo nadaljevanje skromne rasti BDP v zadnjem četrtletju 2015. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti in opravljenih gradbenih del sta na prehodu v zadnje četrtletje ostala na podobni ravni kot v predhodnih mesecih. Rast prihodka v trgovini na drobno se je v zadnjih mesecih sicer ustavila, a je v desetih mesecih leta 2015 izmed vseh treh kazalnikov najbolj presegala raven iz enakega obdobja predhodnega leta. To je odraz krepitve zasebne potrošnje ob rasti razpoložljivega dohodka zaradi okrevanja razmer na trgu dela in tudi pozitivnega vpliva nižjih cen nafte. Nadaljnje izboljšanje kazalnikov razpoloženja ob koncu leta nakazuje nadaljevanje ugodnih gibanj.

Na prehodu v zadnje četrtletje 2015 so se vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji, z izjemo gradbeništva, ohranile na doseženi ravni. Izvoz blaga in obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih sta po daljšem obdobju rasti ostala na doseženi ravni, v desetih mesecih 2015 pa sta bila večja kot pred letom. Izvoz tako ostaja glavni dejavnik okrevanja gospodarstva. Tudi skupni prihodek v trgovini na drobno se v zadnjih mesecih ohranja na podobni ravni, nadaljevala pa se je rast v trgovini z neživili. To skupaj z rastjo v trgovini z motornimi vozili nakazuje nadaljnje okrevanje zasebne potrošnje v segmentu trajnih dobrin. Aktivnost v gradbeništvu se je nadalje zmanjšala in ostaja edina, ki zaostaja za ravnmi izpred enega leta. Razpoloženje v gospodarstvu je v zadnjih treh mesecih leta ostalo na visoki ravni.

Okrevanje na trgu dela se je nadaljevalo tudi ob koncu leta 2015, rast povprečne bruto plače zaznamujejo gibanja v zasebnem sektorju. Nadaljnja rast števila delovno aktivnih je predvsem posledica krepitve v predelovalnih dejavnostih. V desetih mesecih 2015 je bila ob povečanju v večini dejavnosti zasebnega sektorja rast precej višja kot v enakem obdobju predhodnega leta. Število registriranih brezposelnih se je po daljšem obdobju zmanjševanja decembra povečala (desezonirano), konec meseca je bilo v evidenci prijavljenih 113.076, kar je šest tisoč manj kot pred letom. Rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju se je ustavila, kar pripisujemo povečavanju deleža zaposlenih z nizkimi plačami, težnji po ohranjanju konkurenčnosti in odsotnosti cenovnih pritiskov.

V letu 2015 smo imeli prvič doslej ob koncu leta deflacijo (‑0,5 %), ki je bila predvsem posledica nižjih cen energentov. Ob nadaljevanju padca cen nafte na svetovnih trgih je bil negativni prispevek cen tekočih goriv v 2015 še občutnejši kot v predhodnem letu, nižje so ostale tudi cene trajnih dobrin. Povišale so se cene poltrajnega blaga, hrane (predvsem nepredelane) in storitev.

Razdolževanje nebančnih sektorjev pri domačih bankah se je v enajstih mesecih 2015 povečalo. Gre predvsem za posledico občutnejšega zmanjšanja obsega kreditov podjetij in NFI (brez upoštevanja prenosov terjatev na DUTB) kot v enakem obdobju 2014. Zmanjšal se je tudi obseg kreditov države, obseg kreditov gospodinjstev pa se je povečal zaradi rasti stanovanjskih kreditov ob oživljanju trga nepremičnin (glej okvir 1). Na strani virov financiranja so banke v desetih mesecih 2015 neto odplačale četrtino več obveznosti kot pred letom, prirast vlog domačih nebančnih sektorjev pa se je v enajstih mesecih več kot prepolovil.

Javnofinančni primanjkljaj je v prvih desetih mesecih 2015 znašal 785 mio EUR in se bo do konca leta še nekoliko povečal. V primerjavi z enakim obdobjem 2014 je bil primanjkljaj nižji za 364 mio EUR, kar je posledica izboljšanja gospodarske aktivnosti in stanja na trgu dela ter vladnih ukrepov za rast prihodkov in zajezitev odhodkov.

Medletna rast prihodkov v desetih mesecih 2015 je bila predvsem posledica višjih davčnih prihodkov, ob rasti vseh

ključnih kategorij, in tudi socialnih prispevkov. Odhodki so bili nekoliko nižji kot pred letom zaradi manj izdatkov za

investicije, plačila obresti in subvencije. Pri izdatkih za investicije pričakujemo večjo dinamiko ob koncu leta in zato

v celem letu višji primanjkljaj od doseženega v desetih mesecih.

(6)

(7)

tek oč a gosp odarsk

(8)

(9)

Mednarodno okolje

Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti in razpoloženja v evrskem območju kažejo nadaljevanje rasti BDP v zadnjem četrtletju 2015. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti in opravljenih gradbenih del ostajata na podobni ravni kot v preteklih mesecih. Rast prihodka v trgovini na drobno se je v zadnjih mesecih sicer ustavila, a je v desetih mesecih leta 2015 med vsemi tremi kazalniki najbolj presegala raven iz enakega obdobja predhodnega leta. Nadaljuje pa se izboljševanje razmer na trgu dela. Zaposlenost se je v tretjem četrtletju nadalje povečala (0,3 %), stopnja brezposelnosti pa se je znižala. Kazalnik gospodarske klime (ESI) se je tudi oktobra in novembra nekoliko izboljšal, kazalnik PMI za predelovalne dejavnosti pa je decembra dosegel najvišjo vrednost v 2015.

ECB je decembra znižala obrestno mero za mejni depozit in podaljšala izvajanje razširjenega programa odkupa vrednostnih papirjev, FED pa je prvič po letu 2006 zvišal ključno obrestno mero. ECB je znižala obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita za 10 b. t. (na

‑0,30 %). Program odkupa državnih obveznic in obveznic podjetij pa je podaljšala za šest mesecev, do konca marca 2017. FED pa je zvišal ključno obrestno mero za 0,25 o. t.

Ciljno območje je sedaj med 0,25 % in 0,5 %. Na odločitev FED je ob boljših gospodarskih obetih in pričakovanem postopnem dvigu inflacije vplivalo predvsem nadaljnje izboljšanje razmer na trgu dela. V takšnem okolju se je nadaljevalo zniževanje donosnosti 10‑letnih državnih obveznic večine evrskih držav.

Slika 1: Stopnja brezposelnosti v državah evrskega območja

0 5 10 15 20 25 30

GR ES CY PT IT SK EMU FR LV FI SI IE LT BE NL EE LU AT MT DE

Stopnja brezposelnosti , v %

Vir: Eurostat.

2015 Q3 2013 Q3 2008 Q3

Slika 2: Donosnosti 10-letnih državnih obveznic

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18

jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 jul.14 jan.15 jul.15

Donosnost 10‑letne državne obveznice, v %

Vir: Bloomberg, preračuni UMAR.

Slovenija Portugalska Španija Italija Irska Nemčija Avstrija

V letu 2015 so se dolarske cene nafte brent nadalje znižale in dosegle najnižjo raven v zadnjih desetih letih. Po občutnem znižanju v zadnjih dveh mesecih so decembra padle pod 40 USD za sod. IEA ugotavlja, da je bilo znižanje predvsem posledica odločitve držav članic OPEC, ki so, kljub presežni ponudbi nafte na trgu, ohranile nespremenjene ravni črpanja. Povprečna dolarska cena nafte brent se je v letu 2015 tako znižala za 47,1 % na 52,4 USD za sod. To je najmanj po letu 2004, letno znižanje pa je bilo največje v zadnjih 25 letih. Ob občutnem padcu vrednosti evra glede na ameriški dolar so se cene nafte, izražene v EUR, znižale za 35,2 % na 48,3 EUR za sod. Po zadnjih podatkih IMF so se znižale tudi dolarske cene neenergetskih surovin, vendar je bilo njihovo znižanje precej manjše.

Slika 3: Cene soda nafte brent in menjalni tečaj USD/EUR

1,00 1,05 1,10 1,15 1,20 1,25 1,30 1,35 1,40 1,45

30 40 50 60 70 80 90 100 110 120

jan.14 mar.14 maj.14 jul.14 sep.14 nov.14 jan.15 mar.15 maj.15 jul.15 sep.15 nov.15 USD za 1 EUR

USD/EUR za sod

Vir: ECB, EIA, preračun UMAR.

Cena v EUR (leva os) Cena v USD (leva os)

Menjalni tečaj USD za EUR (desna os)

(10)

Tabela 1: Kazalniki mednarodnega okolja

povprečje sprememba, v %*

2014 XI 15 XII 15 2015 XII 15/XI 15 XII 15/XII 14 I-XII 15/I-XII 14

Brent USD, na sod 98,93 44,27 38,12 52,36 ‑13,9 ‑38,8 ‑46,5

Brent EUR, na sod 74,58 41,22 35,06 47,21 ‑14,9 ‑30,7 ‑35,7

EUR/USD 1,329 1,074 1,088 1,110 1,3 ‑11,8 ‑16,5

3‑mesečni EURIBOR, v % 0,209 ‑0,088 ‑0,126 ‑0,020 ‑3,8 ‑20,7 ‑22,9

Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR.

Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

Gospodarska gibanja v Sloveniji

Na prehodu v zadnje četrtletje 2015 so se vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji, z izjemo gradbeništva, ohranile na doseženi ravni. Izvoz blaga in obseg proizvodnje v predelovalnih

Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

30 40 50 60 70 80 90 100 110 120

jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15

Desezoniran realni indeks 2008=100, 3‑mes. drseča sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Izvoz blaga Ind. proiz. predel. dej.

Vred. oprav. del v gradb. Prih. v trgovini na drobno

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti

v Sloveniji

v % 2014 X 15/IX 15 X 15/

X 14 I-X 15/

I-X 14

Izvoz blaga, realno¹ 6,6 ‑1,2³ 1,0 4,0

Uvoz blaga, realno¹ 3,6 0,1³ 1,1 3,0

Izvoz storitev, nominalno² 4,5 ‑0,4³ 5,4 7,2 Uvoz storitev, nominalno² 7,5 ‑2,0³ ‑9,8 ‑0,4 Industrijska proizvodnja, realno 2,2 ‑0,3³ 3,2⁴ 4,8⁴ v predelovalnih dejavnostih 4,3 ‑0,5³ 3,7⁴ 5,3⁴ Gradbeništvo‑vrednost opravljenih

gradbenih del, realno 19,5 ‑0,3³ ‑11,8 ‑8,7 Trgovina na drobno – realni prihodek 0,0 ‑1,2³ 0,5⁴ 0,7⁴ Storitvene dejavnosti (brez trgovine) –

nominalni prihodek 2,7 ‑0,3³ 3,3⁴ 3,1⁴

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, ²plačilnobilančna statistika, ³desezonirani podatki, ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

dejavnostih sta po daljšem obdobju rasti ostala na doseženi ravni, v desetih mesecih 2015 pa sta bila večja kot pred letom. Izvoz tako ostaja glavni dejavnik okrevanja gospodarstva. Tudi skupni prihodek v trgovini na drobno se v zadnjih mesecih ohranja na podobni ravni, nadaljevala pa se je rast v trgovini z neživili. To skupaj z rastjo v trgovini z motornimi vozili nakazuje nadaljnje okrevanje zasebne potrošnje v segmentu trajnih dobrin.

Aktivnost v gradbeništvu se je nadalje zmanjšala in ostaja edina, ki zaostaja za ravnmi izpred enega leta.

Razpoloženje v gospodarstvu je v zadnjih treh mesecih leta ostalo na visoki ravni.

Rast realnega izvoza in uvoza blaga je v zadnjih mesecih zastala, a sta bila oba v desetih mesecih leta medletno večja (za 4,0 % oz. 3,0 %).

¹

Izvoz blaga v EU se od konca leta 2014 ohranja na podobni ravni, izvoz izven EU pa se je v zadnjih mesecih vnovič zmanjšal. Obeti ostajajo sicer razmeroma ugodni, saj kazalnik pričakovanega izvoza v predelovalnih dejavnostih nakazuje rast v naslednjih mesecih. V desetih mesecih 2015 je bil izvoz vseh skupin panog predelovalnih dejavnosti po tehnološki

1

Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza blaga pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen.

80 85 90 95 100 105 110 115

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15

Desezoniran realni indeks 2008=100, 3‑mes. drseča sredina

Izvoz blaga Uvoz blaga

Slika 5: Blagovna menjava – realno

(11)

zahtevnosti medletno večji. K skupni rasti je kljub umiritvi od sredine leta največ prispeval izvoz vozil. Uvoz se v je v zadnjih mesecih nekoliko zmanjšal, a je bil v desetih mesecih leta medletno večji ob rasti uvoza vseh skupin proizvodov po namenu. Najvišja je bila rast uvoza proizvodov za investicije.

Na prehodu v zadnje četrtletje 2015 se je rast nominalnega izvoza storitev nadaljevala, uvoz se je nadalje zmanjšal.

²

Izvoz storitev je bil v desetih mesecih medletno večji za 7,2 %. Več kot polovico je k rasti prispeval izvoz potovanj, vidnejši prispevek sta imela tudi izvoz transportnih in tehničnih, s trgovino povezanih storitev. Uvoz je bil v tem obdobju medletno nekoliko manjši (‑0,4 %). K padcu je največ prispeval manjši uvoz gradbenih storitev, večji kot pred letom sta bila uvoza telekomunikacijskih storitev in nadomestil za uporabo intelektualne lastnine.

Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, ki je oktobra ostal visok (desez.), je bil v povprečju prvih desetih mesecev medletno večji v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti. V vseh treh je bila aktivnost oktobra podobna kot v tretjem četrtletju, ko se je nadalje povečala. V desetih mesecih 2015 je bil obseg proizvodnje medletno večji v vseh srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, najbolj v kovinski industriji, in v večini tehnološko zahtevnejših panog (z izjemo kemične industrije).

Rast je kljub umiritvi od sredine leta ostala najvišja v proizvodnji vozil in plovil, v primerjavi z letom 2014 pa se je prepolovila v proizvodnji IKT opreme in električnih naprav. Rast je ostala najskromnejša v nizko tehnološko zahtevnih panogah predvsem zaradi nadaljnjega padca v tekstilni industriji. Drugo leto zapored se je najbolj povečala aktivnost v usnjarski industriji, ki je najbolj izvozno usmerjena nizko tehnološko zahtevna panoga.

2

Po plačilnobilančni statistiki.

Slika 6: Storitvena menjava – realno

250 300 350 400 450 500 550

V mio EUR, desezonirano, 3‑mes. drseča sredina

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Uvoz storitev

Slika 7: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog

65 70 75 80 85 90 95 100 105 110 115

Desezoniran indeks 2008=100, 3‑mes. drseča sredina

Nizko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zaht. panoge Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge Predelovalne dejavnosti, skupaj

Vrednost opravljenih gradbenih del se je v zadnjih mesecih znižala, enako velja za zalogo pogodb in vrednost novih pogodb (desez.). Na znižanje vrednosti opravljenih del je primarno vplivalo znižanje aktivnosti v gradnji inženirskih objektov. Aktivnost se je znižala tudi v gradnji nestanovanjskih stavb, v gradnji stanovanjskih stavb pa se je v zadnjih mesecih povečala, a je bila še vedno blizu najnižjih ravni v zadnjih letih. Ob nadaljnjem znižanju zaloge pogodb in vrednosti novih pogodb v vseh treh segmentih gradbeništva obeti za rast ostajajo slabi.

0 10 20 30 40 50 60 70

Skupaj Stanovanjske stavbe

Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti

Slika 8: Vrednost opravljenih gradbenih del

(12)

Na prehodu v zadnje četrtletje 2015 se je visoka aktivnost v trgovini z motornimi vozili nadaljevala, v trgovini na drobno ostaja na podobni ravni, v trgovini na debelo pa se je v zadnjih mesecih zmanjšala. V prvih desetih mesecih je bil realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili ob rasti prodaje avtov fizičnim in pravnim osebam

³

tako medletno večji za več kot desetino. V tem obdobju je bil nekoliko večji tudi realni prihodek v trgovini na drobno, kjer se nadaljuje rast v trgovini z neživili in padec v trgovini z živili. Kljub zmanjšanju v zadnjih mesecih je bil v desetih mesecih medletno nekoliko večji tudi nominalni prihodek v trgovini na debelo.

Po daljšem obdobju krepitve se je nominalni prihodek v tržnih storitvah

⁴

na prehodu v zadnje četrtletje 2015 ohranil na visoki ravni. Prihodek v prometnih storitvah se je v zadnjem obdobju nekoliko zmanjšal. Rast se je ustavila

3

Število registracij novih avtov je bilo medletno višje za desetino.

Od tega število registracij novih avtov, ki jih uporabljajo fizične osebe, za 13,8 % (pri tem je bila za petino večja prodaja preko lizingov), število registracij novih avtov, ki jih uporabljajo pravne osebe, pa za 6,8 %.

4

Gre za dejavnosti H−N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalnikih.

Okvir 1: Trg nepremičnin – 3. četrtletje 2015

Število prodaj stanovanjskih nepremičnin se je v tretjem četrtletju nadalje okrepilo in bilo za 28 % višje kot pred letom. Število prodaj rabljenih stanovanjskih nepremičnin

¹

je bilo zaradi večje prodaje družinskih hiš v tretjem četrtletju najvišje v zadnjih sedmih letih. Nadalje se je povečala tudi prodaja novih stanovanjskih nepremičnin.

Cene stanovanjskih nepremičnin so se po rasti v prvi polovici leta v tretjem četrtletju znižale, a ostale medletno višje. Cene rabljenih stanovanj so bile višje kot pred letom (5,4 %) predvsem zaradi višjih cen v Ljubljani. Višje kot pred letom so bile tudi cene novih stanovanj (5,2 %). Cene družinskih hiš (novih in rabljenih) pa so ob nadaljnjem občutnem znižanju dosegle najnižjo raven doslej.

1 90 % vseh prodaj se je opravilo z rabljenimi stanovanjskimi nepremičninami, od tega več kot 70 % predstavljajo rabljena stanovanja.

Slika 9: Transakcije novih in rabljenih nepremičnin Slika 10: Cene novih in rabljenih nepremičnin

40 60 80 100 120 140 160

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15

Indeks 2008=100, 4‑četrtletna drseča sredina

Transakcije rabljenih stanovanj Transakcije novih stanovanj Transakcije rabljenih hiš Transakcije novih hiš

65 70 75 80 85 90 95 100

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15

Indeks 2008=100, 4‑četrtletna drseča sredina

Cene rabljenih stanovanj Cene novih stanovanj Cene rabljenih hiš Cene novih hiš

Slika 11: Prihodek v trgovinskih panogah

80 85 90 95 100 105 110 115

Trgovina na drobno, real. Mot. vozila in popravila, real.

Trgovina na debelo, nom.

(13)

tudi v pravno‑računovodskih storitvah in podjetniškem svetovanju ter v arhitekturno‑projektantskih storitvah.

Gostinski prihodek že nekaj mesecev stagnira na sicer visoki ravni, ki je posledica visoke rasti v 2014 in začetku 2015. V računalniškem programiranju in svetovanju ter telekomunikacijskih storitvah se je rast nekoliko upočasnila. V zaposlovalnih storitvah (agencije za posredovanje delovne sile) je rast prihodka ostala visoka.

Razpoloženje v gospodarstvu od septembra ostaja na visoki ravni, in sicer v vseh dejavnostih z izjemo gradbeništva. Decembra se je nekoliko izboljšalo zaupanje med potrošniki, v gospodarskih dejavnostih je ostalo podobno kot pretekli mesec, poslabšalo se je le v trgovini na drobno.

Slika 12: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)

75 80 85 90 95 100 105 110 115

Desezoniran indeks 2008=100, 3‑mes.drseča sredina

Skupaj Promet in skladiščenje (H)

Komunikacijske (J) Strokovno‑tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

‑60

‑50

‑40

‑30

‑20

‑10 0 10 20

Desezonirana vrednost kazalnika, 3‑mes. drseča sredina

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

Slika 13: Poslovne tendence

Trg dela

Naraščanje števila delovno aktivnih

⁵

se je oktobra nadaljevalo (0,1 %, desez.). Rast je bila v zadnjih mesecih predvsem posledica okrepitve rasti v predelovalnih dejavnostih. V prvih desetih mesecih leta je bilo skupno število medletno večje v večini dejavnosti zasebnega sektorja, najbolj v predelovalnih dejavnostih, gostinstvu, prometu in trgovini. V zaposlovalnih dejavnostih je rast ostala visoka, a je bil njen prispevek k skupni rasti manjši kot v 2014. V dejavnostih javnega sektorja se je rast nadaljevala v zdravstvu in izobraževanju, v javni upravi je število ostalo medletno manjše.

5

Po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov.

Slika 14: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni

100 110 120 130 140 150 160 170 180

720 730 740 750 760 770 780 790 800

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano

Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2014 X 15/

IX 15 X 15/

X 14 I-X 15/

I-X 14

Delovno aktivni² 0,5 0,0 0,5 0,9

Registrirani brezposelni 0,2 ‑0,8 ‑7,3 ‑6,2 Povprečna nominalna bruto

plača 1,1 ‑0,1¹ ‑0,2 0,4

zasebni sektor 1,4 ‑0,1¹ ‑0,1 0,2

javni sektor 0,9 ‑0,1¹ ‑0,2 0,9

v tem: sektor država 0,6 0,1¹ 0,5 0,6 2014 X 14 IX 15 X 15 Stopnja registrirane

brezposelnosti (v %),

desezonirano 13,1 12,8 12,1 12,0

Povprečna nominalna bruto

plača (v EUR) 1.540,25 1.543,66 1.522,07 1.540,58 zasebni sektor (v EUR) 1.424,32 1.422,81 1.401,47 1.421,29 javni sektor (v EUR) 1.757,29 1.773,27 1.753,08 1.770,40 v tem: sektor država (v EUR) 1.726,43 1.728,87 1.733,46 1.736,76 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Opomba: ¹ desezonirani podatki, ² Zaposleni, samozaposleni in kmetje.

(14)

Tabela 4: Delovno aktivni po področjih dejavnosti

Število v 1.000 Sprememba števila 2014 X 15 IX 15 X 14 X 15/X 14 I-X 15/I-X 14

Predelovalne dejavnosti 178,3 183,6 182,5 179,4 4.138 2.257

Gradbeništvo 54,0 56,1 56,0 55,9 214 435

Tržne storitve 339,0 350,7 349,6 344,1 6.603 8.844

Zaposlovalne dejavnosti 10,6 15,0 14,9 12,8 2.180 4.056

Javne storitve 171,0 173,1 172,7 171,6 1.487 983

Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 48,8 47,9 48,2 48,7 ‑854 ‑756

Izobraževanje 66,0 67,3 66,9 66,3 1.032 632

Zdravstvo in socialno varstvo 56,2 57,9 57,6 56,6 1.309 1.108

Drugo 55,5 46,9 49,3 55,4 ‑8.460 ‑5.134

Skupaj 797,8 810,4 810,1 806,4 3.982 7.385

Število registriranih brezposelnih se je po daljšem obdobju zmanjševanja ob koncu leta 2015 povečalo (0,7 %, desez.). Njihovo število, ki se je zmanjševalo od aprila 2014, se je decembra povečalo predvsem zaradi manjšega odliva v zaposlitev. Nekoliko večji je bil tudi priliv v evidenco, zlasti zaradi večjega izteka pogodb za določen čas. Kljub temu je število brezposelnih konec decembra ostalo medletno nižje za 5,3 %, pri čemer je bilo v evidenci prijavljenih 113.076 oseb. V 2015 se je v primerjavi z letom prej v evidenco prijavilo manj oseb, zlasti zaradi manj izgub zaposlitev zaradi stečajev podjetij in iz poslovnih razlogov. Manj je bilo tudi iskalcev prve zaposlitve. Nekoliko manjši je bil sicer tudi celotni odliv, predvsem zaradi nekoliko manjšega odliva v zaposlitev (tudi zaradi manj javnih del).

Povprečna bruto plača se je po stagnaciji v tretjem četrtletju oktobra nekoliko znižala (desez.). V zasebnem sektorju je bila v prvih desetih mesecih medletno višja za 0,2 %. Nizko rast pripisujemo spremembam v strukturi Slika 15: Priliv v evidenco brezposelnih in odliv iz nje

92.000 94.000 96.000 98.000 100.000 102.000 104.000 106.000 108.000

Priliv Odliv

Število

2014 2015

zaposlenih (povečuje se število zaposlenih z relativno nizkimi plačami), težnji po ohranjanju konkurenčnosti in odsotnosti cenovnih pritiskov. V javnem sektorju je bila, zaradi izplačil zadržanih napredovanj v 2014 in nadaljnje rasti v javnih družbah, medletna rast plač v prvih desetih mesecih 0,9‑odstotna, t. j. podobna kot v enakem obdobju 2014.

Cene

V letu 2015 smo imeli prvič doslej ob koncu leta deflacijo (‑0,5 %), ki je bila predvsem posledica nižjih cen energentov.

Negativni prispevek medletno nižjih cen tekočih goriv (‑0,9 o. t.) je bil še občutnejši kot v predhodnem letu. K deflaciji so prispevale tudi nižje cene trajnega blaga (pohištvo, osebni avtomobili), a se je njihov padec (‑0,1 o. t.) v primerjavi z 2014 nekoliko umiril. Višje kot pred letom so bile cene poltrajnega blaga (0,1 o. t.), hrane, predvsem nepredelane (0,2 o. t.), in storitev (0,2 o. t.).

Slika 16: Povprečna bruto plača na zaposlenega

0,0 0,5 1,0 1,5 2,0

Zasebni sektor Javni sektor

‑ v tem sektor

država ‑ v tem javne družbe

Nominalna rast v prvih desetih mesecih, v %

2014 2015

Povprečna bruto plača 2014 Povprečna bruto plača 2015

(15)

Novembra se je nadaljeval medletni padec uvoznih cen in cen industrijskih proizvodov na domačem in tujih trgih.

Nadaljevanje padca povezujemo z nadalje nižjimi cenami surovin na svetovnih trgih. Na medletni padec uvoznih cen (‑1,7 %) so vplivale še naprej nižje cene uvoženih rud in kamnin ter v kovinski in kemični industriji. Višje so ostale cene v proizvodnji motornih vozil ter IKT opreme in električnih naprav. Medletni padec cen industrijskih proizvodov na domačem trgu se je še poglobil (‑1,3 %), kar pripisujemo predvsem občutnejšemu padcu v kovinski in živilski industriji. Podobna gibanja so značilna tudi za tuje trge (‑1,2 %).

Slika 17: Struktura medletne inflacije

‑2,0

‑1,5

‑1,0

‑0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5

‑2,0

‑1,5

‑1,0

‑0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 Medletna rast, v %

Prispevek k medletni rasti, v o.t.

Ostalo Storitve Goriva in energija

Hrana ICŽP (desna os)

Izboljšanje cenovne konkurenčnosti Slovenije je bilo v prvih desetih mesecih med relativno manjšimi v evrskem območju. To je bilo posledica manjšega padca nominalnega efektivnega tečaja zaradi geografske strukture naše menjave

⁶

. Nasprotno pa se medletni padec relativnih cen

⁷

v zadnjih mesecih poglablja in je med občutnejšimi med članicami evrskega območja.

6

Delež menjave z evrskim območjem je nadpovprečno velik, zato je Slovenija na valutna nihanja evra relativno manj občutljiva.

Poleg tega je evro letos padal predvsem do valut partneric, ki imajo v naši menjavi zunaj evrskega območja relativno manjše deleže (ZDA, Velika Britanija, azijske države), do valut partneric z relativno večjimi deleži pa je bil stabilen (Hrvaška, Madžarska, Češka, Poljska).

7

Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami.

Slika 18: Cene industrijskih proizvodov in uvozne cene

‑4

‑2 0 2 4 6 8 10 12

Medletna rast, v %

Vir: SURS.

PPI (domači) PPI (tuji) Uvozne cene

‑6

‑5

‑4

‑3

‑2

‑1 0 1 2 3

Medletna sprememba, v %

Vir: ECB; preračuni UMAR.

REER HICP NEER Relativni HICP

Slika 19: Realni efektivni tečaji, deflator HICP

Tabela 5: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

2014 XI 15/X 15 XI 15/XI 14

Skupaj 0,2 0,1 -0,5

Hrana ‑1,0 0,0 0,2

Goriva in energija ‑4,1 ‑0,1 ‑1,1

Storitve 2,8 0,0 0,6

Ostalo¹ 0,2 0,2 ‑0,2

Skupaj brez hrane in energije 1,3 0,3 0,7

Osnovna inflacija ‑ odrezano

povprečje² 0,0 0,3 0,8

Regulirane cene ‑2,6 ‑1,0 ‑11,8

Davčni vpliv ‑ prispevek v o.t. 0,4 0,0 0,1 Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR.

Opombe: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd.

2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Optimalni delež je določen v obdobju zadnjih petih let kot razlika med vrednostjo drsečega sredinskega povprečja in izračunanim odrezanim povprečjem.

(16)

Plačilna bilanca

Presežek tekočega računa je bil v desetih mesecih 2015 medletno večji za 296 mio EUR zaradi večjega presežka v blagovni in storitveni menjavi s tujino. Medletno večji blagovni presežek v tem obdobju je bil predvsem posledica hitrejše rasti izvoza na trge EU in padca uvoza iz držav nečlanic EU (tudi zaradi nižjih cen surovin).

V menjavi storitev sta bila večja predvsem presežek v menjavi potovanj in transporta. Nasprotno pa je bil medletno večji neto odliv primarnih in sekundarnih dohodkov. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil večji predvsem zaradi neto odliva dohodkov od neposrednih naložb,

⁸

manj je bilo tudi prejetih subvencij iz proračuna EU. Primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je bil medletno večji predvsem zaradi večjega neto odliva raznih tekočih transferov države in zasebnega sektorja. V enem letu do oktobra je presežek tekočega računa plačilne bilance znašal 7,5 % ocenjenega BDP.

Neto odliv finančnih transakcij s tujino

⁹

je bil v prvih desetih mesecih 2015 (2,5 mrd EUR) večji kot v enakem obdobju predhodnega leta (1,8 mrd EUR). Največja razlika je nastala pri naložbah v vrednostne papirje, ki so bile v desetih mesecih 2015 neto odlivne, v 2014 pa neto prilivne. Država je znatno zmanjšala obseg zadolževanja glede na predhodno leto, precej pa so se povečale naložbe investicijskih in drugih skladov v tuje vrednostne papirje. Neto odliv ostalih naložb je bil medletno nižji, in

8

Na tekočem računu plačilne bilance se kritje izgub beleži kot negativni reinvestirani dobički neposrednih vlagateljev. Pri slovenskih neposrednih naložbah v tujini negativni reinvestirani dobički predstavljajo negativne prejemke dohodkov od kapitala;

pri neposrednih tujih naložbah v Slovenijo pa negativne izdatke dohodkov od kapitala.

9

Finančni račun brez rezervnih imetij.

Slika 20: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance

‑1.500

‑1.000

‑500 0 500 1.000 1.500 2.000 2.500 3.000 3.500

I–X 2011 I–X 2012 I–X 2013 I–X 2014 I–X 2015

V mio EUR

Sekundarni dohodki Primarni dohodki Storitvena menjava Blagovna menjava Saldo tekočega računa

sicer predvsem zaradi dviga gotovine in vlog centralne banke in bank z računov v tujini. Poslovne banke so se še naprej razdolževale do tujine. Neposredne naložbe so bile neto prilivne predvsem zaradi priliva lastniškega kapitala, na kar je večinoma vplivalo preoblikovanje dolga v lastniški delež.

Slika 21: Finančne transakcije plačilne bilance

‑6.000

‑4.000

‑2.000 0 2.000 4.000 6.000 8.000

I–X 2011 I–X 2012 I–X 2013 I–X 2014 I–X 2015

V mio EUR

Ostale naložbe Finančni derivativi Naložbe v vredn. papirje Neposredne naložbe Neto finančni tok

Tabela 6: Plačilna bilanca

I-X 15, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo I-X 14 Tekoči račun 26.890,3 24.371,3 2.519,0 2.222,9

Blago 20.030,7 18.599,3 1.431,4 1.069,0

Storitve 4.967,4 3.148,9 1.818,4 1.471,7 Primarni dohodki 1.210,4 1.556,6 ‑346,2 ‑45,7 Sekundarni dohodki 681,8 1.066,4 ‑384,7 ‑272,1

Kapitalski račun 483,5 412,4 71,1 ‑5,3

Bruto pridobitve/odtujitve neproizved. nefinančnih

imetij 119,6 117,0 2,6 8,2

Kapitalski transferi 364,0 295,5 68,5 ‑13,5 Finančni račun ‑634,2 1.885,3 2.519,4 1.886,0 Neposredne naložbe 951,1 271,3 ‑679,8 ‑755,6 Naložbe v vrednostne

papirje ‑422,9 1.418,6 1.841,6 ‑3.812,4

Finančni derivativi ‑61,1 ‑42,0 19,1 ‑0,2 Ostale naložbe ‑1.101,2 261,9 1.363,1 6.376,7

Imetja 0,0 261,9 261,9 3.804,8

Obveznosti ‑1.101,2 0,0 ‑1.101,2 ‑2.571,9

Rezervna imetja 0,0 ‑24,6 ‑24,6 77,5

Statistična napaka 0,0 ‑70,7 ‑70,7 ‑331,5

Vir: BS.

Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position).

(17)

Finančni trgi

Obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev se je v enajstih mesecih 2015 zmanjšal bolj kot v enakem obdobju predhodnega leta zlasti zaradi občutnejšega razdolževanja podjetij in NFI.

¹⁰

Skupni obseg kreditov se je v tem obdobju zmanjšal za 1,2 mrd EUR, kar je skoraj desetino več kot v enakem obdobju 2014. To je bila posledica občutnejšega razdolževanja podjetij in NFI ter zmanjšanja dolga države do domačih bank. Obseg kreditov gospodinjstvom se je v tem obdobju povečal za približno 95 mio EUR, in sicer zaradi večjega obsega stanovanjskih kreditov, zniževanje potrošniških kreditov in kreditov za ostale namene pa se je umirilo. Obseg kreditov podjetij in NFI se je v enajstih mesecih 2015 zmanjšal za 1,2 mrd EUR, kar je skoraj 15 % več kot v enakem obdobju predhodnega leta. V zadnjih dveh mesecih se je sicer nekoliko opazneje povečal obseg kreditov podjetij in NFI za ostale namene, odplačevanje kreditov za poslovne namene in komercialne nepremičnine je ostalo relativno izrazito. Podjetja in NFI se tudi v tujini nadalje neto razdolžujejo, a manj kot v 2014.

¹¹

Neto odplačujejo dolgoročna posojila, neto zadolževanje v obliki kratkoročnih posojil pa je znašalo približno 120 mio EUR. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami

¹²

so se oktobra, po nekoliko višjih

10

Pri gibanjih v prvih enajstih mesecih je prikazana sprememba obsega na dan 30. 11. 2015 glede na dan 31. 12. 2014. Pri medletni primerjavi smo izločili vpliv prenosa terjatev na DUTB septembra in oktobra 2014 v skupni višini 1,3 mrd EUR.

11

V prvih desetih mesecih 2015 se je neto obseg kreditov v tujini zmanjšal za 450 mio EUR, kar je za približno tretjino manj kot v enakem obdobju leta 2014.

12

Obrestne mere za posojila na 1 mio EUR s spremenljivo in do

Tabela 7: Kazalniki finančnih trgov

Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v %

31. XII 14 30. XI 15 30. XI 15/31. X 15 30. XI 15/31. XII 14 30. XI 15/30. XI 14

Krediti skupaj 22.883,1 21.658,6 ‑0,8 ‑5,4 ‑8,8

Krediti podjetjem in NFI 12.300,4 11.076,3 ‑1,2 ‑10,0 ‑16,2

Krediti državi 1.820,3 1.725,5 ‑1,1 ‑5,2 ‑0,2

Krediti gospodinjstvom 8.762,5 8.893,9 ‑0,2 1,1 0,7

Potrošniški 2.104,1 2.046,8 ‑0,6 ‑2,7 ‑3,8

Stanovanjski 5.348,0 5.503,4 0,2 2,9 3,0

Ostalo 1.310,5 1.306,6 ‑1,0 ‑0,3 ‑0,9

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.355,6 15.741,9 0,0 2,5 3,4

Čez noč 7.373,6 8.796,3 0,9 19,3 22,0

Kratkoročno vezane 3.272,5 2.586,7 ‑1,8 ‑21,0 ‑22,1

Dolgoročno vezane 4.704,9 4.348,2 ‑0,7 ‑7,6 ‑7,3

Vloge na odpoklic 4,6 10,7 1,0 133,3 93,3

Vzajemni skladi 2.150,7 2.415,2 2,3 12,3 10,6

Bančne vloge države skupaj 1.909,4 2.431,5 ‑0,6 27,3 ‑6,8

Čez noč 24,6 782,2 3,2 3.080,4 67,3

Kratkoročno vezane 860,6 206,6 ‑13,7 ‑76,0 ‑80,9

Dolgoročno vezane 955,2 1.253,5 ‑0,1 31,2 28,9

Vloge na odpoklic 69,0 189,2 ‑2,9 174,1 124,9

Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR.

Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.

ravneh v predhodnih dveh mesecih, ponovno znižale, a so še vedno presegale 100 b. t. Kakovost bančne aktive se nadalje postopoma izboljšuje. Obseg nedonosnih terjatev je konec oktobra znašal 3,8 mrd EUR (10,8 %), kar je 0,6 mrd EUR manj kot konec leta 2014.

Na strani virov financiranja banke nadalje odplačujejo tuje obveznosti, prirast depozitov domačih nebančnih enega leta fiksno začetno obrestno mero.

Slika 22: Spremembe obsega kreditov domačih bank gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi

‑2.500

‑2.000

‑1.500

‑1.000

‑500 0 500 1.000

I‑XI 2011 I‑XI 2012 I‑XI 2013 I‑XI 2014 I‑XI 2015

V mio EUR

Vir podatkov: BS, preračuni UMAR.

Gospodinjstva Podjetja in NFI Država Skupaj

(18)

sektorjev se upočasnjuje. Banke so v prvih desetih mesecih 2015 neto odplačale za 1,4 mrd EUR obveznosti do tujine, kar je za približno četrtino več kot v primerljivem obdobju leta 2014. Pretežen del (približno 80 %) je posledica neto odplačil kreditov in vlog. Razdolževanje se je v drugi polovici leta sicer precej upočasnilo. Prirast vlog domačih nebančnih sektorjev se je v enajstih mesecih 2015 medletno več kot prepolovil

¹³

. Znašal je 1,2 mrd EUR, k temu pa je največ prispevala centralna država (približno 540 mio EUR), pomembno so prispevala tudi gospodinjstva in nefinančne družbe (vsak po okrog 380 mio EUR), obseg vlog NFI se je zmanjšal. Zaradi nizkih depozitnih obrestnih mer hitro narašča obseg vlog čez noč, obseg ostalih vlog pa se zmanjšuje.

Javne finance

Medletna rast javnofinančnih prihodkov se je oktobra okrepila in po prvih desetih mesecih leta 2015 znašala 2,3 %.

Visoka oktobrska medletna rast (davčnih) prihodkov je bila posledica zamika plačila dela trošarin in davka na dodano vrednost (DDV) iz septembra v oktober zaradi zamud pri plačilih nekaj večjih davčnih zavezancev.

V prvih desetih mesecih so k rasti skupnih prihodkov največ prispevali davčni prihodki. Višje so bile vse večje kategorije davčnih prihodkov, najbolj pa so se povečali prihodki od: (i) davka od dohodkov pravnih oseb, in sicer predvsem zaradi pozitivnega letnega poračuna po izboljšanju poslovnih rezultatov leta 2014; (ii) DDV, kar izhaja iz rasti zasebne potrošnje in ukrepov za povečanje učinkovitosti pobiranja tega davka in (iii) dohodnine, predvsem kot posledica večje zaposlenosti. Višji priliv (občinskih) davkov na nepremičnine je povezan z zamikom njihovega pobiranja za leto 2014 v leto 2015,

13

Tako veliko znižanje je predvsem posledica manjših prilivov vlog centralne države in v manjši meri tudi gospodinjstev.

‑8

‑6

‑4

‑2 0 2 4 6 8 10 12

‑8

‑6

‑4

‑2 0 2 4 6 8 10 12

I‑X

2014 I‑X

2015 Q1 Q2

2015 Q3 X

Medletna rast, v %

Prispevek k rasti, v o.t.

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Davčni prihodki Prispevki za socialno varnost Nedavčni prihodki Prejeta sredstva iz EU Kapit. in transf. prihodki, donacije SKUPAJ PRIHODKI (desna os)

Slika 23: Rast prihodkov in prispevki posameznih kategorij k rasti

višji izplen nekaterih drugih davkov (davka na finančne in zavarovalne storitve ter CO2 taks) pa z dvigom davčnih stopenj. K rasti prihodkov je pomembno prispevala tudi rast plačanih socialnih prispevkov, ki izhaja iz okrevanja zaposlenosti in širitve prispevne osnove. Medletni upad nedavčnih prihodkov je povezan z enkratnimi ali drugimi izrednimi prihodki iz leta 2014, kot so vplačila koncesnin za radijske frekvence za mobilno telefonijo. Za ravnjo iz enakega obdobja 2014 so nekoliko zaostali tudi prilivi iz proračuna EU.

Javnofinančni odhodki so bili v prvih desetih mesecih 2015 medletno nekoliko nižji (‑0,5 %). Nižji so bili izdatki za investicije, plačila obresti in subvencije, precej višji pa izdatki v namenske sklade. Izdatki za investicije so bili po visoki rasti v predhodnem letu medletno nižji za več kot 4 %. Kljub višjemu javnemu dolgu so bila nižja tudi plačila obresti, in sicer zaradi novega zadolževanja po nižji obresti meri od tiste na zapadli del dolga. Nižja so bila še plačila subvencij, transferi nepridobitnim organizacijam, nekoliko pa tudi izdatki za blago in storitve. Glede na enako obdobje 2014 so se najbolj povečali izdatki za namenske sklade (vodni sklad in sklad za podnebne spremembe), ki se beležijo v sklopu rezerv. Višji so bili tudi transferi gospodinjstvom, kar je posledica višjega letnega dodatka za upokojence in višjih ostalih transferov za zagotavljanje socialne varnosti; transferi nezaposlenim so bili ob nižji brezposelnosti nižji. Masa plač

¹⁴

in masa pokojnin (očiščena letnega dodatka

¹⁵

) sta bili podobni kot v enakem obdobju predhodnega leta.

14

Leta 2015 so bila izplačila za odpravo dela 3. četrtine plačnih nesorazmerij pri javnih uslužbencih nižja kot leto prej. Z njihovo izločitvijo bi bila masa plač medletno višja – med drugim tudi zaradi sprostitve nekaterih napredovanj tekom leta 2014.

15

Letni dodatek za upokojence se je leta 2014 beležil med pokojnine, z letom 2015 pa je bil vključen med transfere za zagotavljanje socialne varnosti. Zaradi primerljivosti podatkov smo ga iz podatka o pokojninah za leto 2014 izločili.

‑6

‑4

‑2 0 2 4 6

‑6

‑4

‑2 0 2 4 6

I‑X

2014 I‑X

2015 Q1 Q2

2015 Q3 X

Medletna rast v %

Prispevek k medletni rasti, v o.t.

Opomba: * Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

Plače in drugi stroški dela* Izdatki za blago in storitve

Plačila obresti Rezerve

Tekoči transferi Izdatki za investicije Plačila sredstev v proračun EU SKUPAJ ODHODKI (desna os)

Slika 24: Rast odhodkov in prispevki posameznih

kategorij k rasti

(19)

Tabela 8: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki Kategorija

I-X 2014 I-X 2015

Kategorija

I-X 2014 I-X 2015 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 12.607,9 5,7 12.900,2 2,3 SKUPAJ ODHODKI 13.757,2 3,2 13.685,3 -0,5

Davčni prihodki* 6.513,7 5,8 6.837,7 5,0 Plače in drugi stroški dela** 3.005,8 0,1 3.005,4 0,0

Dohodnina 1.555,4 2,5 1.604,7 3,2 Izdatki za blago in storitve 1.797,1 ‑1,5 1.781,8 ‑0,8

Davek od dohod. pravnih oseb 387,2 96,9 490,8 26,7 Plačila obresti 1.009,3 33,0 965,1 ‑4,4

Davki na nepremičnine 126,4 ‑22,0 153,8 21,7 Rezerve 71,7 ‑32,4 138,1 92,7

Davek na dodano vrednost 2.614,9 5,5 2.690,6 2,9 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 5.296,2 ‑0,2 5.322,1 0,5

Trošarine 1.228,5 ‑0,5 1.258,1 2,4 Ostali tekoči transferi 1.019,5 ‑5,3 959,6 ‑5,9

Prispevki za soc. varnost 4.345,4 2,7 4.504,1 3,7 Izdatki za investicije 1.218,1 39,1 1.164,0 ‑4,4

Nedavčni prihodki 1.007,9 23,7 790,2 ‑21,6 Plačila v proračun EU 339,5 ‑10,4 349,2 2,9

Prejeta sredstva iz EU 680,7 13,5 675,6 ‑0,8PRORAČUNSKI SALDO -1.149,2 -785,1

Ostalo 60,2 ‑51,4 92,6 53,8PRIMARNI SALDO -177,0 165,1

Opomba: *Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja; ** Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

Javnofinančni primanjkljaj

¹⁶

je v prvih desetih mesecih 2015 znašal 785 mio EUR in se bo do konca leta še nekoliko povečal. V primerjavi z enakim obdobjem 2014 je bil primanjkljaj za 364 mio EUR nižji, ugodnejši je bil tudi primarni saldo

¹⁷

, ki je bil pozitiven (165 mio EUR).

Medletno nižji primanjkljaj je bil posledica izboljšanja gospodarske aktivnosti in stanja na trgu dela ter vladnih ukrepov za rast prihodkov in zajezitev odhodkov

¹⁸

. Zajezitev rasti je bila med drugim prisotna pri izdatkih za investicije, pri katerih pričakujemo večjo dinamiko ob koncu leta in zato v celem letu višji primanjkljaj od doseženega v desetih mesecih.

Neto presežek državnega proračuna RS do proračuna EU je bil v enajstih mesecih 2015 manjši (404,2 mio EUR) kot v enakem obdobju 2014 (434,1 mio EUR) zaradi nižjih prihodkov iz naslova Skupne kmetijske in ribiške politike in strukturnih skladov. Slovenija je iz proračuna EU prejela 794,7 mio EUR oz. 74,9 % po rebalansu proračuna za letos načrtovanih prihodkov, v proračun EU pa vplačala 390,4 mio EUR oz. 102,2 % vseh za letos predvidenih vplačil. Največ vplačil je bilo iz Kohezijskega sklada, ki je bilo občutno večje kot pred letom, kar povezujemo s tem, da je konec leta 2015 potekel rok za črpanje sredstev iz finančnega obdobja 2007–2013.

16

Po podatkih konsolidirane globalne bilance javnega financiranja (po metodologiji denarnega toka).

17

Proračunski saldo brez upoštevanja prihodkov in odhodkov iz obresti.

18

Med vladnimi ukrepi za dvig prihodkov so poleg že omenjenih dvigov davčnih stopenj in širitve osnove za socialne prispevke še podaljšanje veljavnosti 4. dohodninskega razreda in ukrepi za večjo učinkovitost pobiranja dajatev. Med ukrepi za zajezitev odhodkov so podaljšanje nekaterih varčevalnih ukrepov glede stroškov dela (razen napredovanj) in socialnih transferov ter znižanje izdatkov za subvencije ter blago in storitve.

Slika 25: Prejeta sredstva iz proračuna EU, januar – november 2014 in 2015

0 50 100 150 200 250 300 350 400

Drugo Skupna kmetijska

politika Kohezijski

sklad Strukturni

skladi

V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR.

Skupaj prejeta sredstva (jan‑nov. 2015) Skupaj prejeta sredstva (jan‑nov. 2014)

(20)

(21)

izbr ane t

(22)

(23)

Indeks človekovega razvoja

Po indeksu človekovega razvoja (HDI) je Slovenija tudi v letu 2014 ostala na 12. mestu med državami EU oz. 25.

mestu med 188 vključenimi državami in tako v skupini držav z zelo visokim indeksom človekovega razvoja.

¹⁹

Najvišjo vrednost indeksa je tudi letos dosegla Norveška (0,944), med EU državami pa Danska (0,932). Vrednost indeksa za Slovenijo je zadnja leta precej stabilna (0,880 leta 2014 in 0,876 leta 2010)

²⁰

. K relativno visoki uvrstitvi Slovenije, med tremi dimenzijami

²¹

, ki jih zajema HDI, največ prispeva izobrazba. V primerjavi z letom 2013 se je pričakovano trajanje življenja povečalo za 0,5 leta na 80,4, bruto nacionalni dohodek na prebivalca v dolarski kupni moči pa za 1.043 na 27.852. Poleg sinteznega kazalnika HDI so v poročilo vključeni še trije dodatni kazalniki: IHDI (po nenakosti prilagojen indeks), GDI (po spolu prirejen indeks) in GII (indeks neenakosti med spoloma).

²²

19

Skupina zelo visoko razvitih držav s HDI, ki je višji od 0,800.

Visoko razvite s HDI nad 0,700, srednje razvite nad, in nižje razvite pod 0,550.

20

Podatki sicer niso primerljivi med leti zaradi vsakoletnih posodobitev, zato vsako poročilo vključuje tudi preračune podatkov za nazaj. V tem poročilu je vključena ena država več kot v prejšnjem.

21

HDI zajema tri dimenzije: zdravje, dohodek in izobrazbo. Zdravje tako kot po prejšnji metodologiji spremljajo s pričakovanim trajanjem življenja ob rojstvu. Kot kazalnik dohodka prebivalstva je uporabljen bruto nacionalni dohodek na prebivalca (v dolarski kupni moči). Izobrazba prebivalstva se od leta 2010 meri s povprečnim številom let šolanja prebivalstva, starega 25 let in več in s pričakovanim trajanjem šolanja ob vstopu v šolo.

22

Četrti sintezni indeks, večdimenzionalni indeks revščine ni izračunan za vse države, tudi za Slovenijo ne.

Tabela 9:

Indeks človekovega razvoja po dimenzijah in prirejen po spolu ter uvrstitvah v okviru EU držav

GDI=HDIž/

HDIm=0,996 Uvrstitev v EU HDI HDIž HDIm HDI HDIž HDIm 0,88 0,877 0,881 12 9 18 Pričakovana življenjska

doba ob rojstvu, v letih 80,4 83,4 77,3 16 10 18 Pričakovana leta šolanja,

2012* 16,8 17,7 16,0 7 7 9

Povprečna leta šolanja,

2012* 11,9 11,8 12,0 10 10 11

Ocena dohodka v pps, v

dolarjih 27.852 22.180 33.593 16 15 17

Vir: UNDP.

Opomba: Otroci, ki so vstopili v šolo leta 2012, naj bi se v Sloveniji v povprečju šolali 16,8 let, odraslo prebivalstvo (to je stari več kot 25 let) pa je imelo leta 2012 v povprečju 11,9 leta zaključenega šolanja. Najvišja vrednost indeksov je 1

Tabela 10: Indeks spolne neenakosti (GII)

GII= 0,016 Uvrstitev v EU 1 Stopnja smrtnosti pri porodu (na

100.000 rojstev) 7 13

Stopnja najstniških nosečnosti (na

1.000 žensk starih od 15‑19 let) 0,6 1

Delež sedežev v parlamentu (%) 100 27,7 72,3 12 16 Populacija s srednjo izobrazbo (%) 96,9 95,8 98,0 10 11 10 Aktivna populacija (%) 57,7 52,3 63,2 17 15 21 Vir: UNDP.

Gender Development Index groups: Countries are divided into five groups by absolute deviation from gender parity in HDI values. Group 1 comprises countries with high equality in HDI achievements between women and men (absolute deviation of less than 2.5 percent); group 2 comprises countries with medium to high equality in HDI achievements between women and men (absolute deviation of 2.5‑5 percent); group 3 comprises countries with medium equality in HDI achievements between women and men (absolute deviation of 5‑7.5 percent); group 4 comprises countries with medium to low equality in HDI achievements between women and men (absolute deviation of 7.5‑10 percent); and group 5 comprises countries with low equality in HDI achievements between women and men (absolute deviation from gender parity of more than 10 percent).

Life expectancy at birth: Number of years a newborn infant could expect to live if prevailing patterns of age‑specific mortality rates at the time of birth stay the same throughout the infant’s life.

Expected years of schooling: Number of years of schooling that a child of school entrance age can expect to receive if prevailing patterns of age‑specific enrolment rates persist throughout the child’s life.

Mean years of schooling: Average number of years of education received by people ages 25 and older, converted from educational attainment levels using official durations of each level.

Estimated gross national income per capita: Derived from the ratio of female to male wages, female and male shares of economically active population and GNI (in 2011 purchasing power parity terms). See Technical note 3 at http://hdr.undp.org for details.

Main data sources

Columns 1: Calculated based on data in columns 3 and 4.

Columns 2: Calculated based on data in column 1.

Columns 3 and 4: HDRO calculations based on data from UNDESA (2015), UNESCO Institute for Statistics (2015), Barro and Lee (2014), World Bank (2015a), ILO (2015a) and IMF (2015).

Columns 5 and 6: UNDESA (2015).

Columns 7 and 8: UNESCO Institute for Statistics (2015).

Columns 9 and 10: UNESCO Institute for Statistics (2015), Barro and Lee (2014), UNICEF Multiple Indicator Cluster Surveys and ICF Macro Demographic and Health Surveys.

Columns 11 and 12: HDRO calculations based on ILO (2015a), UNDESA (2013a), World Bank (2015a) and IMF (2015).

Slika 26: Indeks človekovega življenja (HDI) in kazalnik pričakovanih let življenja za države EU, razvrščeneglede na dimenzijo dohodka, 2014

0,70 0,75 0,80 0,85 0,90 0,95

LU SE NL DK DE AT BE IE UK FI FR IT ES CY MT SI CZ SK PT EE GR LT PL HU LV HR RO BG 70

73 76 79 82 85

HDI

Vir: UNDP.

Število

Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu (desna os) Indeks človekovega razvoja (leva os)

Slovenija je bila leta 2014 ponovna na tretjem

²³

mestu med državami EU z najmanjšo izgubo potenciala zaradi neenakosti, ki ga meri IHDI. Ta kaže, v kolikšni meri je

23

Za Češko in Finsko.

(24)

potencial družbe, ki ga meri HDI, tudi izkoriščen. Enaki vrednosti HDI in IHDI pomenita, da v državi ni neenakosti.

Z vrednostjo IHDI 0,829 je bilo v Sloveniji leta 2014 zaradi neenakosti izgubljenega približno toliko potenciala kot leto prej (5,8 %). S prilagoditvijo za neenakost se uvrstitev Slovenije med državami EU tako izboljša za štiri mesta, na osmo mesto. Na izgubo skupnega potenciala v Sloveniji najbolj vplivajo posledice neenakosti v dimenziji dohodka (11 % leta 2014, kar je za 0,4 o. t več kot leto prej), ki pa je sicer med državami EU tretja najmanjša neenakost po dohodku, za Finsko in Češko. Izguba potenciala pri zdravju (3,8 %) in izobrazbi (2,6 %) je manjša.

Po večini spolno diferenciranih kazalnikov se ženske v Sloveniji uvrščajo bolje od povprečja EU, razen po kazalniku dohodka in deležu aktivne populacije, moški pa slabše od povprečja, razen po kazalnikih izobrazbe. Kazalniki, diferencirani po spolu, so osnova za izračun indeksa človekovega razvoja za ženske in moške (HDIž in HDIm) s pomočjo katerih se izračuna GDI. Njegova vrednost za Slovenijo znaša 9,996, kar nas uvršča na osmo mesto med državami EU. Po indeksu neenakosti med spoloma (GII) pa je Slovenija z 0,016 najboljša med državami EU.

Ta indeks odraža spolno neenakost v treh dimenzijah:

1. reproduktivno zdravje z indikatorjema smrtnost pri

porodu in najstniške nosečnosti, 2. opolnomočenost z

indikatorjema delež populacije s sekundarno stopnjo

izobrazbe in delež parlamentarnih sedežev ter 3. trg dela

z indikatorjem delež aktivne populacije.

(25)

sta tistična prilo

(26)

(27)

Pomembnejši kazalci 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Jesenska napoved 2015

Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 1,2 0,6 ‑2,7 ‑1,1 3,0 2,7 2,3 2,3

BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.252 36.896 35.988 35.907 37.303 38.520 39.919 41.153

BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.694 17.973 17.498 17.435 18.093 18.633 19.247 19.800 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)¹ 21.100 21.500 21.600 21.700 22.600

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)¹ 83 83 82 82 83

Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,7 11,8 12,0 13,1 13,1 12,3 11,8 11,1

Stopnja brezposelnosti, anketna 7,3 8,2 8,9 10,1 9,7 9,4 8,9 8,5

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,4 2,4 ‑1,8 0,3 2,5 1,2 1,2 1,4

Inflacija², povprečje leta 1,8 1,8 2,6 1,8 0,2 ‑0,4 0,8 1,4

Inflacija², konec leta 1,9 2,0 2,7 0,7 0,2 0,1 1,2 1,6

MENJAVA S TUJINO

Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 10,2 6,9 0,6 3,1 5,8 5,0 5,2 4,9

Izvoz proizvodov 12,0 8,0 0,4 3,3 6,4 5,3 5,4 5,0

Izvoz storitev 3,4 2,5 1,5 1,9 3,4 3,9 4,2 4,3

Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 6,8 5,0 ‑3,7 1,7 4,0 4,9 3,8 5,0

Uvoz proizvodov 7,6 6,0 ‑4,3 2,5 3,7 5,4 3,8 5,1

Uvoz storitev 3,1 ‑0,4 0,2 ‑3,1 6,0 1,9 4,0 4,5

Saldo tekočega računa plačilne bilance³, v mio EUR ‑43 68 930 2.023 2.607 2.387 2.870 2.776

‑ delež v primerjavi z BDP, v % ‑0,1 0,2 2,6 5,6 7,0 6,2 7,2 6,7

Bruto zunanji dolg, v mio EUR 42.123 41.669 42.872 41.658 46.314 44,818*

‑ delež v primerjavi z BDP, v % 116,2 112,9 119,1 116,0 124,2

Razmerje USD za 1 EUR 1,327 1,392 1,286 1,328 1,329 1,109 1,102 1,102

DOMAČE POVPRAŠEVANJE

Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 1,3 0,0 ‑2,5 ‑4,1 0,7 2,0 2,6 2,2

‑ delež v BDP, v % 56,0 56,0 56,7 55,0 53,3 52,3 52,0 52,1

Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) ‑0,5 ‑0,7 ‑2,3 ‑1,5 ‑0,1 ‑0,1 ‑0,4 ‑0,3

‑ delež v BDP, v % 20,3 20,4 20,3 19,8 19,1 18,5 18,5 18,1

Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) ‑13,3 ‑4,9 ‑8,8 1,7 3,2 2,0 ‑1,8 5,0

‑ delež v BDP, v % 21,3 20,2 19,3 19,7 19,6 19,7 19,0 19,7

Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2015).

Opombe: ¹Merjeno v standardih kupne moči (PPS); ²Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; ³ plačilno bilančna statistika; ^*konec oktobra 2015.

(28)

Proizvodnja 2012 2013 2014 2013 2014 2015 2013 2014

Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v %

Industrija B+C+D ‑1,1 ‑0,9 2,2 ‑1,1 1,6 0,7 2,3 3,1 2,6 6,2 4,4 4,8 ‑0,4 8,0 ‑0,2 ‑1,4

B Rudarstvo ‑7,4 1,3 ‑3,8 ‑7,1 16,8 ‑1,6 33,0 ‑9,6 ‑28,1 1,1 ‑12,5 ‑1,1 6,0 74,1 30,2 0,0

C Predelovalne dejavnosti ‑2,3 ‑1,5 4,3 ‑1,4 1,2 3,3 3,1 5,1 5,6 6,2 5,1 5,6 ‑0,4 7,7 2,5 1,0 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 10,5 3,9 ‑14,2 3,2 3,1 ‑18,3 ‑10,0 ‑11,5 ‑16,1 5,8 2,4 ‑0,5 ‑1,3 5,5 ‑21,6 ‑19,4 GRADBENIŠTVO², medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v %

Gradbeništvo skupaj ‑16,8 ‑2,5 19,5 ‑3,4 22,8 36,8 40,0 19,8 ‑3,3 0,3 ‑8,9 ‑13,0 31,4 6,8 34,5 28,8

Stavbe ‑17,3 ‑20,4 3,8 ‑16,6 5,1 6,7 6,5 8,0 ‑4,5 ‑5,3 ‑1,2 ‑6,7 3,1 0,8 6,2 4,7

Gradbeni inženirski objekti ‑16,6 6,3 26,5 1,7 27,1 52,5 55,7 25,1 ‑1,9 2,5 ‑11,5 ‑15,6 41,5 6,3 49,1 41,1 TRŽNE STORITVE, medletna rast v %

Storitve skupaj ‑2,8 ‑0,3 2,7 0,5 1,1 3,5 2,0 4,3 1,1 3,4 3,0 3,3 0,3 1,9 2,8 2,9

Promet in skladiščenje 0,0 ‑0,1 6,2 0,6 1,6 7,2 6,1 7,0 4,5 2,3 3,1 2,2 1,3 2,8 6,5 5,9

Informacijske in

komunikacijske dejavnosti ^‑2,9 ^0,4 ^1,1 ^1,7 ^0,6 ^5,0 ^‑0,3 ^0,6 ^‑0,5 ^1,4 ^1,7 ^4,5 ^‑1,9 ^2,3 ^5,3 ^6,0 Strokovne, znanstvene in

tehnične dejavnosti ^‑7,6 ^‑2,1 ^‑1,8 ^‑3,1 ^‑0,6 ^‑4,7 ^‑2,5 ^6,6 ^‑5,7 ^3,5 ^‑0,8 ^0,9 ^0,5 ^‑1,4 ^‑7,2 ^‑6,3 Druge raznovrstne poslovne

dejavnosti ^‑4,5 ^3,7 ^2,5 ^3,7 ^5,4 ^0,2 ^‑1,6 ^1,8 ^10,1 ^14,1 ^15,4 ^9,7 ^3,6 ^6,4 ^0,5 ^0,6

TRGOVINA, medletna rast v %

Skupni realni prihodek* ‑3,6 ‑1,0 2,4 ‑2,2 3,2 2,4 ‑1,2 5,7 2,6 4,9 6,8 4,5 2,7 4,8 2,2 1,9

Realni prihodek v trgovini na

drobno ^‑2,2 ^‑3,7 ^0,0 ^‑4,6 ^‑0,7 ^‑0,7 ^‑1,0 ^2,3 ^‑0,8 ^0,8 ^1,4 ^0,4 ^‑1,4 ^0,1 ^‑1,1 ^‑0,6

Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila

motornih vozil ^‑6,3 ^4,7 ^7,2 ^3,4 ^11,6 ^8,6 ^‑1,7 ^12,8 ^9,0 ^11,8 ^15,8 ^12,8 ^10,4 ^16,3 ^8,8 ^6,9

Nominalni prihodek v trgovini na

debelo in posredništvu pri prodaji ^0,8 ^‑0,2 ^3,8 ^‑1,4 ^4,7 ^6,2 ^3,0 ^6,0 ^0,1 ^0,2 ^1,5 ^0,7 ^1,8 ^10,2 ^5,1 ^5,2 TURIZEM, medletna rast v %

Skupaj, prenočitve 1,2 0,3 ‑0,5 2,9 0,6 ‑2,0 ‑14,0 ‑3,4 3,9 6,8 28,1 11,2 ‑3,2 0,1 ‑0,4 ‑3,4 Domači gostje, prenočitve ‑4,9 ‑3,4 ‑3,5 ‑2,4 0,5 ‑3,4 ‑8,1 ‑7,7 1,6 6,8 12,7 15,2 ‑2,3 ‑0,9 ‑6,9 ‑5,7 Tuji gostje, prenočitve 5,6 2,8 1,4 5,6 0,7 ‑0,6 ‑17,4 ‑1,4 5,6 6,9 37,9 9,4 ‑4,0 1,1 4,3 ‑0,2 Nominalni prihodek v gostinstvu ‑1,1 ‑1,4 2,1 0,5 2,9 2,8 3,3 1,2 1,1 6,8 4,3 3,4 0,7 4,1 1,4 2,0

KMETIJSTVO

Odkup pridelkov, v mio EUR 480,4 478,4 506,9 123,2 139,6 113,6 122,8 132,5 138,0 102,5 111,4 124,0 41,7 48,5 38,4 36,0 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**)

Kazalnik gospodarske klime ‑16,9 ‑13,3 ‑2,2 ‑12,0 ‑11,4 ‑8,4 ‑1,9 0,0 1,5 4,1 5,1 5,5 ‑10,6 ‑11,1 ‑8,8 ‑9,0 Kazalnik zaupanja

v predelovalnih dejavnostih ‑11 ‑5 2 ‑4 ‑2 ‑1 3 3 3 6 5 6 ‑1 ‑2 ‑3 0

v gradbeništvu ‑41 ‑22 ‑11 ‑18 ‑17 ‑14 ‑10 ‑9 ‑11 ‑11 ‑15 ‑16 ‑15 ‑18 ‑15 ‑17

v storitvenih dejavnostih ‑12 ‑12 5 ‑11 ‑10 ‑5 6 6 11 15 16 16 ‑7 ‑10 ‑5 ‑6

v trgovini na drobno 2 2 9 8 3 2 7 10 17 17 14 15 ‑5 ‑1 9 0

potrošnikov ‑34 ‑33 ‑22 ‑33 ‑34 ‑30 ‑26 ‑17 ‑17 ‑15 ‑10 ‑8 ‑34 ‑32 ‑29 ‑31

Vir podatkov: SURS. Opombe: ¹Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; ²V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le‑teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi;

**desezonirani podatki SURS.

(29)

2014 2015

3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

3,7 0,8 0,0 6,1 5,2 ‑1,3 4,7 2,9 1,5 3,5 3,3 7,2 7,9 0,4 5,3 7,4 2,0 7,9 5,3 2,9 ‑ ‑

‑27,5 69,7 17,6 10,1 ‑18,7 ‑25,3 20,3 ‑4,5 ‑24,1 ‑52,5 ‑14,9 ‑3,9 28,9 ‑35,3 2,3 8,3 13,1 11,2 ‑21,9 ‑11,4 ‑ ‑

6,3 1,0 0,1 8,3 6,9 1,2 6,4 5,1 3,8 8,3 3,3 7,0 8,0 1,1 6,0 8,1 2,3 8,4 6,6 3,3 ‑ ‑

‑13,8 ‑9,7 ‑4,7 ‑15,3 ‑6,0 ‑15,7 ‑13,0 ‑16,2 ‑13,7 ‑18,1 4,4 9,2 4,1 2,1 0,6 4,7 ‑3,0 1,8 ‑0,1 2,6 ‑ ‑

44,6 47,2 45,0 30,4 27,7 27,5 6,7 ‑1,8 ‑10,5 4,6 ‑2,7 6,0 ‑1,7 ‑7,0 ‑9,0 ‑10,5 ‑13,0 ‑14,0 ‑12,1 ‑11,8 ‑ ‑ 8,5 9,8 11,3 ‑0,2 13,6 15,9 ‑4,0 ‑5,1 ‑12,6 7,0 ‑0,3 ‑6,7 ‑8,2 ‑5,3 0,9 0,7 ‑3,5 ‑12,0 ‑4,0 ‑8,9 ‑ ‑ 63,0 65,1 60,4 44,6 34,1 32,5 11,6 0,4 ‑8,7 4,5 ‑4,1 11,9 0,9 ‑7,5 ‑12,2 ‑14,3 ‑16,4 ‑15,2 ‑15,1 ‑12,9 ‑ ‑

4,7 2,3 2,5 1,3 7,0 3,3 2,7 1,8 ‑0,6 2,0 0,9 5,7 3,6 1,4 2,6 4,8 3,1 3,8 3,0 4,2 ‑ ‑

8,9 4,6 6,1 7,6 7,3 3,6 9,8 2,5 2,4 8,9 ‑2,0 5,7 3,1 0,8 2,1 6,2 2,4 3,9 0,6 3,7

3,8 1,1 0,2 ‑2,1 3,4 ‑0,4 ‑1,0 ‑0,3 ‑0,7 ‑0,6 ‑0,9 3,2 2,0 2,9 0,3 1,8 2,2 4,8 6,5 4,5

‑1,2 ‑0,6 ‑1,4 ‑5,1 17,5 9,8 ‑4,1 ‑0,5 ‑9,0 ‑7,1 2,8 5,8 2,1 ‑4,5 1,5 0,6 1,3 0,1 1,2 4,3

‑0,6 ‑0,7 ‑0,2 ‑3,7 4,2 ‑0,7 2,0 8,8 9,6 12,0 13,4 12,8 15,9 12,4 13,4 20,1 8,7 9,9 10,7 9,7 ‑ ‑

3,2 2,5 ‑3,2 ‑2,9 8,4 1,1 7,9 2,9 0,7 4,2 2,0 6,4 6,4 2,7 8,1 9,8 3,5 4,9 5,1 3,8 ‑ ‑

‑0,5 3,0 ‑3,2 ‑2,8 3,0 ‑0,8 4,8 ‑0,7 ‑1,3 ‑0,3 ‑1,3 2,9 0,7 ‑0,9 2,5 2,6 0,2 0,2 0,8 0,4 ‑ ‑

10,1 1,5 ‑3,4 ‑3,0 19,4 5,7 13,6 9,4 4,0 13,9 7,7 12,3 15,4 8,9 17,6 21,4 9,7 15,9 13,0 9,3 ‑ ‑

8,4 5,8 ‑0,1 3,3 6,3 2,3 9,4 1,6 0,1 ‑1,4 ‑6,8 3,4 4,4 ‑2,2 1,8 5,0 0,8 0,4 0,8 ‑2,0 ‑ ‑

‑2,1 7,8 ‑2,9 4,8 ‑5,1 ‑1,3 ‑4,7 6,0 ‑0,7 5,6 6,2 12,4 2,2 6,1 8,1 6,7 10,9 8,7 7,0 1,1 ‑ ‑

2,4 ‑3,6 1,0 ‑1,3 ‑7,7 ‑8,7 ‑5,8 8,2 ‑0,7 ‑3,6 9,6 9,9 1,0 10,5 ‑2,9 7,4 8,3 10,2 6,4 0,9 ‑ ‑

‑5,8 15,5 ‑4,9 8,3 ‑3,8 2,1 ‑4,2 4,5 ‑0,7 13,9 4,0 15,7 3,2 3,7 14,2 6,3 12,1 8,1 7,3 1,2 ‑ ‑

5,1 4,2 2,7 2,9 0,7 4,5 ‑1,6 3,5 0,2 ‑0,4 7,0 8,0 5,4 4,3 5,1 3,6 5,2 2,7 2,5 0,8

‑

^‑

39,2 42,6 39,4 40,7 48,0 38,8 45,7 47,4 40,9 49,7 34,1 32,1 36,3 37,1 37,0 37,4 43,4 36,3 44,3 49,0 ‑ ‑

‑7,4 ‑5,3 ‑0,2 ‑0,3 1,3 ‑1,7 0,3 2,3 0,8 1,3 2,8 4,0 5,5 5,0 5,2 5,1 3,6 6,9 6,0 6,2 5,6 6,4

0 2 3 5 6 2 2 3 2 4 4 5 9 4 6 6 6 8 5 7 6 6

‑10 ‑16 ‑5 ‑8 ‑6 ‑12 ‑10 ‑9 ‑12 ‑11 ‑12 ‑10 ‑10 ‑15 ‑15 ‑14 ‑16 ‑15 ‑18 ‑14 ‑13 ‑14

‑4 3 9 7 6 6 7 11 12 11 12 16 16 18 16 15 15 15 17 18 19 19

‑3 1 17 2 11 10 10 18 21 13 23 19 9 21 17 5 5 16 23 15 17 12

‑29 ‑31 ‑25 ‑22 ‑17 ‑21 ‑13 ‑13 ‑20 ‑18 ‑14 ‑17 ‑14 ‑12 ‑11 ‑6 ‑14 ‑5 ‑6 ‑11 ‑14 ‑10