3. EMPIRI Č NI DEL
3.3. REZULTATI IN INTERPRETACIJA
3.3.1. U Č NI USPEH IN INTERESNE DEJAVNOSTI U Č ENCEV
3.3. REZULTATI IN INTERPRETACIJA
3.3.1. U Č NI USPEH IN INTERESNE DEJAVNOSTI U Č ENCEV
Tabela 1: Vključenost učencev v interesne dejavnosti
Obiskovanje interesnih dejavnosti Število učencev
(N = 15)
da 12
ne 3
Tabela prikazuje, da se je z interesnimi dejavnostmi ukvarja kar 12 od 15 učencev. Trije učenci pa interesnih dejavnosti niso obiskovali. Ta podatek nam pove, da so interesne dejavnosti res razširjene med učenci ter, da se jih večina udeležuje.
Na podlagi anketnega vprašalnika in intervjuja sem ugotovila, da polovica učencev interesnih dejavnosti ne smatra za svoj prosti čas. Tisti učenci, ki jim interesne dejavnosti ne predstavljajo prostega časa, le-tega največkrat namenijo računalniškim igricam, druženju s prijatelji in gledanju televizije. Ob tem lahko sklepam, da jim interesne dejavnosti predstavljajo le še eno izmed osnovnošolskih obveznosti.
Tabela 2: Število interesnih dejavnosti učencev
Število interesnih dejavnosti Število učencev
(N = 12)
ena 1
dve 5
tri 1
štiri 4
pet ali več 1
Izmed vseh učencev, ki obiskujejo interesne dejavnosti, je kar 5 učencev, ki se ukvarja z dvema interesnima dejavnostma. Sledijo jim štirje učenci, ki imajo hkrati kar štiri interesne dejavnosti. Z eno, tremi in petimi ali več interesnimi dejavnostmi se ukvarja po en učenec.
Zanimiv je ravno podatek, da je med učenci z interesnimi dejavnostmi tudi učenka, ki se udeležuje pet ali več interesnih dejavnosti. O smiselnosti tega bom govorila v nadaljevanju.
34
Tabela 3: Število učencev pri posameznih interesnih dejavnostih
Vrsta interesnih dejavnosti Število učencev
(N = 12)
Interesno dejavnost bralno značko je v letošnjem letu opravljalo 12 učencev oz. vsi tisti, ki so se ukvarjali z interesnimi dejavnostmi. Deset učencev je obiskovalo športni krožek. V otroški pevski zbor je bilo vključenih pet učencev. Cici veselo šolo in likovni krožek so obiskovali po štirje učenci, kar za vsako od teh dejavnosti predstavlja približno tretjina učencev.
Iz podatkov lahko povzemam, da je interesna dejavnosti bralna značka še vedno najbolj razširjena interesna dejavnost, sledi pa ji športni krožek. Tolikšna udeležba v dejavnosti bralne značke je najverjetneje posledica tega, da je le-ta pred leti še spadala v obvezni program in jo nekateri učenci še vedno smatrajo za obvezni del. Pa vendarle, s tem ni nič narobe, saj branje knjig med drugim vpliva na širjenje besednega zaklada
Zanimiv je podatek, da se na plesne vaje, veselo šolo in gledališki krožek ni prijavil nihče od učencev. Razen ene učenke, so se vsi drugi učenci za obiskovanje izbranih interesnih dejavnosti odločili sami. Vzrok za njihovo odločitev pa skoraj pri vseh tiči v veselju do udejstvovanja v teh dejavnostih. Po pogovoru z učenci sem ugotovila, da so učitelji interesnih dejavnosti bolj priljubljeni med učenci. Po mnenju mnogih učencev razlog tiči v tem, da so učitelji pri interesnih dejavnostih bolj sproščeni in dostopni, poleg tega pa po mnenju učiteljev k interesu do vključevanja v interesne dejavnosti pripomore tudi to, da se učencev pri interesnih dejavnostih ne ocenjuje.
Skoraj vse te dejavnosti se na šoli izvajajo enkrat tedensko, izjemoma pevske vaje, ki se izvajajo dvakrat tedensko. Nekaj manj kot polovica učencev teh dejavnosti ne obiskuje redno.
Največkrat je za izostanek vzrok bolezen, dva učenca pa sta navedla, da imata občasno v istem času še druge obveznosti.
35
Interesne dejavnosti pa niso zanimive za vse učence. Kot je razvidno iz 1. tabele, se trije učenci niso vključili v nobene interesne dejavnosti. O teh treh učencih bom v nadaljevanju še govorila. Gre namreč za otroke, ki jih je težko navdušiti za kakšno aktivnost.
Ti učenci se najraje igrajo z brati ali sestrami, se lovijo in igrajo skrivalnice. Večina popoldneva so prepuščeni sami sebi. Ker so njihove aktivnosti nenadzorovane in niso vodene, ti otroci ne morejo spoznati socialnih veščin in interakcij z drugimi ljudmi. Prav tako ne vidijo drugih vzorcev obnašanja in pravil določenih skupnosti, kar je tudi eden od ciljev obiskovanja interesnih dejavnosti.
V razredu pa izstopa tudi učenka, ki obiskuje kar pet interesnih dejavnosti. V intervjuju je povedala, da se za vse interesne dejavnosti ni odločila sama, ampak je bila za to pobudnik njena mami. Gre namreč za to, da je učenka v podaljšanem bivanju, kot tudi večina učencev.
Dejavnosti pa so organizirane ravno v tem času, kar obenem koristi tudi staršem. Nekateri starši na način, da v času podaljšanega pouka vpišejo svoje otroke v vse interesne dejavnosti, opravičijo, da se jim popoldne ni potrebno ukvarjati s svojim otrokom. Skratka, ob vsem tem pozabljajo na želje lastnih otrok, kar je poglavitni dejavnik pri doseganju smisla interesnih dejavnosti.
Ostali učenci pa so se za interesne dejavnosti odločili sami, vendar je slaba polovica takih, ki se naslednje leto ne bodo odločili za iste interesne dejavnosti. Večina od teh učencev bo zmanjšala le število obiskovanih dejavnosti.
V intervjuju so mi povedali, da se ob tem ukvarjajo še z drugimi obšolskimi dejavnostmi.
Med temi so v večji meri zastopane verouk, kot tudi različne glasbene šole in gasilstvo. Kar štirje dečki se učijo igranja na harmoniko. Ena od učenk pa poleg interesnih dejavnosti dvakrat tedensko v popoldanskem času hodi še v šolo plezanja.
Večina učencev, torej kar 10 od tistih, ki obiskujejo interesne dejavnosti pa je mnenja, da jim te dejavnosti pripomorejo k učnemu uspehu. Odgovori so bili pretežno v smislu novega, bolj poglobljenega znanja in razširjanjem že osvojenega znanja. Ena od učenk pa je dejala, da z obiskovanjem športne dejavnosti tudi med tednom skrbi za boljšo kondicijsko pripravljenost.
Konec tedna pa aktivno preživlja prosti čas s svojimi starši. Ravno ob tem odgovoru sem ugotovila naslednje.
Mislim, da večina staršev dandanes precej kvalitetno preživlja prosti čas z otroci. Problem je v tem, da je čas za skupne aktivnosti z družino največkrat le ob koncu tedna. Pogosto so to različne športne aktivnosti, kot so sprehodi, kolesarjenje, tek, izleti v naravi, smučanje in druge aktivnosti, prilagojene letnim časom. To je še ena pozitivna stran interesnih dejavnosti, saj otroci prosti čas tudi med tednom lahko aktivno in zanimivo izkoristijo.
36
Kot je že znano, posamezne interesne dejavnosti vodijo mentorji. Ti ob koncu šolskega leta pripravijo poročilo, v katerem zapišejo kratek komentar o poteku in morebitnih posebnostih tiste interesne dejavnosti, ki se je odvijala pod njihovim vodstvom. V nadaljevanju si torej preberimo, kaj so napisali mentorji posameznih interesnih dejavnosti (Dnevniki interesnih dejavnosti, 2010/2011).
Mentor interesne dejavnosti bralne značke je načeloma kar razrednik, torej sem to dejavnost vodila kar sama.
Bralna značka
»Bralno značko je v letošnjem letu opravilo 13 učencev 4. B razreda. Učenci so radi prebirali knjige, ki so bile na seznamu ponujenih. Prebrane knjige so na različne načine predstavljali sošolcem, kar jih je še dodatno motiviralo. Pri tem pa so se urili v fluentnosti, natančnosti in hitrosti branja. Poleg vseh sposobnosti, ki so jih pridobivali ob tem, je vseeno najpomembnejše to, da učenci spoznajo enega izmed mnogih načinov za kvalitetno preživljanje prostega časa«.
(Mentorica interesne dejavnosti Bralne značke)
Cici vesela šola
»Cici veselo šolo so obiskovali učenci 1. triade in učenci 4. Razreda. Srečevali smo se vsak zadnji petek v mesecu, 6. šolsko uro. Igrivo in na celosten način smo spoznavali različne teme, ki so bile v prilogah Cicibana. Veliko smo se pogovarjali, listali knjige, iskali podatke v knjigah, prisluhnili so leposlovnim in poljudnoznanstvenim besedilom, razmišljali so o posameznih temah, spomnili so se že znanih leposlovnih besedil povezanih z določeno temo.
Opazovali so ilustracije, fotografije, natančno so opazovali in primerjali, šteli, ogledali so si dokumentarne filme, risanke, odlomke filmov, reševali so zabavne naloge, zanke, uganke, labirinte, igrali so se družabne igre povezane s temo, se likovno izražali, izdelali izdelke in si s tem bogatili domišljijo in razvijali ročne spretnosti.
22. aprila smo izvedli Cici veselošolsko tekmovanje. Vsi učenci so za sodelovanje prejeli pohvalo. Učenci so zelo radi obiskovali Cici veselo šolo in izrazili so željo, da bi z njo nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu«.
(Mentorica interesne dejavnosti Cici vesele šole)
37 Vesela šola
»V ID Veselo šolo so bili vključeni učenci 4., 5. in 6. razreda. Ker je bila v tem šol. Letu ta dejavnost nekoliko nepoznana, so v začetku učenci malo manj resno spremljali dejavnosti. Pri tej dejavnosti pa je potrebno za uspešnost kar veliko brati in samostojno razširjati znanja.
Vključilo se je 22 učencev. Na šolskem tekmovanju so bronasto priznanje osvojile štiri učenke 4. razreda, pet učencev 5. razreda in dve učenki 6. razreda«.
(Mentorica interesne dejavnosti Vesele šole)
Gledališki krožek
»V gledališkem krožku je sodelovalo 28 učencev. Delovali so v manjših skupinah. Učenci so spoznavali načine interpretacij različnih dramskih besedil in pesmi. Urili so se v igranju različnih vlog in z igrami in deklamacijami nastopili na šolskih in krajevnih prireditvah, in sicer:
• Pesem nas druži z igrico »Norišnica ali glasbena šola«,
• na Miklavževem koncertu z igro »O svetem Miklavžu«,
• ob zaključku leta z igro »Domača naloga«,
• za prireditev ob kulturnem prazniku z igrami o starih običajih in recitalom,
• ob otvoritvi nove čistilne naprave so sodelovali z recitalom,
• ob letnem koncertu ženskega pevskega zbora z igricama »Spraševanje« in »Bolni zvonček«,
• na zaključni prireditvi »Novodobne in druge nesreče« z deklamacijami,
• na prireditvi ob zaključku projekta o osamosvojitvi s skupinskim recitalom in deklamacijami,
• na prireditvi na Medvedjeku,
• na zaključni prireditvi z igro.
Učenci so radi hodili h krožku in se še posebno trudili, da so bili na nastopih uspešni«.
(Mentorica gledališkega krožka)
Likovni krožek
»K likovnemu krožku je hodilo devet učencev, osem deklic in en deček. Vse ure so bile realizirane po planu. Likovni krožek je bil navadno ob petkih, 5. in 6. šolsko uro (v učilnici 4.
A razreda), kadar učenci niso imeli razrednih ur. Učenci od ur likovnega krožka niso
38
izostajali, saj so krožek radi obiskovali. Material za delo so prinesli učenci sami ali pa sem ga pripravila sama. Delo je bilo nekoliko ovirano zaradi pomanjkanja različnih likovnih materialov na šoli«.
(Mentorica likovnega krožka) Otroški pevski zbor
»Otroški pevski zbor je bil številčno dokaj močan, zato je bilo potrebno precej energije za ustvarjanje reda. Pevci so radi obiskovali ure pevskih vaj, še posebno so se veselili petja pesmi v kanonu. Na nekaterih vajah sem učencem dovolila, da so sami izvajali ogrevalne vaje, kar jih je še dodatno motiviralo. Veliko časa sem namenila vajam za opevanje in širjenje obsega pevskega glasu. Pri usvajanju novih pesmi pa sem učencem poskušala dela približati, da so vsako posebej tudi doživeto izvajali.
Učenci so zelo radi nastopali in so se za vsako prireditev zelo potrudili. Predstavili so se na vseh šolskih prireditvah in na reviji otroških in mladinskih pevskih zborov v Šentrupertu«.
(Mentorica otroškega pevskega zbora)
Plesne vaje
»Učenci 4. in 5. razreda so plesne vaje obiskovali ob torkih, 6. šolsko uro. Naučili so se naslednje plese: mixer, osnovno gibanje za dunajski valček, angleški valček, ča-ča, tehnoswing, foxtrott, samba, osnovne korake rumbe.
Intenzivno smo se pripravljali na Šolski plesni festival. Na šoli smo izvedli šolsko tekmovanje.
Vsi udeleženci so dobili bronasta priznanja Plesne zveze Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport. Dve učenki sta s 3. mestom na šolskem plesnem festivalu dobili vstopnico za področno tekmovanje, ki je bilo 22. aprila 2011 v športni dvorani Marof v Novem mestu. Osvojili sta 6. mesto«.
(Mentorica plesnega krožka)
Športni krožek
»V športnem krožku je sodelovalo 12 učencev 4. razreda. Poudarek smo dali splošni kondicijski pripravi in naravnim oblikam gibanja ter športom, ki jim pri ŠVZ damo manj poudarka (nogomet, badminton). Zaradi zasedenosti telovadnice in zaradi veliko interesnih dejavnosti v katere so vključeni ti učenci, je bilo izpeljanih manj ur, kot je bilo predvidenih.
Dve uri smo porabili pri interesnih dejavnostih iz športa (8. razred)«.
(Mentor športnega krožka)
39 spremljale dobre učne navade, sprotno delo in učenje. Bili so izredno vedoželjni, kar so sproti dokazovali s sodelovanjem pri pouku skozi celo šolsko leto.
V četrtem razredu učence testirajo tudi za nadarjenost. Izkazalo se je, da so bili štirje učenci evidentirani kot nadarjeni. Pri tem je presenetljiv podatek, da je imela le ena od teh učencev odlično povprečno zaključno oceno, ostali trije učenci pa so imeli prav dobro povprečno zaključno oceno. Prav dobro povprečno zaključno oceno pa sta dosegla tudi dva učenca z učnimi težavami. Ena učenka s težavami branja in pisanja, učenec pa na področju matematike.
Ravno tako je imel učne težave pri matematiki učenec, ki je imel dobro povprečno zaključno oceno.
Kot je razvidno iz tabele, so bili trije učenci s slabšim učnim uspehom. Dva od teh sta imela tudi odločbo ter izdelan individualen program dela. Z vsakim od njiju sem dve uri tedensko dodatno delala prilagojene vaje, predvsem pri predmetih matematika in slovenščina. Snov sta dojemala le na konkretnih primerih, zelo težko abstraktno. S težavo sta priklicala informacije in si jih prav tako zapomnila ter jih medsebojno povezovala.
Ta dva učenca sta bila brata, kjer so imeli neurejene družinske razmere, kar med drugimi tudi vpliva na učni uspeh (Marentič Požarnik, 2000). Eden od njiju ni napredoval v višji razred, drugi pa je imel zadostno povprečno zaključno oceno. V višji razred pa ni napredovala tudi romska učenka. Učenka je imela povprečne sposobnosti, vendar pouka ni redno obiskovala, kar je pretežno pripomoglo k njenemu slabšemu uspehu oz. neuspehu. Tudi ona je imela dodatno strokovno pomoč, vendar je bilo zaradi njenih izostankov, te ure težko izpeljati in posledično nadoknaditi ter utrditi učno snov.
40
odličen prav dober dober zadosten nezadosten
povprečna zaključna ocena
Graf 1: Interesne dejavnosti in povprečna zaključna ocena učencev
Podatki v grafu prikazujejo, da so bili izmed tistih učencev z interesnimi dejavnostmi, štirje učenci s povprečno zaključno oceno odlično, sedem učencev s prav dobro povprečno zaključno oceno in en učenec s povprečno zaključno oceno dobro.
En učenec je imel zadostno povprečno zaključno oceno, dva učenca pa v višji razred nista napredovala. Zanimivo je to, da se nihče od teh treh s slabšo povprečno zaključno oceno ni ukvarjal z interesnimi dejavnostmi.
Poleg tega je iz grafa razvidno, da so bili vsi učenci, ki se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi hkrati učno uspešni. Trije učenci se z interesnimi dejavnostmi niso ukvarjali, hkrati pa so imeli tudi slabši učni uspeh.
Precej visok je bil delež tistih učencev, ki so obiskovali interesne dejavnosti in so imeli hkrati prav dobro povprečno zaključno oceno. To pa zato, ker je bilo tistih učencev s prav dobro povprečno zaključno oceno tudi največ v razredu.
41
Tabela 5: Število interesnih dejavnosti posameznih učencev in njihova povprečna zaključna ocena interesnima dejavnostma, dva pa s štirimi.
Eden učenec s prav dobro povprečno zaključno oceno je obiskoval eno interesno dejavnost, ravno tako en učenec s tremi in učenka, ki je obiskovala kar pet interesnih dejavnosti.
Enako kot pri tistih z odlično povprečno zaključno oceno, sta se po dva učenca s prav dobro povprečno zaključno oceno ukvarjala bodisi z dvema bodisi s štirimi interesnimi dejavnostmi.
Učenec, ki je imel dobro povprečno zaključno oceno, je obiskoval dve interesni dejavnosti.
Učenec z zadostno povprečno zaključno oceno in dva učenca, ki v višji razred nista napredovala, se z interesnimi dejavnostmi niso ukvarjali.
0
42
Na podlagi grafa lahko razberemo, da se je z dvema ali s štirimi interesnimi dejavnostmi ukvarjalo enako število tistih učencev, ki so imeli povprečno zaključno oceno odlično in tistih, ki so dosegli prav dobro povprečno zaključno oceno. Od tistih učencev, ki so imeli povprečno zaključno oceno prav dobro, se je eden ukvarjal z eno interesno dejavnostjo, eden s tremi interesnimi dejavnostmi in ena učenka s petimi interesnimi dejavnostmi. Zanimiva sta podatka, ki sta prikazana na levi strani grafa, in sicer, da se nihče od slabše ocenjenih učencev ni ukvarjal z nobeno interesno dejavnostjo.
Graf prikazuje tudi podatek, da število obiskovanih interesnih dejavnosti v bistvu ne narekuje oz. ne vpliva na učni uspeh učencev.
Interesno dejavnost Cici veselo šolo so obiskovali štirje učenci, med katerimi je bil eden, ki bi dosegel odlično povprečno zaključno oceno, trije pa prav dobro.
Otroškega pevskega zbora se je udeleževalo pet učencev, med temi je bil en učenec s poprečno zaključno oceno odlično, trije učenci s prav dobro in učenec s povprečno zaključno oceno dobro.
Športni krožek je obiskovalo deset učence, med katerimi so bili štirje hkrati z odlično povprečno zaključno oceno, šest učencev pa s prav dobro.
43 otroškega pevskega zbora. Manjši delež teh učencev je obiskovalo tudi likovni krožek. Kljub veliki udeležbi, se športnega krožka ni udeleževal učenec, ki je dosegel povprečno zaključno oceno dobro, si je pa sicer izbral bralno značko in otroški pevski zbor. Vsi z odlično povprečno zaključno oceno so hkrati obiskovali interesno dejavnost bralno značko in športni krožek.
Preseneča pa neudeležba pri plesnih vajah, hkrati pa tudi gledališkem krožku in veseli šoli.
44