Ekonomsko ogledaloISSN 1318-3818

(1)

decemb er 20 1 4 , št . 12 , let

(2)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Jure Brložnik; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Matevž Hribernik; mag. Rotija Kmet Zupančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič;

dr. Tanja Kosi Antolič; Janez Kušar; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar;

mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc; Miha Trošt

Uredniški odbor:

mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop

Računalniška postavitev: Bibijana Cirman Naglič

Tisk: SURS

Naklada: 120 izvodov

(3)

Tekoča gospodarska gibanja ...5

Mednarodno okolje ... 7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ...8

Trg dela ...13

Cene ...14

Plačilna bilanca ...16

Finančni trgi ...17

Javne finance ...19

Okvir Okvir 1: Trg nepremičnin – 3. četrtletje 2014 ... 11

Statistična priloga ...23

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.

V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 5. januarja 2015.

(4)

Aktualno

Kratkoročni kazalniki nakazujejo nadaljevanje okrevanja gospodarstva v evrskem območju v zadnjem četrtletju 2014; cene nafte so se decembra še znižale in dosegle najnižjo raven v zadnjih petih letih. Po

padcu v tretjem četrtletju so se obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti, vrednost opravljenih del v gradbeništvu in prihodek v trgovini na drobno oktobra povečali (desezonirano) in bili večji kot pred letom. Oktobra in novembra se je nekoliko izboljšal tudi kazalnik gospodarske klime. Podobno kot ostale institucije je decembra tudi ECB znižala napovedi za gospodarsko rast v letu 2015 (1,0 %), in sicer zaradi slabših pričakovanj glede rasti izvoza in investicij.

Decembra so se cene nafte znižale za nadaljnjih 20 % in znašale 50 EUR/sod.

Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji, vezanih predvsem na tuje povpraševanje, so se na prehodu v zadnje četrtletje ohranile na visoki ravni, kazalnikov, vezanih predvsem na domače povpraševanje, pa so se zmanjšale. Realni izvoz blaga je oktobra sicer ostal na podobni ravni

kot predhodni mesec, ki pa je precej večja medletno. Ob rasti v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti se je oktobra povečal obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti, ki je tudi medletno precej večji. Aktivnost v gradbeništvu pa se je oktobra znova zmanjšala in je bila po daljšem obdobju manjša tudi medletno. Po rasti v predhodnih mesecih se je oktobra zmanjšal tudi prihodek v trgovini na drobno, ki ostaja na podobni ravni kot pred letom. Kazalnik gospodarske klime, ki se je do sredine leta izboljševal, je v drugi polovici leta ostal na podobni ravni, ki pa je bila precej višja kot konec leta 2013.

Razmere na trgu dela se še izboljšujejo. Naraščanje števila delovno aktivnih se je oktobra nadaljevalo, v desetih

mesecih pa je bilo medletno večje za 6.294 oseb. Vidno medletno rast so beležili v nekaterih dejavnostih zasebnega sektorja, kjer so tudi kazalniki aktivnosti večji kot pred letom. Podjetja pa ostajajo previdna pri zaposlovanju, tako da je več kot polovica skupne rasti posledica povečanja v zaposlovalnih dejavnostih, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile, po naši oceni predvsem v gradbeništvo in predelovalne dejavnosti. Med glavnimi razlogi za nadaljnje zmanjšanje števila registriranih brezposelnih (desez.) je večje zaposlovanje. Konec decembra jih je bilo 119.458, kar je 3,7 % manj kot konec leta 2013. K oktobrskemu nadaljnjemu povišanju povprečne bruto plače na zaposlenega sta prispevala zasebni in javni sektor.

Medletna inflacija konec leta 2014 (0,2 %) je bila najnižja po osamosvojitvi. Ob nadaljevanju šibkega

domačega povpraševanja in občutnem znižanju cen surovin v drugi polovici leta so bile cene v večini skupin decembra medletno nižje. K nizki inflaciji so prispevale predvsem nižje cene energentov, pa tudi hrane in trajnih dobrin, prispevek storitev pa je bil pozitiven. Slednje je v pomembni meri posledica enkratnega dejavnika ob koncu leta, ko so se premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po novembrskem znižanju decembra vrnile na predhodno raven, v letu 2013 pa je do znižanja prišlo decembra. Podobna cenovna gibanja so značilna tudi za celotno evrsko območje, kjer je bila decembra zabeležena deflacija (‑0,2 %).

Zniževanje kreditne aktivnosti bank se nadaljuje. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se je, brez

upoštevanja oktobrskega prenosa terjatev na DUTB v višini 1,1 mrd EUR, v enajstih mesecih 2014 znižal za 1,3 mrd EUR, kar je za približno tretjino manjše znižanje kot v enakem obdobju leta 2013. Povečuje se samo kreditiranje države, obseg kreditov podjetjem in NFI ter gospodinjstvom pa se znižuje, vendar se je slednje več kot prepolovilo. Obseg vlog gospodinjstev in države se je v letu 2014 povečal, banke pa so še naprej zmanjševale obveznosti do tujine in tudi do ECB. Delež terjatev z zamudami nad 90 dni se je po septembrskem občutnem povišanju oktobra zmanjšal na 13,2 %.

Javnofinančni primanjkljaj je po prvih desetih mesecih leta 2014 znašal 1,138 mrd EUR, kar je 266,7 mio EUR manj kot v enakem obdobju leta 2013. Medletno znižanje je predvsem posledica ukrepov in enkratnih

dogodkov na strani prihodkov, delno pa krepitve gospodarske aktivnosti, ki je dodatno prispevala k rasti glavnih

kategorij davčnih prihodkov. Na izdatkovni strani so se znižali izdatki za nekatere tekoče transfere, za blago in

storitve, rezervo in plačila v proračun EU. Višja kot v enakem obdobju predhodnega leta pa so plačila obresti in

investicijski izdatki.

(5)

(6)

tek oč a gosp odarsk

(7)

(8)

Mednarodno okolje

Po padcu v tretjem četrtletju so se oktobra vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v evrskem območju povečale, kazalniki zaupanja nakazujejo nadaljevanje šibkega okrevanja. Oktobra so se obseg industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, vrednost opravljenih del v gradbeništvu in prihodek v trgovini na drobno povečali (desezonirano). Vrednosti vseh treh so tudi višje kot pred letom. Nadaljevalo se je skromno izboljševanje razmer na trgu dela, saj se je v tretjem četrtletju povečala zaposlenost, stopnja brezposelnosti pa se je v zadnjih šestih mesecih nekoliko zmanjšala (za 0,2 o. t. na 11,5 %). Kazalnik gospodarske klime (ESI) se je po poslabšanju v drugem in tretjem četrtletju oktobra in novembra nekoliko izboljšal, in sicer v industriji in trgovini na drobno, razpoloženje potrošnikov pa se od pomladi poslabšuje.

1 Znižanje ključnih obrestnih mer, poleg začetka programov nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP) in kritih obveznic (CBPP) pa sta bili v letu 2014 izvedeni tudi dve avkciji ciljno usmerjenih operacij (TLTRO).

ECB je decembra znižala napoved gospodarske rasti za leto 2015 na 1,0 %. To je 0,6 o. t. manj kot v septembrski napovedi, glavna razloga za znižanje pa so slabši obeti za izvoz zaradi nižje rasti tujega povpraševanja in glede investicij. K nekoliko višji gospodarski rasti kot v letu 2014, ko naj bi znašala 0,8 %, naj bi prispevalo predvsem nadaljnje okrevanje zasebne potrošnje. Znižali so tudi napoved inflacije, ki bo tudi v letu 2015 ostala zelo nizka (0,7 %).

Ob koncu leta so se zahtevane donosnosti državnih obveznic večine držav evrskega območja nadalje znižale. Donosnosti 10-letnih obveznic držav evrskega območja so tako decembra dosegle najnižje ravni doslej, nekoliko bolj izrazito pa je bilo znižanje donosnosti obveznic perifernih držav. Znižanje povezujemo predvsem z vplivom ukrepov, ki jih je za spodbuditev okrevanja gospodarstva ter okrepitev delovanja transmisijskega mehanizma¹ v letu 2014 sprejela ECB.

Decembra so se dolarske cene nafte Brent ponovno občutno znižale in dosegle najnižje ravni v zadnjih petih letih.

Dolarska cena nafte se je začela občutneje zniževati julija, takšna gibanja pa so se nadaljevala tudi decembra, ko se je povprečna cena znižala še za okoli 20 %, od junija pa se je skupaj znižala za skoraj polovico. Znižanje cen v zadnjih mesecih je predvsem posledica povečanja ponudbe nekaterih držav izven OPEC (ZDA in Kanada), države članice OPEC pa so ohranile nespremenjene ravni črpanja. Povprečna dolarska cena nafte Brent se je v letu 2014 tako znižala za 8,9 % na 99,0 USD za sod, izraženo v EUR pa za 8,7 % na 74,6 EUR za sod. Po zadnjih podatkih IMF so se v drugi polovici leta nekoliko znižale tudi dolarske cene neenergetskih surovin, vendar je bilo njihovo znižanje precej manjše. Medletno so se v enajstih mesecih leta 2014 najbolj znižale cene industrijskih surovin, predvsem kovin.

Slika 1: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju

85 90 95 100 105 110

75 80 85 90 95 100

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 Desezonirana vrednost, 3-mes. drseča sredina

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Ind. proiz. predelovalnih dej. Obseg opr. del v gradben.

Prihodek v trg. na drobno ESI (desna os)

Slika 2: Donosnost 10-letne državne obveznice

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18

jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 jul.14

Donosnost 10-letne državne obveznice, v %

Vir: Bloomberg.

Slovenija Portugalska Španija

Italija Irska Nemčija

(9)

2 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza blaga pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen.

Gospodarska gibanja v Sloveniji

Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji, vezanih predvsem na tuje povpraševanje, se na prehodu v zadnje četrtletje ohranjajo na visoki ravni, kazalniki, vezani predvsem na domače povpraševanje, pa so se zmanjšali. Realni izvoz blaga je po visoki rasti v tretjem četrtletju oktobra sicer ostal na podobni ravni kot predhodni mesec, ki pa je precej višja kot pred letom. Ob rasti v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti se je oktobra povečal obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti, ki je tudi medletno precej večji. Aktivnost v gradbeništvu pa se je po visoki rasti od druge polovice leta 2013 v zadnjih mesecih zmanjšala in bila oktobra po daljšem obdobju manjša tudi medletno. Po rasti v predhodnih mesecih se je oktobra zmanjšal tudi prihodek v trgovini na drobno, ki ostaja na podobni ravni kot pred letom.

Po visoki rasti v tretjem četrtletju sta realni izvoz in uvoz blaga oktobra ostala na podobni ravni kot predhodni mesec (desez.).² Izvoz blaga v EU je po rasti v predhodnih Tabela 1: Kazalniki mednarodnega okolja

povprečje sprememba, v %*

2013 XI 14 XII 14 XII 14/XI 14 XII 14/XII 13 I-XII 14/I-XII 13

Brent USD, na sod 108,56 79,44 62,75 -21,0 -43,3 -8,7

Brent EUR, na sod 81,66 64,39 50,63 -21,4 -37,3 -9,1

EUR/USD 1,328 1,247 1,247 0,0 -9,0 0,7

3-mesečni EURIBOR, v % 0,220 0,081 0,081 0,0 -19,3 0,0

Vir: EIA, ECB Euribor, preračuni UMAR. Opomba: * pri Euribor sprememba v b. t.

Slika 3: Cene soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/EUR

1,15 1,20 1,25 1,30 1,35 1,40 1,45 1,50 1,55 1,60

40 50 60 70 80 90 100 110 120 130

jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 jul.14 USD za 1 EUR

USD/EUR za sod

Vir: ECB, EIA, preračun UMAR.

Cena v EUR (leva os) Cena v USD (leva os)

Menjalni tečaj USD za EUR (desna os)

Slika 4: Dolarske cene neenergetskih surovin

150 160 170 180 190 200 210 220 230 240 250 260

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14

Indeks 2005=100

Vir: IMF.

Neenergetske surovine Kovine Hrana

Slika 5: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

30 40 50 60 70 80 90 100 110 120

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14

Desezoniran realni indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Izvoz blaga Ind. proiz. predel. dej.

Vred. oprav. del v gradb. Prih. v trgovini na drobno

(10)

Slika 6: Blagovna menjava – realno

mesecih oktobra stagniral, izven EU pa se je nekoliko povečal. V desetih mesecih leta 2014 je bil skupni realni izvoz blaga medletno večji za 6,6 % predvsem zaradi večjega izvoza na Hrvaško, v Nemčijo, Avstrijo in Italijo, med državami nečlanicami EU pa je k skupni rasti največ prispeval izvoz v Švico in ZDA. Izvoz v Francijo je bil v tem obdobju na enaki ravni kot pred letom, a se v zadnjih mesecih povečuje, kar povezujemo s povečanim izvozom novega modela avtomobila. Izvoz cestnih vozil, ki se je v tretjem četrtletju povečal za skoraj petino, je po naši oceni tudi največ prispeval k medletni rasti skupnega izvoza v desetih mesecih leta.³ Realni uvoz blaga pa je bil v desetih mesecih medletno večji za 3,7 %. To je bila zlasti posledica večjega nominalnega uvoza blaga za proizvodnjo, kar povezujemo z okrevanjem aktivnosti v predelovalnih dejavnostih, in osebnih avtomobilov.

K skupni rasti je prispeval tudi večji uvoz proizvodov za investicije.

3 Ocena na podlagi razpoložljivih podatkov o strukturi zunanjetrgovinske menjave za devet mesecev.

Nominalni izvoz in uvoz storitev sta se po stagnaciji oz.

padcu v tretjem četrtletju oktobra povečala (desez.).⁴ Izvoz storitev je bil v desetih mesecih 2014 medletno večji za 2,6

% predvsem zaradi večjega izvoza transportnih ter raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev. Slednje so največ prispevale k medletni rasti uvoza v desetih mesecih 2014 (10,6 %). Poleg njih sta vidno k skupni rasti prispevala še večji uvoz potovanj in transporta.

Slika 7: Storitvena menjava – nominalno

Tabela 2: Izbrani kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2013 X 14/IX 14 X 14/

X 13 I-X 14/

I-X 13

Izvoz blaga, realno¹ 2,5 -0,2³ 7,8 6,6

Uvoz blaga, realno¹ 0,5 -0,4³ 3,0 3,7

Izvoz storitev, nominalno² 5,6 2,0³ 8,5 2,6 Uvoz storitev, nominalno² 1,4 4,5³ 9,8 10,6 Industrijska proizvodnja, realno -0,9 0,9³ 3,8⁴ 1,7⁴ v predelovalnih dejavnostih -1,5 1,3³ 6,0⁴ 3,3⁴ Gradbeništvo-vrednost opravljenih

gradbenih del, realno -2,6 -0,9³ -2,5 25,3 Trgovina na drobno – realni prihodek -3,7 -2,1³ -0,4 0,2 Storitvene dejavnosti (brez trgovine)

– nominalni prihodek -0,3 -1,0³ 2,6 3,2

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR ²plačilnobilančna statistika ³desezonirani podatki ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je oktobra znova povečal. Večji je bil v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti, najbolj v tehnološko zahtevnejših panogah (desez.). V slednjih je obseg proizvodnje v desetih mesecih 2014 tudi najbolj presegal

4 Po plačilnobilančni statistiki.

Slika 8: Medletna sprememba obsega proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog

80 85 90 95 100 105 110 115

Desezoniran realni indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Izvoz blaga Uvoz blaga

250 300 350 400 450 500

V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Uvoz storitev

-6 -4 -2 0 2 4 6 8 10

Sr. vis. in visoko teh.

zaht. panoge

Sr. nizko teh. zaht.

panoge

Nizko teh. zaht.

panoge

Medletna rast, v %

jan.-jun. 2013 jul.-dec. 2013 jan.-jun. 2014 jul.-okt. 2014

(11)

5 Kazalnik pričakovanega skupnega povpraševanja se je namreč izboljšal manj kot kazalnik pričakovanega izvoza.

6 Število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih je bilo v prvih desetih mesecih medletno večje v večini panog, v povprečju za 0,3 %. Manjše je le v tekstilni in pohištveni industriji, proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov in proizvodnji drugih strojev in naprav.

Slika 9: Izbrani kazalniki pričakovanj poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih

Slika 10: Vrednost opravljenih gradbenih del raven izpred enega leta, kar je bila predvsem posledica

proizvodnje motornih vozil, ki je še v prvi polovici leta dosegala medletno podobne ravni, v zadnjih štirih mesecih pa je bila proizvodnja petino večja kot v enakem obdobju lani. Oktobra se je proizvodnja občutno povečala tudi v nizko tehnološko zahtevnih panogah, v prvih desetih mesecih leta pa je bila medletno večja v večini panog. Proizvodnja v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, ki se je povečevala od sredine lanskega leta, pa se je od sredine leta 2014 nekoliko zmanjšala. Medletna rast njihove proizvodnje (z izjemo kovinske industrije) se je tako nekoliko umirila.

Po podatkih poslovnih tendenc so se obeti za aktivnost v predelovalnih dejavnostih decembra izboljšali. Potem ko so se pričakovanja podjetij v predelovalnih dejavnostih od avgusta poslabševala, so se decembra večinoma izboljšala. Anketirana podjetja pričakujejo rast proizvodnje v prvem četrtletju 2015 zaradi pričakovanega večjega izvoza, manj optimistična pa so glede domačega povpraševanja.⁵ Prihodki od prodaje na domačem trgu, ki so se od začetka krize zmanjševali, so bili v prvih desetih mesecih medletno sicer večji za 2,4 %. Prihodki od prodaje v tujini pa so bili večji za 5,2 %, potem ko so v letu 2013 stagnirali. Podjetja večinoma ne pričakujejo nadaljnje rasti zaposlenosti⁶.

Gradbena aktivnost se je oktobra nekoliko znižala in bila po dolgem času tudi medletno nižja. Vrednost opravljenih gradbenih del se je oktobra znižala (-0,9 %, desez.), po daljšem obdobju je bila tudi nižja kot v istem mesecu predhodnega leta (-2,4 %). Aktivnost v gradnji

inženirskih objektov se po znatni krepitvi konec leta 2013 in na začetku leta 2014 od maja dalje znižuje. Krepitev aktivnosti je bila posledica zaključevanja evropsko sofinanciranih projektov ob izteku finančne perspektive (predvsem projekti komunalne infrastrukture). Aktivnost v gradnji nestanovanjskih stavb se je v zadnjem letu zmerno okrepila, v gradnji stanovanjskih stavb pa se je, ob znatnih mesečnih nihanjih, spet precej znižala.

Zaloga pogodb v gradbeništvu je bila konec oktobra znatno nižja kot konec leta 2013. Zaloga pogodb v gradbeništvu, ki se je v letu 2013 občutno povečala (za 35,5 %), se je v desetih mesecih leta 2014 znižala za 15,1 %. V gradnji inženirskih objektov se je zaloga pogodb v tem obdobju znižala za 7,3 %, v gradnji stanovanjskih in nestanovanjskih stavb pa je bilo znižanje izrazitejše.

Slika 13: Prihodek v trgovinskih panogah

-30 -20 -10 0 10 20 30

Ravnotežje v o.t., desezonirano,3-mes. drseča sredina

Pričakovana proizvodnja Pričakovane cene Pričakovano zaposlovanje Pričakovan izvoz

0 10 20 30 40 50 60 70

Skupaj Stanovanjske stavbe

Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti

80 85 90 95 100 105

Trgovina na drobno, real.

od tega Motorna goriva, real.

Mot. vozila in popravila, real.

Trgovina na debelo, nom.

(12)

1 Skoraj tri četrtine transakcij rabljenih nepremičnin oz. 70 % vseh transakcij.

2 V tretjem četrtletju se je prodalo 393 rabljenih stanovanj v Ljubljani, kar je bilo najvišje četrtletno število transakcij po prvem trimesečju leta 2008.

Slika 11: Transakcije in cene rabljenih nepremičnin Slika 12: Transakcije in cene novih nepremičnin Okvir 1: Trg nepremičnin – 3. četrtletje 2014

Cene stanovanjskih nepremičnin so se v letu 2014 zniževale tretje leto zapored, na nekaterih delih trga se je povečala prodaja.

Zniževanje cen vseh vrst stanovanjskih nepremičnin iz preteklih dveh let se je nadaljevalo tudi v letu 2014, tako da so bile cene za skoraj četrtino nižje od vrha v letu 2008. Povečalo se je tudi število prodaj, in sicer zaradi več prodanih rabljenih stanovanjskih nepremičnin. Večje število prodaj bi lahko bilo povezano z znižanjem cen, relativno nizkimi efektivnimi obrestnimi merami za stanovanjske kredite, manjšo negotovostjo po sanaciji bančnega sistema konec leta 2013 in izboljšanjem razpoloženja potrošnikov ob okrevanju razmer na trgu dela.

Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin so se v tretjem četrtletju nadalje znižale, število prodaj pa je bilo medletno večje za več kot 40 %. Največ prodaj se opravi z rabljenimi stanovanji¹, katerih cene so se še znižale in bile medletno nižje za 8,0 %, število njihovih prodaj pa je bilo medletno večje za 45,6 %. Prodaja v Ljubljani je bila večja za skoraj tri četrtine², cene pa so po dveh letih zniževanja v tretjem četrtletju 2014 stagnirale. Povečala se je tudi prodaja rabljenih stanovanj v preostali Sloveniji, kjer pa so se cene v tretjem trimesečju še znižale.

V tretjem četrtletju 2014 so se nadalje znižale cene in število prodaj novih stanovanjskih nepremičnin. Cene novih stanovanjskih nepremičnin so bile v tretjem četrtletju medletno nižje za 2,4 %. Medletno skoraj za četrtino je bilo manjše tudi število prodaj, ki je tako doseglo najnižjo vrednost po letu 2007. Po podatkih SURS so čedalje večji delež zavzemale prodaje novih stanovanj, ki izhajajo iz stečajnih postopkov, zato se je tudi povprečna starost prodanih novogradenj v zadnjem letu zvišala s 3,1 na 4,1 leta.

Oktobra se je prihodek nadalje povečal v trgovini na debelo in z motornimi vozili, v trgovini na drobno pa se je po rasti v preteklih mesecih zmanjšal (desez.). Ob višji prodaji novih avtomobilov⁷ se je rast nadaljevala v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili, kjer je prihodek raven iz leta 2013 presegel za skoraj desetino. Po stagnaciji v prvi polovici leta se je rast nadaljevala tudi v trgovini na debelo. V trgovini na drobno se je po rasti v preteklih mesecih zmanjšal. Manjši je bil v trgovini z neživili in z motornimi gorivi, v trgovini z živili, pijačami in tobakom pa je stagniral.

7 Število prvih registracij novih osebnih avtomobilov se je oktobra povečalo za 3,4 % (desez.). Medletno je bilo večje za 11,5 %, od tega prodaja pravnim osebam 14,1 %, nekoliko višja je bila tudi prodaja fizičnim osebam (1,8 %).

Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)⁸ se je oktobra drugič zapored znižal (desez.), v prvih desetih mesecih je bil medletno višji v vseh glavnih tržnih storitvah. Medletna rast je bila najvišja v prometnih, kjer je naraščal predvsem v skladiščenju in spremljajočih prometnih dejavnostih⁹ in manj v kopenskem prometu, a se je v zadnjih mesecih prihodek v obeh zmanjšal. Ob nadaljevanju rasti je bil medletno precej višji tudi gostinski prihodek. Povečuje se tudi v zaposlovalnih dejavnostih, ki so praktično edine prispevale k rasti prihodka drugih raznovrstnih poslovnih storitev. V strokovno–tehničnih storitvah se je prihodek v zadnjih mesecih znižal zaradi padca v arhitekturno–

8 Gre za dejavnosti H−N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št.

1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalnikih.

9 Velika rast v tej dejavnosti je povezana tudi s povečanimi prihodki DARS zaradi višjih cestnin za tovorna vozila.

75 80 85 90 95 100 105 110 115 120 125

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14

Indeks 2008=100, 4-četrtletna drseča sredina

Transakcije rabljenih stanovanj Cene rabljenih stanovanj Transakcije rabljenih hiš Cene rabljenih hiš

40 50 60 70 80 90 100 110 120

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14

Transakcije novih stanovanj Cene novih stanovanj Transakcije novih hiš Cene novih hiš

(13)

10 Po konsolidirani bilanci javnega financiranja MF, brez štipendij. Od maja 2013 se namreč sredstva za štipendije izplačujejo tudi iz sredstev za namenske odhodke oz.rezerv.

Slika 14: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)

Slika 15: Izbrani kazalniki dohodka in potrošnje gospodinjstev

projektantskih storitvah, ki so sicer ob rasti v predhodnih mesecih edine prispevale k skromni medletni rasti te skupine storitev v desetih mesecih. Prihodek se znižuje tudi v informacijsko–komunikacijskih storitvah, saj se je poleg nadaljnjega padca v telekomunikacijski dejavnosti znižal tudi v računalniškem programiranju, ki je sicer največ prispeval k medletni rasti v desetih mesecih.

11 Prihodek v trgovini s pohištvom, gradbenim materialom ter gospodinjskimi napravami, avdio in video zapisi specializiranih prodajalnah in prve registracije osebnih vozil fizičnih oseb.

12 Osebnih vozil, kjer je uporabnik fizična oseba, se je novembra tudi zmanjšalo. Znotraj njih pa je bila letošnja rast predvsem posledica pospešene rasti števila registracij vozil, kjer je lastnik prava oseba (t.i.

lizing), medtem ko se je število registracij osebnih vozil fizičnih oseb povečevalo nekoliko počasneje.

Ob okrevanju razmer na trgu dela se med kazalniki dohodka gospodinjstev nadaljuje rast mase neto plač, socialni transferi pa ostajajo nižji kot pred letom. Masa neto plač se je tudi novembra povečala (desez.), v prvih enajstih mesecih je bila realno 1,2 % višja kot v enakem obdobju predhodnega leta. Njena rast je posledica dviga povprečne plače in zaposlenosti. Z okrevanjem na trgu dela povezujemo tudi nadaljnji medletni padec transferov posameznikom in gospodinjstvom¹⁰, ki so bili v prvih desetih mesecih medletno realno nižji za 0,7 %. Med njimi so se v tem obdobju namreč najbolj znižali transferi nezaposlenim. Povečanje razpoložljivega dohodka in izboljšanje zaupanja potrošnikov se odraža v povečanju obsega vlog gospodinjstev v bankah, ki je bil konec oktobra za dobrih 600 mio EUR nad najnižjo ravnjo decembra 2013, in rasti obsega stanovanjskih posojil.

Obseg potrošniških in ostalih posojil pa ostaja nižji kot pred letom.

Kazalniki potrošnje gospodinjstev nakazujejo upočasnitev okrevanja na začetku zadnjega četrtletja predvsem zaradi nižje rasti potrošnje trajnih dobrin. Prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv v zadnjih mesecih stagnira (desez.). Znotraj njega se po padanju od začetka leta postopoma krepi prihodek v trgovini z živili, okrevanje v trgovini z neživili pa se je upočasnilo, kar velja tudi

za segment prodaje trajnih dobrin¹¹. Slednji se je v predhodnih mesecih najbolj povečal in je v desetih mesecih tudi najbolj presegel raven izpred enega leta (5,2 %). Upočasnitev okrevanja potrošnje trajnih dobrin se kaže tudi v novembrskem vnovičnem zmanjšanju števila prvih registracij osebnih vozil fizičnih oseb¹². Ob koncu leta se je ustavilo tudi izboljševanje razpoloženja potrošnikov, a je bila vrednost kazalnika zaupanja precej višja kot pred letom.

Slika 16: Poslovne tendence

75 80 85 90 95 100 105 110 115

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes.drseča sredina

Skupaj Promet in skladiščenje (H)

Komunikacijske (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

-50 -40 -30 -20 -10 0 10

75 80 85 90 95 100 105

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 Vrednost kazalnika, desezonirano

Masa neto plač Trgovina z živili

Trgovina z neživili, brez motornih goriv Kazalnik zaupanja potrošnikov (desna os)

-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20

Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo

(14)

13 Po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov.

14 Večje je bilo v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, v informacijskih dejavnostih ter v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, zlasti zaradi rasti samozaposlenih.

15 Javne družbe so družbe, nad katerimi ima država nadzor, osnovno merilo nadzora pa je večinski lastniški delež. Mednje sodijo javne gospodarske družbe, banke, zavarovalnice, domovi za ostarele, lekarne ipd.

Razpoloženje v gospodarstvu, ki se je do sredine leta izboljševalo, je v drugi polovici leta ostalo na podobnih ravneh. V drugi polovici leta se je zmanjšala vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu in nekoliko tudi v predelovalnih dejavnostih. Nadalje pa se je njegova vrednost povečala v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih. Decembra je zaupanje v večini dejavnosti ostalo podobno kot v predhodnih mesecih.

Trg dela

Naraščanje števila delovno aktivnih¹³ se je oktobra nadaljevalo (0,2 %, desez.). Rast njihovega števila se je po februarju 2014 okrepila in nadaljevala tudi oktobra. V prvih desetih mesecih 2014 je bilo medletno višje za 0,8 % oz.

6.294 oseb. Vidnejšo medletno rast so beležili v nekaterih dejavnostih zasebnega sektorja, kjer so tudi kazalniki aktivnosti višji kot pred letom (nekatere tržne storitve¹⁴, promet in predelovalne dejavnosti), v izobraževanju ter zdravstvu in socialnem varstvu. Previdnost pri zaposlovanju pa se odraža v rasti v zaposlovalnih dejavnostih, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile v druge dejavnosti, po naši oceni predvsem v gradbeništvo in predelovalne dejavnosti. Ti prispevajo več kot polovico skupne medletne rasti števila delovno aktivnih.

Število registriranih brezposelnih se zmanjšuje od marca, zlasti zaradi povečanega zaposlovanja (desez.).

Zmanjševanje njihovega števila se je nadaljevalo tudi novembra (-0,5 %, desez.), ko je bilo v evidenci konec meseca prijavljenih 115.411 oseb oz. 3,3 % manj kot v enakem mesecu leta 2013. V prvih enajstih mesecih leta se je v evidenco brezposelnih prijavilo manj oseb kot v enakem obdobju leta 2013, predvsem zaradi manjšega priliva oseb, ki so izgubile delo zaradi izteka pogodbe za določen čas in iz poslovnih razlogov. Hkrati je bil večji kot

Tabela 3: Delovno aktivni po področjih dejavnosti

Število v 1.000 Sprememba števila 2013 X 13 IX 14 X 14 X 14/X 13 I-X 14/I-X 13

Predelovalne dejavnosti 177,7 178,1 179,0 179,4 1.332 490

Gradbeništvo 54,3 56,1 55,7 55,9 -247 -308

Tržne storitve 333,1 334,3 342,0 344,1 9.835 5.136

od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 104,2 103,8 104,0 104,6 837 -561

Javne storitve 170,1 170,4 171,3 171,6 1.212 837

Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 49,1 48,8 48,9 48,7 -108 -285

Izobraževanje 65,4 65,7 66,0 66,3 586 569

Zdravstvo in socialno varstvo 55,6 55,9 56,4 56,6 734 553

Drugo 58,4 59,1 57,7 55,4 -3.672 -2.838

Skupaj 793,6 798,0 805,5 806,4 8.460 3.317

Slika 17: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni

v enakem obdobju leta 2013 tudi odliv, in sicer predvsem zaradi večjega odliva v zaposlitev. Manj pa je bilo kršitev obveznosti in prehoda v neaktivnost. Stopnja registrirane brezposelnosti se je oktobra nadalje znižala na 12,8 % (desez.) in ostaja nekoliko nižja kot v enakem mesecu leta 2013.

K oktobrskemu nadaljnjemu povišanju povprečne bruto plače na zaposlenega sta prispevala zasebni in javni sektor (desez.). Rast v javnem sektorju je bila posledica nadaljnje krepitve povprečne bruto plače v javnih družbah,¹⁵ v sektorju država pa od junija ostaja na podobni ravni.

Bruto plača v zasebnem sektorju se zadnje leto in pol postopoma zvišuje, a se je njena rast v zadnjih mesecih nekoliko upočasnila. V medletni primerjavi prvih desetih

100 110 120 130 140 150 160 170 180

720 730 740 750 760 770 780 790 800

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano

Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

(15)

Slika 18: Povprečna bruto plača na zaposlenega

Slika 19: Struktura medletne inflacije v Sloveniji Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2013 X 14/

IX 14 X 14/

X 13 I-X 14/

I-X 13

Delovno aktivni² -2,0 0,0¹ 1,1 0,4

Registrirani brezposelni 8,8 -0,6¹ -2,4 1,0 Povprečna nominalna bruto

plača -0,2 0,1¹ 1,1 1,1

zasebni sektor 0,6 0,2¹ 1,0 1,5

javni sektor -1,3 0,2¹ 1,7 0,8

v tem: sektor država -2,5 -0,1¹ 1,1 0,4 2013 X 13 IX 14 X 14 Stopnja registrirane

brezposelnosti (v %),

desezonirano 13,1 13,1 12,9 12,8

Povprečna nominalna bruto

plača (v EUR) 1.523,18 1.526,11 1.519,32 1.543,66 zasebni sektor (v EUR) 1.404,40 1.408,28 1.397,15 1.422,81 javni sektor (v EUR) 1.740,78 1.742,91 1.750,56 1.773,27 v tem: sektor država (v EUR) 1.716,48 1.709,96 1.731,75 1.728,87 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Opomba: ¹ desezonirani podatki, ² Zaposleni, samozaposleni in kmetje.

mesecev se je v zasebnem sektorju rast okrepila (z 0,4 % na 1,5 % v letu 2014), po padcu v predhodnem letu je bila nekoliko višja tudi plača v javnem sektorju (0,8 %), kjer je bila, zaradi začetka izplačil zadržanih napredovanj in izteka učinka zadnjih varčevalnih ukrepov, nekoliko višja tudi v sektorju država (0,4 %).

Cene

Cene življenjskih potrebščin so bile decembra medletno višje za 0,2 %, nizka inflacija pa je bila predvsem posledica nižjih cen energentov. Ob nadaljevanju šibkega domačega povpraševanja in znižanju cen surovin v drugi polovici leta so bile cene v večini skupin decembra medletno nižje. V povezavi z izrazitim medletnim padcem evrskih cen nafte (-36,8 %) je bil prispevek energentov k medletni inflaciji kljub dvigu trošarin na tekoča goriva negativen (-0,6 o. t.) in se je v primerjavi s predhodnim letom občutno znižal. K nizki inflaciji je pomembneje prispevalo tudi znižanje cen hrane (-0,2 o. t.) in nadaljnje znižanje cen trajnih dobrin (-0,2 o. t.). Storitve so k inflaciji prispevale 0,9 o. t., razmeroma visok prispevek pa je v

Slika 20: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju

1.350 1.450 1.550 1.650 1.750 1.850

Bruto plača, desezonirano, v EUR, 3-mes.drseča sredina

Bruto plača na zaposlenega Zasebni sektor

Javni sektor – v tem sektor država

-1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0

2011 2012 2013 2014

Medletna inflacija, v %

Prispevek k medletni inflaciji, v o.t.

Ostalo * Storitve Energenti Hrana ICŽP (desna os)

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd.

-0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0

Medletna rast, v %

Vir: Eurostat.

Slovenija HICP Slovenija HICP - OI

Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP - OI

(16)

16 Višje trošarine na alkoholne pijače, tobačne izdelke in tekoča goriva ter drugi prispevki.

pomembni meri posledica učinka osnove ob enkratnem dejavniku ob koncu leta, ko so se premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po novembrskem znižanju decembra vrnile na predhodno raven (0,4 o. t.), v letu 2013 pa je do znižanja prišlo decembra. Tudi v letu 2014 pa so k inflaciji prispevali ukrepi na davčnem področju¹⁶, po naših ocenah okoli 0,4 o. t.

Na ravni celotnega evrskega območja je bila v letu 2014 zabeležena deflacija (‑0,2 %). Deflacija je bila odraz podobnih dejavnikov kot v domačem okolju. Ob izrazitem znižanju cen surovin na svetovnih trgih ob koncu leta so bile cene energentov nižje kot pred letom (-0,7 o. t.). Nižje so bile tudi cene nepredelane hrane (-0,1 o. t.), k rasti pa so prispevale višje cene storitev (0,5 o. t.).

Novembra se je nadaljeval medletni padec uvoznih cen in cen industrijskih proizvodov na domačem trgu , na tujih trgih pa so bile cene ponovno višje. Na nadaljevanje padca uvoznih cen (-0,9 %) so poleg nižjih cen naftnih derivatov vplivale tudi nižje cene v proizvodnji živil. Padec cen industrijskih proizvodov na domačem trgu (-0,9 %) je bil še nadalje posledica nižjih cen v proizvodnji IKT opreme in električnih naprav, cene v proizvodnji kovin pa so bile višje kot pred letom. Slednje pa so največ prispevale k rasti cen na tujih trgih (0,8 %). Gibanje uvoznih cen in cen, ki jih dosegajo domači proizvajalci na tujih trgih, kažejo nadaljnje izboljšanje pogojev menjave.

Slika 21: Cene industrijskih proizvodov in uvozne cene Tabela 5: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

2013 XII 14/ XI 14 XII 14/

XII 13 I-XII 14/

I-XII 13

Skupaj 0,7 -0,5 0,2 0,2

Hrana 2,2 -0,5 -1,0 -0,2

Goriva in energija 2,7 -2,4 -4,1 -1,4

Storitve 0,6 1,2 2,8 1,6

Ostalo¹ -0,5 -14,3 0,2 -0,1

Skupaj brez hrane in energije -0,1 -0,1 1,3 0,7 Osnovna inflacija - odrezano

povprečje² 0,3 -0,1 0,0 0,1

Regulirane cene -0,1 -3,0 -2,6 0,5

Davčni vpliv - prispevek v o.t. 0,8 - 0,4 - Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR.

Opombe: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd.

2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Optimalni delež je določen v obdobju zadnjih petih let kot razlika med vrednostjo drsečega sredinskega povprečja in izračunanim odrezanim povprečjem.

-4 -2 0 2 4 6 8 10 12

Medletna rast, v %

Vir: SURS

PPI (domači) PPI (tuji) Uvozne cene

Tabela 6: Indikatorji stroškovne konkurenčnosti

Medletna rast, v % 2012 2013 q4 13 q1 14 q2 14 q3 14

Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente

Nominalni stroški dela na enoto proizvoda 0,6 1,4 2,7 -1,2 -1,8 -1,1

Sredstva za zaposlene na zaposlenega, nominalno -1,2 1,9 5,2 0,5 0,3 1,1

Produktivnost dela, realno -1,8 0,5 2,4 1,7 2,2 2,3

Realni stroški dela na enoto proizvoda 0,3 0,0 0,6 -2,5 -2,3 -1,3

Produktivnost dela, nominalno -1,5 1,9 4,6 3,0 2,7 2,5

Vir: SURS; preračuni UMAR.

Izboljševanje stroškovne konkurenčnosti se je v tretjem četrtletju nadaljevalo. Realni stroški dela na enoto proizvoda so bili v prvih treh četrtletjih 2014 medletno nižji za 2 %. Po podatkih za prvo polovico leta je bilo znižanje stroškov dela na enoto proizvoda najvišje med državami EU. S tem se je izboljševanje relativnega položaja Slovenije v EU iz preteklih treh let pospešilo, čeprav je bil še vedno nekoliko slabši kot pred začetkom krize. Za razliko od preteklih let, ko je izboljševanje stroškovne konkurenčnosti izhajalo predvsem iz prilagajanja posameznih komponent trga dela (pretežno zaposlenosti, deloma tudi plač) nižji gospodarski aktivnosti, je v letu 2014 (prva tri četrtletja) glavni dejavnik znižanja stroškov dela na enoto proizvoda povečanje dodane vrednosti. To je omogočilo, da je kljub medletno nekoliko višji zaposlenosti rast produktivnosti precej presegla skromno nominalno povečanje sredstev za zaposlene na zaposlenega.

Glavnina izboljšanja stroškovne konkurenčnosti v zadnjih štirih letih je izhajala iz gibanj v menjalnem sektorju, ki je svoj relativni položaj glede na EU že močno približal ravni pred začetkom krize. Prilagajanje stroškov dela na enoto proizvoda v menjalnem¹⁷ sektorju je do leta 2014 pretežno temeljilo na znižanju zaposlenosti in umiritvi

17 Menjalni sektor sestavljajo industrija (B-E), trgovina, gostinstvo in promet (G-I), informacijsko-komunikacijske dejavnosti (J) in kmetijstvo (A).

(17)

Plačilna bilanca

Presežek na tekočem računu plačilne bilance je bil v prvih desetih mesecih, ko je znašal 1.840,8 mio EUR, medletno nekoliko večji (za 49,1 mio EUR). To je bila predvsem posledica višjega presežka v blagovni menjavi s tujino in nekoliko manjšega primanjkljaja v bilanci tekočih transferjev. Medletno rast skupnega presežka sta zavirala višji primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov in nižji presežek v storitveni menjavi. Sicer se je rast presežka na tekočem računu v letu 2014 precej upočasnila, potem ko se je v letih 2012 in 2013 skupaj povečal za skoraj 2 mrd EUR.

Presežek v blagovni menjavi se je oktobra drugi mesec zapored medletno precej povečal, nekoliko višji kot pred letom je bil tudi presežek v menjavi storitev. Oktobra je bila medletna rast izvoza blaga znova občutno višja od rasti uvoza. Posledično je bil medletno precej višji tudi presežek v bilanci blagovne menjave, ki je v desetih mesecih leta znašal 1.099,2 mio EUR, kar je 418,0 mio EUR več kot v enakem obdobju predhodnega leta. Oktobra je bil znova medletno nekoliko višji tudi presežek v menjavi storitev. Kljub temu je bil v desetih mesecih leta 2014, ko je znašal 1.547,8 mio EUR, za 176,1 mio EUR manjši kot v enakem obdobju leto pred tem. Slednje izvira predvsem iz višjega primanjkljaja v menjavi ostalih poslovnih storitev in manjšega presežka v menjavi potovanj.

Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov se je oktobra nadalje medletno povečal zaradi večjih neto odlivov dohodkov od kapitala. Zaradi zadolževanja državnega sektorja z izdajami vrednostih papirjev v tujini naraščajo stroški financiranja zunanjega dolga. Skupna neto plačila obresti na zunanji dolg so tako v desetih mesecih leta 2014 znašala 630,4 mio EUR (v enakem obdobju predhodnega leta pa 412,0 mio EUR). Primanjkljaja pa znižujejo višji neto prilivi dohodkov od dela, saj se prihodki od dnevnih Slika 23: Realni stroški dela na enoto dodane vrednosti

v menjalnem sektorju in predelovalnih dejavnostih, Slovenija in EU

98 100 102 104 106 108 110 112

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Menjalni sektor Slovenija Menjalni sektor EU Predelovalne dej. Slovenija Predelovalne dej. EU

rasti stroškov dela na zaposlenega po dvigu minimalne plače v letu 2010, v letu 2014 (prva tri četrtletja) pa na povečanju dodane vrednosti. S to prilagoditvijo je menjalni sektor v veliki meri že nadomestil izgubo stroškovne konkurenčnosti v primerjavi z EU iz prvih let krize, relativni položaj predelovalnih dejavnosti, ki predstavljajo ključni del menjalnega sektorja, pa je bil že nekoliko boljši kot v letu 2007. V letu 2014 je bilo precejšnje izboljšanje stroškovne konkurenčnosti prisotno tudi v nemenjalnem delu gospodarstva, ki je v preteklih letih k ugodnim gibanjem prispeval predvsem z znižanjem plač v letu 2012. V letu 2014 pa sta se ob znižanju sredstev za zaposlene na zaposlenega povečali tudi dodana vrednost in s tem produktivnost.

Slika 22: Realni stroški dela na enoto proizvoda in komponente v Sloveniji in EU

90 92 94 96 98 100 102 104 106 108 110

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14

Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: realna rast produktivnosti in sredstev, deflator BDP.

RULC Slovenija RULC EU

Produktivnost Slovenija Produktivnost EU Sredstva na zap. Slovenija Sredstva na zap. EU

Slika 24: Komponente tekočega računa plačilne bilance

-1.500 -1.000 -500 0 500 1.000 1.500 2.000 2.500 3.000

jan.-okt. 2011 jan.-okt. 2012 jan.-okt. 2013 jan.-okt. 2014

V mio EUR

Vir: BS.

Tekoči transferi Faktorski dohodki

Storitve Blago

Saldo tekočega računa