METODA

Raziskava je bila študija primera. V svojem diplomskem delu sem proučevala skupino učencev 4. razreda. Ker sem v njem poučevala, sem podatke pridobila z udeležbo. Posebej sem se osredotočila na podatke v zvezi z učnim uspehom, interesnimi dejavnostmi in socialnimi veščinami.

3.2.1. VZOREC

V študijo je bilo vključenih petnajst otrok četrtega razreda podeželske osnovne šole. Med vključenimi učenci je bilo 6 dečkov in 9 deklic.

Poleg učencev smo v študiji sodelovali tudi trije učitelji: učiteljica angleščine, učitelj športne vzgoje in jaz kot razredničarka, ki smo ocenjevali socialne veščine učencev.

3.2.2. PRIPOMO Č KI

• Vprašalnik za učence (vprašanja odprtega in zaprtega tipa)

Vprašalnik je vseboval 9 vprašanj, od tega so bila tri vprašanja odprtega tipa, ostalih šest pa zaprtega tipa. Vprašanja so se nanašala predvsem na izbiro interesnih dejavnosti, pogostost obiskovanja teh dejavnosti, vzroke za izostanke od dejavnosti ter samostojnost pri izbiri interesnih dejavnosti (priloga 1).

• Intervju z učenci

Intervju z učenci je bil sestavljen iz šestih okvirnih vprašanj. S pomočjo tega intervjuja sem želela pridobiti več informacij povezanih z obiskovanjem interesnih dejavnosti (priloga 2).

• Opazovalna lista (opažanja treh učiteljev)

Opazovalno listo so izpolnjevali trije učitelji, ki so poučevali učence četrtega razreda. Ta je bila sestavljena iz 12-ih trditev, ki so jih izpolnjevali za posameznega učenca posebej. Te trditve so se nanašale na socialne veščine učencev, njihov odnos do sošolcev, obnašanje v razredu, priljubljenost med sošolci, idr. (priloga 3).

30

• Podatki o povprečni zaključni oceni učencev

Podatke o ocenah učencev sem pridobila z vpogledom v redovalnico. Povprečno oceno sem izračunala na osnovi vseh zaključenih ocen iz posameznih predmetov, ob koncu šolskega leta.

Ti predmeti so bili: matematika, slovenščina, tuji jezik (angleščina), naravoslovje in tehnika, družba, glasbena vzgoja, likovna vzgoja in športna vzgoja. Povprečne zaključene ocene iz posameznih predmetov sem nato zaokrožila na celo vrednost. Te vrednosti sem poimenovala odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), zadostno (2) in nezadostno (1).

• Sociometrična shema

Podatke za razredno sociometrično shemo sem pridobila s pomočjo dveh vprašalnikov, in sicer »S kom se igraš?« (priloga 4) in »Tvoji prijatelji« (priloga 5). Pri prvem so učenci napisali tri sošolce ali sošolke, s katerimi se najraje igrajo. Pri drugem pa so po 5-stopenjski lestvici označili svoje druženje s posameznimi sošolci. Številka 5 na lestvici je pomenila, da se učenec zelo rad igra s posamezno sošolko ali sošolcem, številka 1 pa, da se učenec ne mara igrati s posamezno sošolko ali sošolcem. Na podlagi rešenih vprašalnikov sem pridobila število pozitivnih in negativnih izbir za posameznega učenca, nato pa sem oblikovala sociometrične skupine učencev, kot so bile opredeljene v literaturi (Pečjak in Košir, 2002). Te skupine in njihove vrednosti sem pojasnila v nadaljevanju.

3.2.3. ZBIRANJE PODATKOV

Ob začetku šolskega leta 2010/2011 sem se o moji raziskavi posvetovala z ravnateljico osnovne šole in jo vprašala za dovoljenje. Skupaj sva sestavili dopis za starše, s katerim sem jih seznanila s svojo raziskavo in jih prosila za dovoljenje o pridobivanju in uporabi podatkov njihovih otrok. Konec septembra, ko sem pridobila odobrene izjave staršev, sem začela z zbiranjem podatkov.

Sprva sem oblikovala opazovalno listo za učitelje, jo predstavila sodelavcema in ju prosila za sodelovanje. Za pomoč učiteljice angleščine in učitelja športne vzgoje sem se odločila zato, ker sem želela pridobiti bolj zanesljive rezultate, onadva pa sta tudi oba poučevala te učence in sta imela zato večji stik z njimi. Učence smo opazovali celo šolsko leto in na podlagi tega nato izpolnjevali opazovalno listo za vsakega učenca posebej. S pomočjo izpolnjenih opazovalnih list posameznih učiteljev sem nato oblikovala tabelarični prikaz o številu pozitivnih socialnih veščin učencev, ki so obiskovali interesne dejavnosti in učencev, ki teh

31

dejavnosti niso obiskovali. Poleg tega pa sem izračunala še povprečno število pozitivnih socialnih veščin, tako za učence z interesnimi dejavnostmi, kot za tiste brez interesnih dejavnosti. To sem izračunala tako, da sem vsoto vseh pozitivnih socialnih veščin delila glede na število učencev, ki so se ukvarjali z interesnimi dejavnostmi. Enak način sem uporabila tudi pri tistih, ki interesnih dejavnosti niso imeli.

Oblikovala sem tudi vprašalnik in intervju za učence. Od februarja do marca sem zbirala podatke o interesnih dejavnostih učencev, ki sem jih pridobila z že omenjenim vprašalnikom za učence in intervjujem za učence.

Raziskava pa je vsebovala tudi razredno sociometrično shemo, ki je bila izvedena aprila 2011.

Za uvrstitev učencev v različne sociometrične skupine sem uporabila dva vprašalnika. Prvi je bil »Tvoji prijatelji«, kjer je moral vsak učenec napisati tri najljubše sošolce ali sošolke. S pomočjo tega vprašalnika sem pridobila število pozitivnih izbir za posameznega učenca. S pomočjo drugega vprašalnika »S kom se igraš?« pa sem pridobila število negativnih izbir za posameznega učenca. Pri tem vprašalniku so učenci po 5-stopenjski lestvici označevali svoje druženje s posameznimi sošolci. Ocena 5 je pomenila »zelo rad se igram«, ocena 1 pa »ne maram se igrati«. Najnižjo oceno, torej 1, sem uporabila kot negativno izbiro posameznika.

Na podlagi števila pozitivnih in negativnih izbir posameznikov, sem le-te lahko uvrstila v sociometrične skupine. Pri tem sem uporabila Jacksonov in Brackenov (1998; v Pečjak in Košir, 2002) kriterij, in sicer:

• Priljubljeni učenci so bili tisti z veliko pozitivnih in malo ali nič negativnih izbir,

• zavrnjeni učenci so dobili veliko negativnih in malo ali nič pozitivnih izbir,

• prezrti učenci so imeli malo ali nič, tako negativnih, kot pozitivnih izbir,

• kontroverzni učenci so dobili veliko pozitivnih in veliko negativnih izbir,

• povprečni učenci pa so imeli povprečno število negativnih in pozitivnih izbir.

Dobljene podatke sem prikazala s sociometrično shemo. Pri prikazu sem zaradi varstva podatkov učencev, le-te označila s številkami ter za učence uporabila trikotnike, za učenke pa krožce, kar sem poleg navedla tudi v legendi.

Na koncu šolskega leta pa sem, na podlagi zaključenih povprečnih ocen učencev pri posameznih predmetih, oblikovala še povprečno zaključno oceno posameznega učenca.

Ko sem zbrala vse potrebne podatke, sem pričela z analizo. Ta je potekala v času poletnih počitnic.

32

3.2.4. OBDELAVA PODATKOV

Za obdelavo podatkov, pridobljenih z omenjenimi pripomočki, sem uporabljala deskriptivno statistiko. Dobljene podatke sem uredila v kategorije odgovorov. Pojav posameznih odgovorov pa prikazala s frekvencami in kvalitativno analizo glede na spoznanja v literaturi.