SOCIALNE VEŠ Č INE IN INTERESNE DEJAVNOSTI

PRILJUBLJENOST UČENCEV MED SOSOLCI

Pri uvrščanju učencev v posamezne sociometrične skupine sem, kot sem že omenila, uporabila Jacksonov in Brackenov (1998; Newcomb in sod., 1993; v Pečjak in Košir, 2002) kriterij. Omenjeni kriterij sem nato prilagodila svoji študiji primera. Najprej sem izračunala povprečno vrednost pozitivnih izbir, in sicer tako, da sem vsoto vseh pozitivnih izbir pri posameznih učencih delila s številom učencev (v našem primeru je N = 15). Nato sem določila še ostale vrednosti posameznih sociometričnih skupin.

• Priljubljeni učenci so imeli več kot 4 pozitivne izbire in manj kot 2 negativne izbire,

• povprečni učenci so imeli 3 ali 4 pozitivne izbire in 2 negativni izbiri,

• kontroverzni učenci so imeli več kot 4 pozitivne in več kot 2 negativne izbire,

• zavrnjeni učenci so imeli manj kot 3 pozitivne in več kot 2 negativne izbire,

• prezrti učenci so imeli manj kot 3 pozitivne in manj kot 2 negativne izbire.

Glede na predstavljen kriterij sem na podlagi mnenj učencev oblikovala sociometrično shemo učencev v razredu.

Tabela 7: Sociometrični položaj učencev

Sociometrični položaj Število učencev

N = 15

priljubljeni 5

zavrnjeni 3

kontroverzni 2

prezrti 0

povprečni 5

V razredu je bilo pet učencev priljubljenih in pet učencev, ki so bili povprečni. Trije učenci so po ocenah sošolcev pristali v skupini zavrnjenih, ostala dva učenca pa v skupini kontroverznih.

Glede na to, da je razredna skupnost delovala precej povezano, me podatek o tem, da prezrtih učencev ni bilo, niti ne preseneča. Delež priljubljenih in povprečnih učencev je bil enak.

Vsaka izmed teh dveh sociometričnih skupin je predstavljala tretjino vseh učencev oz. pet učencev. Ostala tretjina pa je bila razdeljena na zavrnjene in kontroverzne učence, od katerih je bilo zavrnjenih več, kot kontroverznih.

45 Slika 1: Shema sociometričnega položaja učencev

- dečki - deklice

Učenci so bili v razredu med seboj dobro povezani, z izjemo že omenjenih treh učencev. So pa kljub temu nastajale posamezne manjše podskupine. Te so bile največkrat sestavljene po spolu, vendar so se skozi šolsko leto večkrat spreminjale. Očitno pa je bilo, da so bili dečki veliko bolj enotni, kot deklice, lahko tudi zato, ker je bilo dečkov manj, kot deklič. Po spolu pa se učenci med seboj niso preveč družili, saj kot omenja Harrisova (2007), se v tem obdobju dečki in deklice preprosto težko družijo ali igrajo skupaj, ker nimajo enakih interesov.

Pri dečkih sta si vodilni položaj izmenjavala dečka, oba odličnjaka. Imela sta precej dobro razvite socialne veščine. Zanimiv pa je podatek, da sta v družini najstarejša otroka in vsak od njiju ima mlajšo sestro. Rich Harris (2007) namreč trdi, da so ti otroci v razredu pogosto izbrani za vodjo, saj imajo to sposobnost, da za člane skupine skrbijo in so do njih zaščitniški.

Od ostalih dečkov sta bila oba najbolj sprejeta tudi s strani deklet.

PRILJUBLJENI PRILJUBLJENI PRILJUBLJENI

PRILJUBLJENI KONTROVERZNIKONTROVERZNIKONTROVERZNIKONTROVERZNI

PREZRTI PREZRTI PREZRTI

PREZRTI ZAVRNJENIZAVRNJENIZAVRNJENIZAVRNJENI

POVPREČNI

46

Presenetljivo pa je dejstvo, da je fant, ki je večino časa igral vlogo vodje, po ocenah sošolcev pristal v skupini kontroverznih. Zakaj je temu tako, bom predstavila kasneje.

Pri dekletih so bili odnosi nekoliko bolj spremenljivi. Položaj vodilne se je skozi leto večkrat spreminjal. Oblikovale so več manjših podskupin. Njihove vodje so na podlagi opažanj pogosteje zahajale v konflikte z ostalimi članicami. Drugo skupino pa so sestavljala vsa ostala dekleta, katerih lastnosti in značilnosti so bile različne. Ta dekleta se tudi sicer v razredu niso posebej izpostavljala. Medse so brez težav sprejemale tudi dečke, medtem ko je bila tista druga skupina bolj zaprta za nove člane.

To je po mojem mnenju tudi eden glavnih razlogov, da sta bili med temi dekleti, pri oblikovanju sociometričnih skupin, dve zelo sprejeti tudi s strani dečkov, medtem ko pri drugi dekliški skupini ni bilo tako.

Priljubljeni učenci znajo po naših ocenah prisluhniti sošolcem in jih upoštevajo ter jim radi ponudijo pomoč, ko je to potrebno. Eden od vodij podskupin pri dečkih v razredu ni bil priljubljen, saj teh lastnosti po naših ocenah ni imel. Večkrat se je tudi izkazalo, da je ta učenec nerad delil svoje stvari s sošolci ter težje sprejemal druge učence v skupino, ki ji je

»vladal«.

Vsi trije učitelji pa smo enotnega mnenja za tiste tri učence, ki po mnenju sošolcev veljajo za slabše sprejete, da socialnih veščin, ki smo jih opazovali, še nimajo razvitih.

Sociometrične skupine učencev so bile izdelane na podlagi mnenj učencev. Tudi v nadaljevanju se bom posluževala teh podatkov.

47

MNENJA UČITELJEV O SOCIALNIH VEŠČINAH UČENCEV

V nadaljevanju bom predstavila mnenja učiteljev o številu pozitivnih socialnih veščin učencev.

Tabela 8: Mnenja učiteljev o pozitivnih socialnih veščinah učencev, ki so vključeni v interesne dejavnosti in učencev, ki niso vključeni v interesne dejavnosti

Frekvence pozitivnih odgovorov

V opazovalno listo (priloga 3) smo učitelji za vsakega učenca posebej zabeležili z DA, če ima določeno veščino in z NE, če je nima.

Iz opazovalnih list o socialnih veščinah učencev, ki smo jih izpolnili učitelji, sem izbrala vse tiste odgovore, ki so bili označeni z DA in jih s frekvencami pri posamezni socialni veščini prikazala za učence, ki so vključeni v interesne dejavnosti in za učence, ki interesnih dejavnosti ne obiskujejo (tabela 8).

Iz tabele je razvidno, da imajo učenci, vključeni v interesne dejavnosti, po mnenju vseh treh učiteljev več pozitivnih socialnih veščin, kot tisti, ki v interesne dejavnosti niso vključeni.

48

Mnenja vseh treh učiteljev, ki smo ocenjevali učence, niso bila enotna. Kljub temu smo učence v povprečju označili precej podobno.

Dejstvo je, da vsak učitelj gleda na posamezne učence z drugačnega zornega kota. Pri tem igra pomembno vlogo raznolikost v osebnostnih lastnostih učitelja, pristopih k učencem, delu z učenci, idr.

Razlog za določene označene lastnosti učencev, je vsekakor tudi odnos učencev do posameznega učitelja. Sami vemo, da se z nekaterimi ljudmi bolj ujamemo, kot z drugimi. To sicer ne vpliva na učiteljevo pravičnost, doslednost in enakost do učencev, vpliva pa na to, kako učitelj posamezne učence zaznava.

Poleg tega se tudi vsak učenec pri posameznemu učitelju obnaša različno. Pri tem seveda ne govorimo o popolnih spremembah v obnašanju. Tudi naša mnenja si niso povsem nasprotovala. Če primerjamo učence, ki so bili po mnenju sošolcev razvrščeni v posamezne sociometrične skupine in mnenja učiteljev o socialnih veščinah posameznikov, lahko povzamem naslednje: Pri priljubljenih učencih zelo izstopajo skrbnost do sošolcev, poslušanje drugih, deljenje svojih stvari s sošolci in brezpogojno sprejemanje novih članov v svoje skupine.

Zanimivo je to, da so zavrnjeni učenci po našem mnenju radi delili svoje stvari s sošolci in jih poslušali. Glede na našo analizo so bili potisnjeni na dnu lestvice priljubljenosti zaradi nespretnosti pri navezovanju stikov, ne razločevanju pravilnih ravnanj od napačnih, manjkalo pa jim je tudi empatičnosti. Vsi trije teh sposobnosti namreč še nimajo.

Razlog zakaj določeni navzven priljubljeni učenci niso bili priljubljeni s strani sošolcev, je bila pretirana ukazovalnost, pri nekaterih pa tudi prekinjanje sošolcev med pogovorom. Te še ne osvojene veščine so nekatere učence uvrstile med kontroverzne.

Povprečni učenci naj bi sicer bili tisti, po katerih bi določevali vse ostale skupine (Pečjak in Košir, 2002). Po naših mnenjih pa je bilo za te učence najtežje določiti, katere lastnosti so jih ločevale od priljubljenih. Tak status si je večina od njih pridobila zaradi občasnih konfliktnih situacij z drugimi sošolci. Ti učenci ne izstopajo v značilnostih in so najlažje prilagodljivi in spremenljivi. Največkrat tudi spreminjajo svoje mnenje in obnašanje ter se vključijo v dano skupino. Niso pretirano navezani na posamezne sošolce, kar jim po eni strani omogoča prilagajanje. Se pa kljub temu trudijo za pozornost sošolcev in jim neradi nasprotujejo.

49

SOCIOMETRIČNI POLOŽAJ UČENCEV IN INTERESNE DEJAVNOSTI

0

Graf 5: Vključenost v interesne dejavnosti in sociometrični položaj

Med učenci, ki obiskujejo interesne dejavnosti, je enako število, in sicer 5 učencev priljubljenih in povprečnih. Dva učenca, ki sicer obiskujeta interesne dejavnosti, sta bila uvrščena med kontroverzna. Vsi trije učenci, ki ne obiskujejo interesnih dejavnosti, sodijo med zavrnjene učence. Med učenci, ki ne obiskujejo interesnih dejavnosti, ni bilo nikogar, ki po mnenju sošolcev spadal v katerokoli drugo sociometrično skupino.

Graf precej nazorno prikazuje, da so bili med zavrnjenimi učenci vsi tisti, ki interesnih dejavnosti niso obiskovali. Ne presenečata podatka priljubljenih in povprečnih učencev, je pa obenem zanimivo, da sta tudi učenca z interesnimi dejavnostmi označena in uvrščena med kontroverzne.

Otroci se pri interesnih dejavnostih med drugim vsekakor učijo določenih socialnih spretnosti in veščin. Spoznavajo sošolce in učitelje v drugačnih okoliščinah, hkrati pa se učijo določenih pravil, ki veljajo za posamezno skupino, v kateri se nahajajo. Ob tem razvijajo spretnosti timskega dela, tekmovalnost in sodelovanja z drugimi člani. S tega vidika lahko rečem, da interesne dejavnosti pripomorejo k socialnim veščinam in posledično odnosom med sošolci.

Otroci, ki interesnih dejavnosti niso obiskovali, so bili, kot je prikazano (graf 5), s strani sošolcev zavrnjeni. Eden od razlogov je najverjetneje tudi ta, da niso imeli možnosti spoznati in razvijati odnosov z drugimi v drugačnih okoliščinah, kakor v razredu samem.

50

Interesne dejavnosti so vsekakor eden od načinov, da se vrstniki približajo drug drugemu in vzpostavijo prijateljske odnose.

Pa vendarle, so učenci v intervjuju povedali, da se s sošolci, s katerimi obiskujejo iste interesne dejavnosti, med odmori in drugje ne družijo nič bolj, kot z ostalimi. Le trije so mnenja, da interesne dejavnosti pripomorejo k večjemu druženju tudi sicer v popoldanskem času. Pa tudi to ni najbolj zanesljivo, saj sta dva od teh učencev soseda.

Tabela 9: Vrsta interesnih dejavnosti in sociometrični položaj

Sociometrični položaj učencev N = 15

Vrsta interesne dejavnosti priljubljeni kontroverzni povprečni zavrnjeni prezrti

bralna značka 5 2 5 0 0

cici vesela šola 2 1 2 0 0

vesela šola 0 0 0 0 0

otroški pevski zbor 1 0 3 0 0

športni krožek 5 1 4 0 0

likovni krožek 2 1 1 0 0

plesne vaje 0 0 0 0 0

gledališki krožek 0 0 0 0 0

Interesne dejavnosti bralne značke se je udeleževalo 12 učencev, od tega je bilo pet učencev hkrati priljubljenih, pet učencev povprečnih in dva kontroverzna učenca. Dejavnost Cici vesela šola je bila obiskovana s strani petih učence. Med štirimi učenci, ki so bili vključeni v otroški pevski zbor, je bil le eden od teh tudi priljubljen. Pet od desetih učencev udeleženih v športni krožek, je bilo priljubljenih. Dva učenca od štirih, ki sta bila vključena v likovni krožek sta bila hkrati priljubljena.

51

Graf 6: Vrsta obiskovanih interesnih dejavnosti in sociometrični položaj

Kot je že bilo prikazano, prezrtih učencev v razredu ni bilo. V razredu so bili trije učenci, ki niso obiskovali interesnih dejavnosti. To pomeni, da se je z interesnimi dejavnostmi ukvarjalo 12 učencev. Priljubljeni učenci so se v največji meri udeleževali interesne dejavnosti bralne značke in športnega krožka. Nekaj pa je bilo tudi takih, ki so se ukvarjali z likovno vzgojo, Cici veselo šolo in otroškim pevskim zborom. V te dejavnosti so se pretežno vključevali tisti učenci, ki so bili s strani sošolcev označeni za povprečne učence. Za razliko od priljubljenih, je bil večji delež povprečnih učencev, vključenih v otroški pevski zbor. Med obema kontroverznima učencema je bilo zanimanje za dejavnost bralne značke, Cici vesele šole, športnega krožka in likovnega krožka, medtem ko se otroškega pevskega zbora nista udeležila.

Interesnih dejavnosti vesela šola, plesnih vaj in gledališkega krožka se ni udeleževal nihče od učencev katerekoli sociometrične skupine.

52

In document Interesne dejavnosti, u č ni uspeh in priljubljenost med sošolci (Strani 51-59)