ŠIBKE KOMPETENCE, ŠIBKA PODROČJA ZNANJA IN VEŠČIN

Tudi šibke kompetence navedene v odgovorih intervjuvank smo grupirali v prepoznavne naslednje višje kategorije kod (v krepkem tisku):

a) osebnostna rast, kamor sem uvrstila šibko strokovno samozavest in samopodobo;

b) nepoznavanje drugih skupin otrok s posebnimi potrebami, kjer so kode: nezmožnost komuniciranja z gluhimi, nepoznavanje metod dela z gluhimi in naglušnimi in z otroki z avtističnimi motnjami;

c) učenje, kamor sem uvrstila kodi nepoznavanje metod učenja oz. učne pomoči ter šibko znanje o individualiziranih programih;

d) vzgoja, kjer sta kodi slabše poznavanje metod spodbujanja mladostnikov ter slabše poznavanje odvisnosti pri ranljivih skupinah;

e) delo s starši in

f) timsko delo, kjer je koda sodelovanje z ostalimi strokovnimi delavci.

Pri teh kompetencah se socialne pedagoginje čutijo šibkejše, tudi po dveh ali več letih delovne prakse. Navedene kategorije šibkejših kompetenc intervjuvank sodijo med osrednje poklicne kompetence v skladu z Mednarodnim združenjem za socialno pedagogiko:

sistemske (sposobnost delovanja v skupnosti itd.)

sposobnost osebnega in profesionalnega razvoja ter razvoja stroke in kompetence, ki izhajajo iz strokovne prakse (AIEJI, 2006, v: Grill, 2015).

To pa so kompetence povezane z vseživljenjskim učenjem ter osebno rastjo in profesionalnim razvojem, ki terjajo svoj čas. Resda sodijo med osrednje poklicne kompetence, vendar jih ni mogoče pridobiti v mladosti oziroma med študijem, ki pa nudi trdne temelje in dobre usmeritve.

Samokritičnost ter pripravljenost socialnih pedagoginj za sodelovanje v raziskavah kaže, da so razvile visoko sposobnost refleksije in ozaveščanja lastnega strokovnega dela (Poljak, 2003).

Dejstvo pa je tudi, da delajo v enem najzahtevnejših delovnih okolij v Sloveniji, kjer je težko biti kompetenten v vsem. Pa vendar sem pri njih začutila močno razvito profesionalno identiteto, ki so jo morale po Žižakovi zgraditi tako, da so se identificirale s ključnimi elementi, ki so značilni za delo na področju socialne pedagogike (Žižak, 1997).

7 ZAKLJUČEK

V svojem diplomskem delu sem raziskala vloge in profesionalne kompetence socialnih pedagogov zaposlenih v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana. V teoretičnem delu sem predstavila profil in profesionalne kompetence poklica socialni pedagog ter njegovo zaposljivost na različnih delovnih mestih. V empiričnem delu naloge sem raziskala naloge, probleme in profesionalne kompetence socialnih pedagogov, ki delajo na delovnih mestih svetovalni delavec in vzgojitelj v dijaškem domu, in sicer s specifično populacijo: z gluhimi, naglušnimi ter z otroki in mladostniki z govorno-jezikovnimi, avtističnimi, čustvenimi in vedenjskimi ter več motnjami.

Z analizo odgovorov na vprašanja zastavljena v intervjujih s štirimi socialnimi pedagoginjami, zaposlenimi na različnih delovnih mestih v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana sem spoznala izjemno razvejana področja njihovega dela, katere so predvidene in katere dodatno prevzete delovne naloge socialnih pedagogov, kateri so največji problemi, s katerimi se soočajo, kakšen je vpliv zelo zahtevne, naporne in raznolike populacije na njihovo delo, za katere specifične pristope k delu so se usposabljale po študiju socialne pedagogike, pri katerih nalogah doživljajo večji in pri katerih manjši občutek kompetentnosti.

Opisi delovnih mest svetovalnega delavca in vzgojitelja v domu v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana ter problemi, ki izhajajo iz zahtevnosti delovnih nalog, ki so jih nakazale intervjuvanke, upravičujejo njihovo šibkejšo strokovno samozavest na določenih področjih dela. Praktično je nemogoče, da bi jih na to pripravil že študij socialne pedagogike. Po drugi strani pa v odnose in pred delovne izzive lahko vstopajo dokaj kompetentno na izjemno različnih delovnih področjih, tudi v specialnih zavodih, kot je ZGNL, v katerih je vloga socialnega pedagoga nepogrešljiva.

Med problemi izstopajo zahtevna heterogena populacija s pridruženimi motnjami, nedoslednost in neusklajenost vzgojnih pristopov znotraj Zavoda, nepoznavanje dela s starši otrok s posebnimi potrebami, stres zaradi preobremenjenosti ter problemi organizacije dela.

Kompetence intervjuvank pridobljene v času med študijem kažejo na to, da so si pridobile tri skupine temeljnih poklicnih kompetenc v skladu z Mednarodnim združenjem za socialno pedagogiko (AIEJI, 2006, v: Grill, 2015), in sicer: kompetence interveniranja, sposobnost evalviranja oziroma vrednotenja in kompetence refleksije, delno že med študijem ter po njem

pa so si pridobile tudi osrednje kompetence: sposobnosti vzpostavljanja delovnega odnosa, socialne in komunikacijske kompetence, organizacijske sposobnosti ter kompetence, ki izhajajo iz strokovne prakse. Potem, ko so se zaposlile, pa so nadaljevale z razvojem sistemskih kompetenc, kompetenc, ki izhajajo iz strokovne prakse ter sposobnosti osebnega in profesionalnega razvoja ter razvoja stroke, vključno z vseživljenjskim učenjem.

Kot svoje šibkejše kompetence so socialne pedagoginje navedle metode dela z drugimi skupinami otrok s posebnimi potrebami, nudenje učne pomoči, motiviranje mladostnikov, preprečevanje odvisnosti ranljivih skupin, delo s starši in timsko sodelovanje. Po Mednarodnem združenju za socialno pedagogiko (AIEJI, 2006, v: Grill, 2015) sodijo v sistemske kompetence, kompetence, ki izhajajo iz strokovne prakse ter sposobnosti osebnega in profesionalnega razvoja ter razvoja stroke. Deloma bi jim razvitejše kompetence pomagale obvladovati najtežje probleme na delovnem mestu, ki so jih izrazile v intervjujih. V letih 2020-2021 se je problemom pridružila še pandemija covid-19, ki je prinesla predvsem negotovost in nenehne spremembe.

Samokritičnost socialnih pedagoginj pri navajanju svojih šibkejših kompetenc kaže, da so razvile visoko sposobnost refleksije in samorefleksije, dejstvo pa je tudi, da so zaposlene v enem najzahtevnejših delovnih okolij, kjer je težko biti kompetenten v vsem. Zaposleni v vzgoji in izobraževanju pa se danes dobro zavedajo, da je za kakovostno delo nujno vseživljenjsko učenje in stalno strokovno izpopolnjevanje.

Morda so v prihodnosti možni razmisleki o dopolnitvi oziroma obogatitvi študijskega programa socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani v smislu še boljše pripravljenosti na zahtevno populacijo s kombiniranimi težavami in motnjami, njihovega opolnomočenja in preprečevanja pojavov odvisnosti. Rezultati raziskave bodo, upam, pripomogli k razumevanju poklicnih kompetenc profila socialnega pedagoga, k manjšim dopolnitvam študijskega programa socialne pedagogike in k razumevanju potrebe po vseživljenjskem učenju socialnih pedagogov.

Vloga socialnih pedagogov v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana je zelo pomembna na vseh delovnih mestih, kjer so zaposleni. S svojimi kompetencami, znanjem in veščinami veliko prispevajo h kvaliteti dela z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami, avtističnimi, govorno- jezikovnimi motnjami in gluhoto ali naglušnostjo, dela z njihovimi starši, z drugimi strokovnimi delavci in vodstvom ZGNL ter z učitelji z večinskih osnovnih šol.

Naj za zaključek poudarim, da sem pri sodelujočih socialnih pedagogih v raziskavi začutila močno profesionalno identiteto in njihovo globoko pripadnost stroki ter pripravljenost za njen razvoj. Za to in za sodelovanje se jim lepo zahvaljujem.

8 LITERATURA

Carspecken, P. F. (1996). Critical Ethnography in Educational Research: A Theoretical and Practical Guide. New York, London: Routledge.

Dom (2020). Ljubljana: Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana. Pridobljeno 7. 9. 2020 s http://dom.zgnl.si/

Grill, T. (2015). Profesionalna identiteta socialnih pedagogov (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Hernja, N. idr. (2010). Priročnik za delo z gluhimi in naglušnimi otroki. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Jurišić, Branka D. (2016). Otroci z avtizmom: priročnik za učitelje in starše. Izobraževalni center PIKA, Ljubljana: Center Janeza Levca.

Kaštrun, S. (2015). Socialni pedagog v mobilni pedagoški službi (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

Kogovšek, D., Ozbič, M. in Košir, S. (2009). Inkluzivna praksa gluhih/naglušnih oseb v vzgojno- izobraževalnem sistemu Republike Slovenije. Sodobna pedagogika, 60 (1), 392–409.

Krek, J. in Metljak, M. (2011). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011.

Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/1195/1/bela_knjiga_2011.pdf

Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami (2014). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pridobljeno 8. 7. 2020 s https://www.zrss.si/pdf/Kriteriji-motenj-otrok-s-posebnimi-potrebami.pdf

Letni delovni načrt Zavoda za gluhe in naglušne v Ljubljani 2019/20 (2019). Ljubljana: Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana. Pridobljeno 9. 7. 2020 s http://zgnl.si/files/2019/01/LDN-2019.pdf Macedoni-Lukšič, M. idr. (2009). Smernice za oblikovanje zdravstvene, vzgojno-izobraževalne in socialne mreže na področju celostne skrbi za osebe s spektroavtističnimi motnjami (SAM).

Ljubljana: Ministrstvo za zdravje.

Magajna, L. (2008). Učne težave v osnovni šoli: Koncept dela. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Objava prostega delovnega mesta NV27140, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana (2020).

Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Pridobljeno 16. 6. 2020 s https://www.ess.gov.si/delodajalci/objava_prostega_delovnega_mesta

Poljak, S. (2003). Oblikovanje poklicne identitete v procesu supervizije. Socialna pedagogika, 7(1), 71-82.

Ponudba programov (2020). Programi za izpopolnjevanje. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Pridobljeno 9. 7. 2020 s http://www.pef.uni-lj.si/index.php?id=82

Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta Zavoda za gluhe in naglušne v Ljubljani šolsko leto 2018/19 (2019). Ljubljana: Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana. Pridobljeno 9. 7. 2020 s http://www.zgnl.si/files/2019/01/Poro%C4%8Dilo-realizacija-LDN-2018.pdf

Pravica gluhih do znanja (1997). Zbornik prispevkov z mednarodnega posvetovanja 3.-5.

oktober 1996, Brdo pri Kranju, Slovenija. Ljubljana: Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana.

Pravilnik o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest (2019). (interno gradivo) Ljubljana:

Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana.

Programske smernice za šolsko svetovalno delo – program osnovnošolskega izobraževanja.

(2008). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Svetovalna služba (2020). Ljubljana: Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana. Pridobljeno 9. 7. 2020 s http://zgnl.si/svetovalna-sluzba/

The professional competences of social educators: a conceptual framework. (2006). AIEJI – International Association of Social Education. Pridobljeno 8. 7. 2020 s https://aieji.net/media/1036/a-conceptual-framework.pdf

The profession of Social Education in Europe. Comparative Survey (2011). AIEJI – International Association of Social Education. Pridobljeno 8. 7. 2020 s https://aieji.net/media/1054/the- profession-of-social-education.pdf

Trtnik Herlec, A., Klemenčič, I. (2007). Role sociálních pedagogů ve školské a sociální realitě Slovinska = The role of social pedagogy in the school and societal reality in Slovenia. Sborník prací Filozofické fakulty brněnské univerzity. Řada pedagogická. Series paedagogica. 12, str. 57- 65.

Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Vogrinc, J., Krek, J. (2012). Delovanje svetovalne službe. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Pridobljeno 9. 7. 2020 s

http://pefprints.pef.uni-lj.si/1188/1/Vogrinc_Krek_Delovanje_svetovalne.pdf

Vovk Ornik, Natalija (2014). Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz.

motenj otrok s posebnimi potrebami. Šolsko svetovalno delo. 18, 3/4, str. 4- 8. Pridobljeno 1. 7. 2020 s http://www.dlib.si

Vzgojni program domov za učence s posebnimi potrebami (2011). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pridobljeno 9. 7. 2020 s http://dom.zgnl.si/files/2015/10/vzgojni_program.pdf

Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju (2020). Uradni list RS, št. 200/20 (17. 12. 2020). Pridobljeno 31. 7. 2021 s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8083

Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika /ZUSZJ/ (2002). Uradni list RS, št. 96/02 (25. 10.

2002). Pridobljeno 8. 7. 2020 s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1713 Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami /ZUOPP-1/ (2011). Uradni list RS, št. 58/11 (22. 7. 2011). Pridobljeno 1. 7. 2020 s http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5896 Žižak, A. (1997), Elementi profesionalne kompetentnosti socijalnih pedagoga. Kriminologija i socialna integracija, 5(1-2),1-10.

9 PRILOGA

KODIRNE TABELE

DELI INTERVJUJEV KODE

DELOVNE NALOGE SOCIALNEGA PEDAGOGA

NA DELOVNEM MESTU VZGOJITELJ (Intervju 1, Intervju 2) Domski vzgojitelj je v bistvu otroku vse tisto,

kar bi imel doma pa nima, ker ne biva doma.

Nudimo podporo pri vsakdanjih opravilih.

Smo tudi kot neke vrste psihologi, pedagogi.

Smo njihovi prijatelji, mama, oče, babice, dedki, prijatelji v igri (Int. 1).

Moja naloga je, da spremljam mladostnike v popoldanskem času, torej v času, ko niso v šoli. Spremljam, da pridejo pravočasno v dom, spodbujam, pomagam pri domačih nalogah in učenju, spodbujam jih k vključitvi v športne aktivnosti, se igram družabne igre, se pogovarjam z njimi. Zvečer poskrbim, da se umijejo in odpravijo spat ob dogledni uri.

Sama si svoje delo predstavljam nekako tako, kot da sem nadomestni starš, ki ga imajo ti mladostniki med tednom (Int. 2).

Zagotovimo prostor, čas za učenje in delanje nalog, ki jih prinesejo iz šole. Neko mirno okolje, kjer se učijo. Iz izkušenj jim največ pomeni učna pomoč. Mi smo tam za njih, da jim pomagamo.

Nadomestitev vloge starša oz. bližnjega družinskega člana (podpora pri vsakdanjih opravilih, psihosocialna podpora).

Organizacija učnega procesa izven šole (razporeditev časa, domače naloge, ponovna razlaga oz. ponavljanje snovi).

Nenazadnje smo tudi učitelji, ker moramo včasih z njimi predelati celotno snov iz šole, da jo usvojijo (Int. 1).

V ponedeljek pridejo zjutraj, v petek popoldne grejo domov, čez teden so pri nas so naši in zato tudi prevzemamo relacijo z njihovimi učitelji oziroma z razredniki, sodelujemo z njimi, hodimo na govorilne ure, različne timske sestanke, če kaj zavre v šoli/domu in pride do kakšnih težav (Int. 1).

S socialnimi pedagogi v svetovalni službi sodelujemo na timskih sestankih, če npr.

dijaka iz moje skupine vodi ta svetovalna delavka oziroma socialna pedagoginja.

Svetovalna služba sodeluje tudi na pedagoških konferencah, npr. če so težave v šoli, tako na učnem področju, kot tudi pri funkcioniranju v razredu (prinašanje šolskih potrebščin, sodelovanje oziroma delo pri pouku, odnosi s sošolci in drugimi dijaki, odnosi z učitelji). Jaz kot vzgojiteljica predstavim domski vidik - ali dela za šolo, kako funkcionira in se počuti v domu (Int. 2).

Sodelovanje s starši je nujno. Brez tega skoraj ne gre. S starši komuniciramo preko e-pošte, preko telefona tudi včasih, če pa kdaj kaj zelo

Sodelovanje z učitelji in na timskih sestankih.

Sodelovanje s svetovalno službo.

Sodelovanje s starši in ohranjanje stika s starši.

zavre, pa seveda tudi osebno. V domu imamo navado že nekaj let, da enkrat na teden staršem pošljemo sporočilo, kako je teden potekal (Int. 1).

Pogosto razmišljam tudi o tem, kakšne dejavnosti bi organizirali za mladostnike. Kaj jim ponuditi, da ne bi cele dneve gledali v telefon, poležavali ali hodili na cigarete (Int.

2).

Poleg vsega tega učnega skrbimo tudi za neusmerjen prosti čas. Otroci, dijaki po šoli pridejo k nam v dom in do devetih zvečer je dan dolg. Se ne samo učimo, temveč poskrbimo tudi za njihov prosti čas. Stremimo k temu, da niso notri, da ne obsedijo in niso ves čas na računalnikih in telefonih, ampak imamo na voljo različne dodatne dejavnosti, različne krožke (Int. 1).

Sama bom letos imela krožek slovenščine in angleščine. To mi gre, in zato to prevzamem (Int. 1).

V domu imajo možnost hoditi na različne dejavnosti – npr. joga, fitnes, nogomet, včasih so imeli tudi lokostrelstvo in plezanje (Int. 2).

Organizacija prostega časa (različnih dejavnosti).

Preventivne dejavnosti (preprečevanje odvisnosti od elektronskih naprav in družbenih omrežij).

Izvajanje krožkov.

Kdorkoli bo potreboval pomoč in priprava tretjih in četrtih letnikov na zaključni izpit iz slovenščine in angleščine. Ker pri nas imamo poklicno maturo in zaključni izpit in pri slovenščini res rabijo veliko pomoč, in sem rekla v tem sem jaz dobra, to znam. Vsa leta imam to pomoč (Int. 1).

Prva leta, ko sem začela tukaj, sva s kolegico imeli gledališko skupino. Jaz sem za naš dom prevzela kulturno področje in kadarkoli se kje kaj dogaja, vzgojitelji meni to sporočijo, jaz sporočim našim in gremo npr. na ples (Int. 1).

Na zavodu imam možnost sodelovati na različne načine – lahko recimo spremljam mladostnike na izmenjavo v druge države, preko društva Bod to kar si spremljamo otroke na različne tekme. Nekatere skupine so se udeležile jadranja, ki ga organizirajo za otroke s posebnimi potrebami (Int. 2).

Sem tudi koordinatorka kulturne sekcije med rednimi dijaškimi domovi v Ljubljani. Mislim, da je v Ljubljani sedem rednih dijaških domov, potem smo pa še mi, Center za usposabljanje Janez Levec, CIRIUS Kamnik (Int. 1).

Enkrat na leto dijaški domovi Slovenije organizirajo vseslovensko srečanje, ki se

Priprava na maturo oz. zaključni izpit.

Spremstvo izven zavoda in vključevanje v širše družbeno okolje.

Sodelovanje z drugimi dijaškimi domovi.

Organizacija dogodkov in nastopov.

imenuje Domijada, in jaz poskrbim tudi za to, da gremo tja in kaj nastopamo (Int. 1).

Po razredih sem opravljala različne delavnice za krepitev socialnih veščin, s katerimi smo želeli preprečiti pogoste vedenjske izbruhe (Int. 2).

Izvajanje delavnic za krepitev socialnih veščin.

NA DELOVNEM MESTU SVETOVALNI DELAVEC V SVETOVALNI SLUŽBI (Intervju 3, Intervju 4) Opravljam delovne naloge šolske svetovalne

delavke na srednji šoli in domu: neposredno svetovalno delo z otroki, učenci in dijaki, sodelovanje s strokovnimi delavci vrtca, osnovne šole, srednje šole in doma, svetovalno delo s starši in družinami, sodelovanje z vodstvom zavoda, sodelovanje z zunanjimi sodelavci in ustanovami, razvojno preventivno delo in drugo strokovno delo (Int. 3).

Trenutno opravljam še ure dodatne strokovne pomoči socialnega pedagoga (Int.

3).

V svetovalni službi sva dve socialni pedagoginji. Jaz sodelujem na srednji šoli in v domu, kolegica pa na osnovni šoli. Smo pa kar velik aktiv svetovalne službe in se srečujemo enkrat tedensko, kjer pregledamo aktualno problematiko, čas pa posvetimo tudi strokovnim temam. V aktivu smo različni profili in vsi sodelujemo med sabo (Int. 3).

Delo vključuje:

− neposredno svetovalno delo z otroki, učenci in dijaki,

− sodelovanje s strokovnimi delavci vrtca, osnovne šole, srednje šole in doma,

− svetovalno delo s starši in družinami,

− sodelovanje z vodstvom zavoda,

− sodelovanje v aktivu svetovalne službe,

− sodelovanje z zunanjimi sodelavci in ustanovami,

− razvojno preventivno delo,

− drugo strokovno delo,

− ure DSP socialnega pedagoga,

− poučevanje predmetov socialne veščine in komunikacija v prilagojenem programu za otroke z avtističnimi motnjami,

− poučevanje v oddelkih podaljšanega bivanja,

− poučevanje interesnih dejavnosti,

− mentorstvo učiteljem začetnikom,

Sem tudi učiteljica otrok s posebnimi potrebami. Učim socialne veščine in komunikacijo otroke z avtistično motnjo. In tudi učiteljica v oddelkih podaljšanega bivanja sem. Tu pa gre za to, da učenci pojejo kosilo, naredijo domačo nalogo in kvalitetno preživijo prosti čas (Int. 4).

Lani sem imela tudi interesne dejavnosti.

Učenci so izdelovali, ustvarjali izdelke za trgovinico Zebra gre na Luno (Int. 4).

Letos in lani sem bila tudi mentorica učiteljem začetnikom (Int. 4).

Zdaj lani in letos sem se s prispevkom udeležila mednarodnih konferenc (Int. 4).

− udeležba na mednarodnih konferencah.

PROBLEMI ZARADI ZAHTEVNOSTI DELOVNIH NALOG NA DELOVNEM MESTU VZGOJITELJ (Intervju 1, Intervju 2),

NA DELOVNEM MESTU SVETOVALNI DELAVEC V SVETOVALNI SLUŽBI (Intervju 3, Intervju 4) Med študijem ni bilo dela s starši, nisem prišla

na delo s to kompetenco. Ampak, ko si vržen v to, splavaš, tega se naučiš na novo (Int. 1).

Populacija v domu so gluhi, naglušni, govorno-jezikovne motnje, otroci z motnjami avtističnega spektra oziroma MAS. To so primarne motnje, zadaj pa se skrivajo še ADHD, hiperkinetični sindrom, šibka pozornost, potem otroci s primanjkljaji na

Nepoznavanje dela s starši otrok s posebnimi potrebami.

Delo s heterogeno populacijo s pridruženimi motnjami.

posameznih področjih učenja, dolgotrajno bolni, epileptiki … (Int. 1).

Na naši srednji šoli in v domu so dijaki z različnimi posebnimi potrebami: gluhi, naglušni, govorno jezikovne motnje, avtistične motnje, čustvene in vedenjske težave, specifične učne težave (Int. 3).

Učenci z avtistično motnjo v osnovni šoli imajo še druge težave, ki jih navadno imajo ti učenci: motnjo pozornosti, koncentracije (Int. 4).

Ogromno jih ima poleg osnovne motnje (npr.

govorno-jezikovne motnje) tudi čustveno vedenjske težave in pa šibke socialne veščine:

ob konfliktih se težko sami pobotajo, nekateri imajo težave pri opravkih na pošti, v trgovini, ko gremo npr. na novoletno večerjo, se nekateri ne znajo primerno vesti v restavraciji (Int. 2).

Prve pol leta sem delala na osnovni šoli kot asistentka za otroke z avtistično motnjo. Po razredih sem opravljala različne delavnice za krepitev socialnih veščin, s katerimi smo želeli preprečiti pogoste vedenjske izbruhe. Poleg tega sem pospremila otroka, ki je imel vedenjski izbruh iz razreda in bila z njim,

Delo s heterogeno populacijo s pridruženimi motnjami.

Delo s heterogeno populacijo s pridruženimi motnjami.

Delo s heterogeno populacijo s pridruženimi motnjami.

Stresno delo in občutki nekompetentnosti.

dokler se ni pomiril. Po potrebi sem tudi z njim delala šolsko delo. Predvsem na tem delovnem mestu sem se počutila premalo kompetentna. Bila sem v veliki negotovosti, ali sploh delam prav. Zame je bilo to zelo stresno delo (Int. 2).

V domu, kjer jaz delam, so srednješolci. In sicer so to dijaki od drugega letnika, kar pa ne pomeni, da so stari 16 let, tako kot njihovi vrstniki v rednih šolah, ampak od 17 let

V domu, kjer jaz delam, so srednješolci. In sicer so to dijaki od drugega letnika, kar pa ne pomeni, da so stari 16 let, tako kot njihovi vrstniki v rednih šolah, ampak od 17 let

In document V ZAVODU ZA GLUHE IN NAGLUŠNE LJUBLJANA (Strani 47-73)