2. TEORETI Č NI DEL
2.2. INTERESNE DEJAVNOSTI
2.2.1. OPREDELITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI
Šola naj bi zagotovila celovit razvoj posameznika, vendar je pred težko nalogo, saj notranja motivacija predstavlja svobodo izbire, spontanost, medtem ko je obiskovanje šole obvezno, učni načrt pa predpisan. (Gardner, 1993; v Marentič Požarnik, 2000).
Šola in drugi družbeni dejavniki so v ta namen poleg obveznega pouka razvile še dejavnosti, ki naj bi bolj ustrezale potrebam in interesom učencev. Z njihovo organizacijo šola učence spodbuja k iskanju zadovoljitve v lastnih aktivnostih, potrditvah in odnosih, hkrati pa jim omogoča, da lahko izbirajo tiste aktivnosti, ki jim najbolj ustrezajo.
Dandanes so poznane pod imenom interesne dejavnosti ali dejavnosti prostega časa. (Cencič, Gartner in Tomić, 1988).
Interesne dejavnosti so v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju (1995) opredeljene kot »oblika vzgojnega in izobraževalnega dela v šoli in ob pouku, ki otroku omogočajo uresničevanje lastnih interesov. Obstajajo tako kulturne, športne, umetniške, raziskovalne in tehnične interesne dejavnosti. Sestavine interesnih dejavnosti, kot so metode, oblike, vsebine in čas aktivnosti niso vezane na predpisan učni načrt, ampak na interes skupine« (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, 1995, str.: 103).
Obvezne in izbirne predmete opredeljujejo učni načrti s splošnimi in operativnimi cilji ter standardi znanj. V učnem načrtu osemletke so v okviru predmetov opredeljene tudi interesne dejavnosti, in sicer vsebinsko in v obliki specialno-didaktičnih oz. metodičnih priporočil. V devetletnem vzgojno-izobraževalnem programu pa interesne dejavnosti niso opredeljene v učnih načrtih, nacionalnih dokumentih, temveč v letnem delovnem programu posamezne osnovne šole. Šola tako samostojno odloča o količini in vsebini programa, izbiri mentorjev oz.
vodij interesnih dejavnosti. Tako imajo šola in učenci v njej večjo avtonomijo pri oblikovanju razširjenega programa. (Komljanc, 2007).
14. člen v Zakonu o osnovni šoli (1996) pravi, da se osnovnošolske dejavnosti delijo na obvezni in razširjen program, ki ga sofinancira partner. V razširjen program so uvrščene interesne dejavnosti, kot so krožki, projektna dela, tekmovanja, društva, klubi, razne skupine,
9
itd. Zakon o osnovni šoli (1996) opredeljuje organizacijo interesnih dejavnosti kot za šolo obvezno dejavnost, v 25. členu, in sicer, da šola za razvijanje interesov učencev organizira interesne dejavnosti, ki jih določi z letnim delovnim načrtom.
Lešnik (1982) pravi, da je glavno vodilo interesnih dejavnosti prostost, samoodločanje in samouresničevanje človeka v aktivnostih, ki jih opravlja.
2.2.2. RAZVOJ INTERESNIH DEJAVNOSTI
Dejavnosti v šoli so se odvijale vse od nastanka šol. Sprva so bili to šolski vrtovi, ki so jih obdelovali učenci pod vodstvom mentorjev. O interesnih dejavnostih pa govorimo od leta 1945 naprej oz. po drugi svetovni vojni (Balkovec Debevec, 2007; v Komljanc, 2007).
Najprej so jih poimenovali svobodne dejavnosti, kasneje pa so uporabili ime dejavnosti prostega časa in šola je te dejavnosti sprejela za svojo nalogo. V prostovoljnih ali interesnih dejavnostih so učenci širili znanje in razne interese v različnih aktivnostih (šolska, občinska tekmovanja, krožki,…).
Izredno dejavne so bile takrat šolske knjižnice, ki so skrbele za razvoj šolskih časopisov in glasil, različni pevski tabori, ki so popestrili veliko proslav in druge dejavnosti.
Izvajanje verouka pa so v tistih letih iz šolskih prostorov preselili v župnišča.
V začasnem predmetniku iz leta 1957 je bila organizacija prostovoljnih dejavnosti podrobneje opisana in opredeljena, vendar zanje še ni bilo posebnih programov, so pa že bili napisani nekateri cilji za posamezne dejavnosti (prav tam).
Dodatne razsežnosti so prostovoljne dejavnosti pridobile nekaj let kasneje in sicer v Zakonu o osnovni šoli leta 1969 zasledimo 30. člen, ki pravi: »Prostovoljne dejavnosti učencev so sestavni del življenja in dela v šoli. Osnovna šola je dolžna pomagati učencem, da v okviru pionirskih in drugih samostojnih organizacij učencev razvijajo razne oblike dela s področja družbenega, kulturnega in gospodarskega življenja. Pri tem mora šola upoštevati načela prostovoljnosti, samouprave učencev in samostojnosti njihovih organizacij.« (Balkovec Debevec, 2007; v Komljanc, 2007, str. 11)
Naslednje desetletje je predstavljalo še izrazitejši napredek v tej smeri, saj so hrepeneli po celostnem razvoju učencev. Uvedli so še dodatni in dopolnilni pouk ter različne vrste pomoči učencem.
Po letu 1991, v času samostojne Slovenije pa je nastala šolska zakonodaja, ki določa obvezni in razširjeni program. Obvezni program vključuje pouk obveznih in izbirnih predmetov,
10
dneve dejavnosti in razredne ure. Med razširjeni program pa šola ponuja podaljšano bivanje, dodatni in dopolnilni pouk ter interesne dejavnosti, ki učencem omogočajo uresničevanje svojih interesov in kvalitetno preživljanje prostega časa (Balkovec Debevec, 2007; v Komljanc, 2007).
Dandanes pa so interesne dejavnosti opredeljene na več načinov. Ena izmed opredelitev pravi, da so interesne dejavnosti tiste vzgojno-izobraževalne oblike dela, ki odkrivajo, oblikujejo in razvijajo interese, posebne sposobnosti in ustvarjalnost učencev, hkrati pa razvijajo delovne navade, odgovornost in sodelovanje v skupini (Novak, 2007; v Komljanc, 2007). Troha (1982) pa meni, da so interesne dejavnosti sestavina vzgojno-izobraževalnega programa, ki ne izhaja zgolj iz pouka kot sistematično organizirane oblike podajanja snovi.
V Zakonu o osnovni šoli so interesne dejavnosti tiste dejavnosti, ki so opredeljene z letnim delovnim načrtom in učencem omogočajo razvijanje različnih interesov učencev. (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, 1995.)
2.2.3. INTERESNE DEJAVNOSTI DANES
Organizacija in izvajanje interesnih dejavnosti
Kot je bilo že omenjeno, je namen interesnih dejavnosti učencem omogočiti zadovoljevanje njihovih interesov, da pa bi šola to lahko izpeljala, mora pred začetkom izvajanja ugotoviti, kakšni so dejanski interesi učencev, kar lahko ugotovi z anketnim vprašalnikom.
Ko šola ugotovi, kakšne so potrebe učencev, določi koordinatorja interesnih dejavnosti. Vodja v sodelovanju z vodstvom šole ugotovi prostorske in kadrovske pogoje za izvedbo. Pri tem je zelo pomembno povezovanje šole z drugimi ustanovami v okolici šole.
V nadalje je potrebno seznaniti starše glede možnosti izvedbe. Pri tem je smiselno, da se starše učencev tudi povabi k sodelovanju.
Izvedbeni del interesnih dejavnosti pa zajema načrtovanje, izvedbo in evalvacijo. V tem delu učitelj (mentor interesne dejavnosti) skupaj z učenci izdela program dela, pri čemer upošteva predloge učencev. V obdobju izvajanja interesnih dejavnosti se spremlja delo udeleženih ter ob koncu opravi evalvacijo dela. (Kolar, 2008)
Ponudba interesnih dejavnosti se na posameznih šolah močno razlikuje. Nekatere ponujajo več glasbenih, druge športnih, itd., to je med drugim odvisno tudi od kulture in tradicije šole
11
ter njenega neposrednega okolja. Izvajanje poteka pred ali po pouku, njihova udeležba pa je brezplačna. S strani šole pa naj bi bilo poskrbljeno tudi za prevoz učencev vozačev.
Obšolske dejavnosti za celovitejšo zagotovitev potreb
Za zagotovitev še tako zahtevnih interesnih področij pa so učencem na voljo tudi obšolske dejavnosti, ki bodo na kratko predstavljene, vendar se jih kasneje v delu ne bomo podrobneje dotikali.
Obšolske dejavnosti so v večini plačljive, starši pa morajo svojim otrokom priskrbeti prevoz in ustrezne pripomočke, ki jih učenci potrebujejo za dejavnost. Ponudba obšolskih dejavnosti je v veliki meri odvisna od trendov in prostorske zmogljivosti. V mestih je ta ponudba izredno pestra, na podeželju pa obšolske dejavnosti zajemajo predvsem gasilska društva, verouk ter pevska in kulturna društva.
Značilnosti interesnih dejavnosti
Znano je, da so aktivnost, sproščenost in delo bistveno bolj konstruktivno pri interesnih dejavnostih, kakor pri pouku. V ta namen si poglejmo nekaj značilnosti interesnih dejavnosti, po katerih se razlikujejo od pouka:
• Interesne dejavnosti v devetletnem vzgojno-izobraževalnem programu niso opredeljene v učnih načrtih, temveč v letnem delovnem načrtu (Komljanc, 2007).
• Interesne dejavnosti sicer niso vezane na vsebino učnih načrtov, se pa nanj lahko navezujejo, če je to v interesu skupine. V tem primeru je mogoče interesno dejavnost povezati z različnimi oblikami pouka, za hitrejši razvoj in lažje napredovanje. Tako dejavnost postane obvezna in se ocenjuje (prav tam).
• Znanje učencev, pridobljeno v interesnih dejavnostih se ne ocenjuje. V spričevalo se zabeleži le sodelovanje. Vseeno pa interesna dejavnost vpliva na učni uspeh učenca (prav tam).
• Ena izmed oblik interesnih dejavnosti so tudi tekmovanja. Posameznik ali skupina preizkuša svoje znanje z drugimi tekmovalci. V kolikor učenec doseže najvišji rezultat, se ta upošteva pri vpisu na srednjo šolo (prav tam).
12
• Interesne dejavnosti razvija šola sama v sodelovanju z drugimi dejavniki, v bližnji okolici kraja. Te dejavnosti lahko potekajo skozi celo šolsko leto, v krajših časovnih obdobjih ali pa kot oblika natečajev.
• Interesno dejavnost vodi mentor, zato ima izrednega pomena, da je le ta dovolj strokoven in usposobljen za delo. Cilj mentorja je, da članom interesne dejavnosti omogoča poglabljanje znanja, razvijanje močnih področij in lastnih interesov.
• Število učencev v posamezne interesne dejavnosti naj ne bi smelo biti omejeno, torej se res lahko za dejavnost odločijo učenci, ki jih to področje zanima.
• Šola vsakemu učencu zagotavlja, da se vključi v vsaj eno interesno dejavnost in jo tudi zamenja, v primeru, da mu ne ustreza (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, 1995).
• Program interesnih dejavnosti opredeljuje čas, zaporedje vsebin, metode in oblike aktivnosti, vire in materiale. To določa interesna skupina, zato je načrt izvajanja dejavnosti unikaten.
• Interesi posameznih učencev so raznoliki, zato mora šola pri ponudbi zagotoviti enakovredno zastopanost:
- Raziskovalnih, - kulturno-umetniških, - športnih,
- proizvodno-tehničnih, - zdravstvenih in
- družbeno-humanitarnih interesnih dejavnosti (prav tam).
2.2.4. OSNOVNE Č LOVEKOVE POTREBE IN INTERESNE DEJAVNOSTI
Pouk v pretežni meri stremi k uresničevanju vsebin in ciljev kurikula, načrtovanju in izvajanju dela, ni pa usmerjen v učenca, kot na glavnega akterja v pedagoškem procesu. Pri tem pa so največkrat zanemarjene potrebe učencev.
Nasprotno od pouka, se pri interesnih dejavnostih osredotočimo predvsem na otroka in v večji meri upoštevamo njegove potrebe.
13 Potrebe po Glasserju
Potrebe po Glasserju (Gomboc, 2007; v Komljanc, 2007):
• Potreba po pripadnosti,
• potreba po moči,
• potreba po svobodi,
• potreba po zabavi.
1. Potreba po pripadnosti
Je ena temeljnih socialnih potreb, med katero prištevamo potrebe po sprejetosti, varnosti, zaupljivosti, prijateljstvu, sodelovanju, ljubljenosti in po tem, da se učenec pred drugimi ne pretvarja, marveč se pokaže, kakršen je v resnici. Pri tem upoštevamo njegove številne razvojne in druge značilnosti, čustva, zanimanja in sposobnosti.
Za vrhunsko pedagoško delo je zelo pomembna medsebojna odvisnost učitelja in učenca.
Njuna komunikacija mora temeljiti na dvosmernosti, odprtosti in preprostosti, kar pa je seveda možno le pri interesnih dejavnostih. Vzgojno-izobraževalni sistem v teh dejavnostih ne temelji na zunanjem nadzoru učiteljev in učencev, temveč na sproščenem, interaktivnem in preprostem odnosu med njima.
2. Potreba po moči
V ta okvir sodijo potreba po potrditvi, samostojnosti, dosežkih, po obvladovanju okolja, po uveljavljanju, po kompetentnosti.
Dejstvo je, da učenci uživajo v dejavnostih, ki jih obvladajo in so jim kos. Pri tem pa je zelo pomembno, da učenci sami začutijo dosežek v pravem pomenu, od učiteljev namreč pričakujejo, da jim dajo le povratno informacijo.
Interesne dejavnosti so kakovostno izvedene tudi zato, ker se učencev pri tem ne ocenjuje, saj je ravno ocena tista, ki lahko, kot sem že omenila, privede do izgube notranje motivacije in posledično do anksioznosti, slabše samopodobe in upada zanimanja.
Cilj dejavnosti je namreč že dejavnost kot taka, ki izhaja iz otroka in je izkustvena. Ravno v tem je bistvena razlika med poukom in interesno dejavnostjo.
Učenec, ki ima interes za določeno področje, ne potrebuje dodatnih zunanjih podkrepitev.
14 3. Potreba po svobodi
To je potreba, ki dopušča možnost izbire. Vanjo so vključeni iskanje, ustvarjalnost, odkrivanje novega, dopuščanje nenačrtovanosti in vstopanje v dejavnost, predvsem takrat, ko ne vemo, kaj se bo zgodilo. To je tista gonilna sila, ki jo imajo učenci radi.
Učitelji pri interesnih dejavnostih večkrat ponudijo možnost izbire vsebin, kar je pri rednem pouku nekoliko onemogočeno.
4. Potreba po zabavi
Zabava je tista, ki daje višjo storilnost pri učenju. To so potrebe po sproščenosti, spremembah, novostih, presenečenju, prostem času, igrivosti in odsotnosti strahu.
Že Žlebnik (1969) je menil, da se otroci veliko naučijo že preko igre in kako je le ta pomembna za njihov kognitivni in socialni razvoj.
2.2.5. NAMEN INTERESNIH DEJAVNOSTI
Hitri vsestranski napredek od ljudi zahteva, da se nenehno prilagajajo in znajdejo pri spremembah sodobnega časa. Ravno to pa daje pobudo za vseživljenjsko učenje, ki postavlja svoje temelje prav v šolskem obdobju.
Namen interesnih dejavnosti je, da pri učencih razvijajo interesna področja in aktivno sodelovanje pri izvedbi dejavnosti. Posebej pomemben je razvoj tako na učnem, kot tudi na socialnem področju, saj učenci razvijajo kritično mišljenje in so celostno, miselno ter čustveno aktivni.
Pri interesnih dejavnostih gre tudi za nadgradnjo šolskega kurikula in njegovih predpisanih vsebin. Učenci na ta način poglabljajo in nadgrajujejo učno snov.
Poglavitni namen interesnih dejavnosti pa je uporaba pridobljenega znanja za preživljanje prostega časa, ki pa lahko služi kot usmeritev za poklic oz. nadaljnje izobraževanje.
Vključevanje v širše in ožje okolje ugodno vpliva na učenčevo lastno podobo, saj se pri druženju in sodelovanju z drugimi socialno razvija. Poleg vsega tega pa pridobiva tudi sposobnosti za samoregulacijo.
Ni samo namen tisti, ki daje smoter neki aktivnosti. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi cilji, ki jih skušamo doseči tako pri posamezniku, kot v družbi nasploh.
15
2.2.6. CILJI INTERESNIH DEJAVNOSTI
Učenci pri izvenšolskih aktivnostih (Kolar, 2008):
• Zadovoljujejo lastne potrebe:
- izbirajo in se odločajo za aktivnosti po lastni presoji in interesih, - razvijajo lastne interese, nagnjenja, sposobnosti in talente.
• Razvijajo miselne procese, ki omogočajo širjenje in uporabo znanja in pripomorejo h globljemu razumevanju.
• Pridobljeno znanje in sposobnosti usmerjajo v odgovorno ravnanje v naravnem okolju in družbenem življenju.
• Se moralno, intelektualno in osebnostno razvijajo.
• Spoznavajo in razvijajo spoštovanje do sebe in drugih.
• Medsebojno komunicirajo in razvijajo socialno-komunikacijske spretnosti in sposobnosti:
- prispevajo k medsebojnim odnosom,
- razvijajo ustvarjalno in kritično mišljenje in presojanje, - navajajo se na reševanje konfliktov,
- vplivajo na soustvarjanje klime,
- spoznavajo pomen sodelovalno naravnanega dela.
• Presegajo mejo med obveznim in razširjenim programom.
• Povezujejo teorijo in prakso.
• Spoznavajo poklicne interese.
• Spoznavajo potrebe po koristni in kulturni izrabi prostega časa.
Kot vidimo lahko preko interesnih dejavnosti dosegamo številne cilj, zato imajo kot take velik vzgojni in izobraževalni pomen.
Vzgojni in izobraževalni pomen interesnih dejavnosti
Vzgojni pomen vključuje spoznavanje sebe in drugih, razvijanje socialnih odnosov, ustvarjalnosti in medsebojne povezanosti. Zadovoljujejo pa tudi potrebo po aktivnosti, razvijajo, bogatijo komunikacijo in druge spretnosti ter oblikujejo čustva. Vzgojni pomen je dosežen predvsem pri učencih, ki so v šoli manj uspešni in odklanjajo šolsko delo. Pri
16
interesnih dejavnostih pa se čutijo sprejeti, se uveljavljajo, so ustvarjalni in notranje motivirani (Gomboc, 2007; v Komljanc, 2007).
Učinkovitost razvoja s pomočjo interesnih dejavnosti je predvsem zato, ker se učenci vzgajajo:
• Z lastno aktivnostjo,
• z vsebinsko dejavnostjo,
• v bolj osebnem odnosu z mentorjem in
• v prijaznejšem okolju, brez kazni in nagrad ter brez zatiranja ustvarjalnosti (Novak, 2007; v Komljanc, 2007).
Izobraževalni pomen pa je predvsem v smislu opazovanja, zaznavanja, logičnega mišljenja, domišljije. Dejavnosti so usmerjene tako, da si učenci ob njih bogatijo znanje, razvijajo vedoželjnost, širijo sposobnost kritičnega mišljenja ter razvijajo spretnosti in sposobnosti na vseh področjih (Lešnik, 1982).
2.2.7. NA Č ELA INTERESNIH DEJAVNOSTI
Seveda pa morajo biti za doseganje ciljev pri organizaciji interesnih dejavnosti zagotovljena vsa načela (Škrlj Počkaj, 1996), in sicer:
• Načelo svobode in prostovoljnosti,
• načelo raznovrstnosti vsebin in dejavnosti,
• načelo organiziranosti,
• načelo individualnosti in kolektivnosti,
• načelo ustreznosti starostne stopnje in spola.
1. Načelo svobode in prostovoljnosti
Učenec si sam, brez zunanje prisile, kroji svoj prosti čas in izbira dejavnosti, s katerimi se bo v tem času ukvarjal. Temelj odločitve morajo biti interes, želja in sposobnost učenca. Naloga šole je, da jim to omogoča, in sicer na ta način, da otrokom ponuja kar se da pester nabor teh dejavnosti, učitelj pa jim lahko le pomaga in svetuje pri izbiri. Predvsem je to mišljeno za učence, ki še nimajo oblikovanih interesov. Pri tem jim pomagajo kakovostno zapolniti prosti čas in spodbujajo nove interese, ki se ob tem pojavijo.
17 2. Načelo raznovrstnosti vsebin in dejavnosti
Interesne dejavnosti naj bi se razlikovale po nalogah in vrstah. Posamezniku pa morajo nuditi razvedrilo, zabavo ali aktiven počitek, ob tem pa pomagati pri oblikovanju učenčeve osebnosti.
To načelo potemtakem določa, da morajo biti ponujene dejavnosti tako raznolike, da s tem zagotavljajo razvoj in aktivnost za vsa področja človekovega delovanja.
Večja raznolikost dejavnosti pomeni, da vsak učenec najde tisto področje, pri katerem bo lahko uspešen in bo tako gradil svojo pozitivno samopodobo.
3. Načelo organiziranosti
Učenec mora imeti možnost za kvalitetno preživljanje prostega časa. Rudi Lešnik v svojem delu prosti čas opredeljuje, kot čas, s katerim človek razpolaga po svojih hotenjih, ko nima nobenih obveznosti in takrat lahko zadovoljuje svoje interese in izvaja dejavnosti, ki jih izbira sam. Učenec v teh dejavnostih uresničuje svoje sposobnosti in interese, zato imajo kot take tudi veliko vzgojno vrednost. Te pa so lahko neorganizirane ali organizirane, pri čemer je pomembno dejstvo, da na kvalitetnejši razvoj celovite osebnosti bolje vplivajo ravno organizirane oblike dejavnosti (Lešnik, 1982).
Tako je potrebno določiti kraj, čas, vsebino in mentorja, ki bo določeno dejavnost vodil. Kljub temu pa vse skupaj ne sme biti pretirano, saj posledično lahko pride do pomanjkanja samoaktivnosti, samostojnosti in iniciativnosti učencev.
4. Načelo individualnosti in kolektivnosti
Pri interesnih dejavnostih ima veliko vrednost medsebojno dopolnjevanje individualnosti in kolektivnosti, in sicer na ta način, da je v okviru vsake skupne dejavnosti hkrati možen tudi razvoj individualnosti.
Pomembno je, da se pri aktivnostih odražata delovanje, lastna izbira in sposobnosti posameznika. Individualnost se mora izražati tako, da vsak udeleženec prispeva svoj del.
To načelo bi lahko poistovetili s sestavljanjem mozaika. Gre namreč za izdelek, ki je sestavljen iz več manjših kosov, kljub temu pa je pomemben vsak košček, ki predstavlja del celote.
18
Znotraj tega načela se poudarjajo skupno delo in medsebojno sodelovanje, odgovornost ter izmenjava izkušenj.
5. Načelo ustreznosti starostni stopnji in spolu
Poudarek je na spoznanju, da morajo biti dejavnosti prilagojene razvojni stopnji otroka.
Vzporedno z razvojem učencev pa se spreminjajo vsebina, zahtevnost in način dela interesnih dejavnosti. Kot sem že omenila, je za razvoj interesa potrebna ravno prav zahtevna aktivnost, ki učenca motivira za delo.
2.2.8. INTERESNE DEJAVNOSTI V OSNOVNI ŠOLI
Osnovna šola ponuja pestro izbiro interesnih dejavnosti, ki posameznim učencem omogoča kvalitetno preživljanje prostega časa. Učenci se teh dejavnosti v veliki večini udeležujejo po pouku. Poleg tega pa raznolikost dejavnosti omogoča, da si vsak učenec najde tisto, ki najbolj ustreza njegovim potrebam in željam.
Za učence 2. triade je šola pod vodstvom posameznih učiteljev in drugih zunanjih delavcev ponujala naslednje interesne dejavnosti (Publikacija šole, 2010/2011):
• Interesna dejavnost Bralna značka,
• interesna dejavnost Cici vesela šola,
• interesna dejavnost Vesela šola,
• gledališki krožek,
• likovni krožek,
• otroški pevski zbor,
• plesne vaje,
• športni krožek.
19