6 REZULTATI RAZISKAVE
6.1 UREJENI ODGOVORI INTERVJUVANCEV PO KODAH
Intervjuje sem vsebinsko analizirala. Izluščila sem relevantne informacije, ki so se pojavljale v intervjujih in prinašajo odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Te odgovore sem kodirala. V Prilogi je prikazana celotna kodirna tabela za prepise intervjujev. V levem stolpcu so deli intervjujev in v oklepaju navedena zaporedna številka intervjuja. V desnem stolpcu kodirne tabele so zapisane kode. Navajam primer kodirne tabele za vsebinski sklop problemov zaradi zahtevnosti delovnih nalog socialnega pedagoga na delovnem mestu vzgojitelja v dijaškem domu ZGNL (Intervju 1, Intervju 2) in na delovnem mestu svetovalnega delavca v svetovalni službi ZGNL (Intervju 3, Intervju 4):
PROBLEMI ZARADI ZAHTEVNOSTI DELOVNIH NALOG (PRIMER KODIRNE TABELE)
DELI INTERVJUJEV KODE
Med študijem ni bilo dela s starši, nisem prišla na delo s to kompetenco. Ampak, ko si vržen v to, splavaš, tega se naučiš na novo (Int. 1).
Populacija v domu so gluhi, naglušni, govorno-jezikovne motnje, otroci z motnjami avtističnega spektra oziroma MAS. To so primarne motnje, zadaj pa se skrivajo še ADHD, hiperkinetični sindrom, šibka pozornost, potem otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, dolgotrajno bolni, epileptiki … (Int. 1).
Na naši srednji šoli in v domu so dijaki z različnimi posebnimi potrebami: gluhi, naglušni, govorno-jezikovne motnje, avtistične motnje, čustvene in vedenjske težave, specifične učne težave (Int. 3).
Učenci z avtistično motnjo v osnovni šoli imajo še druge težave, ki jih navadno imajo ti učenci: motnjo pozornosti, koncentracije (Int. 4).
Nepoznavanje dela s starši otrok s posebnimi potrebami.
Delo s heterogeno populacijo s pridruženimi motnjami.
Delo s heterogeno populacijo s pridruženimi motnjami.
Delo s heterogeno populacijo s pridruženimi motnjami.
Ogromno jih ima poleg osnovne motnje (npr. govorno-jezikovne motnje) tudi čustveno vedenjske težave in pa šibke socialne veščine: ob konfliktih se težko sami pobotajo, nekateri imajo težave pri opravkih na pošti, v trgovini, ko gremo npr. na
novoletno večerjo, se nekateri ne znajo primerno vesti v restavraciji (Int. 2).
Prve pol leta sem delala na osnovni šoli kot asistentka za otroke z avtistično motnjo. Po razredih sem opravljala različne delavnice za krepitev socialnih veščin, s katerimi smo želeli preprečiti pogoste vedenjske izbruhe.
Poleg tega sem pospremila otroka, ki je imel vedenjski izbruh iz razreda in bila z njim, dokler se ne pomiri. Po potrebi sem tudi z njim delala šolsko delo. Predvsem na tem delovnem mestu sem se počutila premalo kompetentna. Bila sem v veliki negotovosti, ali sploh delam prav. Zame je bilo to zelo stresno delo (Int. 2).
V domu, kjer jaz delam, so srednješolci. In sicer so to dijaki od drugega letnika, kar pa ne pomeni, da so stari 16 let, tako kot njihovi vrstniki v rednih šolah, ampak od 17 let navzgor. Odvisno koliko časa potem to njihovo šolanje traja (Int. 1).
Problem je razumeti gluhega, kaj mi hoče povedati. Že toliko let delam v tem, ampak še nisem čisto dobra in stoprocentna. Saj jih njihove surdopedagoginje navajajo na to, da govorijo, ampak zaradi gluhote je tudi artikulacija veliko slabša (Int. 1).
Pogosteje mi dodeljujejo učence, ki imajo vedenjske težave in je potrebna dodatna zavzetost, dodaten material, podaljšanje delovnega časa (če ima izbruh, pa ne more domov, ne moramo ga predati staršem, če je sredi izbruha). Več je sestankovanja. Več je sodelovanja s starši (Int. 4).
Delo s heterogeno populacijo s pridruženimi motnjami.
Stresno delo in občutki nekompetentnosti.
Delo s populacijo z velikim starostnim razponom.
Zahtevnost komunikacije z gluhimi oz.
zahtevnost razumevanja slovenskega znakovnega jezika.
Vedenjska težavnost otrok.
Podaljšanje delovnega časa.
Večje delovne obremenitve.
Se mi zdi, da včasih je treba srce poslušati, ne razuma, pa ne tistih pravil. Vsak je različen. Ti dijaki so tako čustveno,
vedenjsko in slušno oškodovani in rabijo pozornost. Vseh teh 26 oz. 29, kar jih imamo mi, rabi pozornost in komaj čakajo, da si ti tam, da ti bodo lahko kaj povedali. Moraš biti človek, res, s takim velikim srcem in s potrpljenjem (Int. 1).
Res, da me doma čaka družina, samo, najprej rešim tisto, kar je v službi. Grem potem z lahkim srcem domov, ko vem, da sem tistega otroka rešila, da sem mu nekaj dala (Int. 1).
Npr. imeli smo dekle, ki se ni nič želela učiti in tudi v šoli ni želela sodelovati. Sredi šolskega leta je sodelavka preko projekta načrtovala potovanje treh domskih skupin v neko daljno državo. Ker se dekle ni učilo, so bili nekateri učitelji proti, da gre. Takšni pomisleki so seveda logični in na prvo žogo bi seveda marsikdo rekel, da punca ne sme nikamor. Ampak to potovanje je bilo nekaj, česar se je ona zelo veselila in tudi
sodelovala je pri pripravah. Ima namreč izjemne organizacijske sposobnosti in je zelo marljiva pri takih stvareh. Kaj bi torej
dosegli, če ji ne bi dovolili iti? Vzeli bi ji nekaj, kar jo veseli, hkrati pa se zelo verjetno ne bi učila nič več, kot se je do tedaj. Seveda ne zagovarjam, da se vedno ravna na tak
način. Šola je le na prvem mestu, ampak mislim, da je vedno treba presoditi, kaj bomo dosegli, če ravnamo na tak ali drugačen način (Int. 2).
Nekako smo imeli namen z lanskim letom, da bi bili tisti otroci z avtističnimi motnjami, ki jih učim socialnih veščin, potem v
podaljšanem bivanju pri meni, da te socialne veščine nadaljujemo. Zdaj pa zaradi te korone, ko imamo navodila, da se skupine ne smejo mešati, imam otroke z avtistično motnjo in tudi druge, ki sploh niso primerni pri socialnih veščinah (Int. 4).
Vedenjska težavnost otrok.
Usklajevanje dela in družinskega življenja.
Različni vzgojni pristopi vzgojiteljev v dijaškem domu ZGNL in učiteljev v srednji šoli ZGNL.
Usklajevanje s šolo oz. učitelji.
Problem druženja otrok iz različnih oddelkov v podaljšanem bivanju.
Zahtevnost dela v času epidemije covid-19.
Po kodiranju sem kode združila v kategorije višjega reda in jih definirala ter prikazala odnose med kategorijami. Za lažjo preglednost navajam shemo, ki prikazuje, kako sem kode združevala v kategorije višjega reda. Kode in kategorije si sledijo v štirih sklopih (drugi je bil podrobno prikazan v zgornjem primeru kodirne tabele):
delovne naloge socialnega pedagoga, problemi zaradi zahtevnosti delovnih nalog, kompetence oz. močna področja znanja in veščin, šibke kompetence oz. šibka področja znanja in veščin.
Kode Kategorije
ponavljanje snovi); priprava na maturo oz. zaključni izpit;
sodelovanje z učitelji in na timskih sestankih in sodelovanje s
svetovalno službo;
spremstvo izven zavoda in
vključevanje v širše družbeno okolje;
sodelovanje z drugimi dijaškimi domovi.
timsko delo
socialno vključevanje
neposredno svetovalno delo z otroki, učenci in dijaki; svetovalno delo s starši in družinami;
neposredno svetovalno delo
delovne naloge svetovalnega delavca
sodelovanje s strokovnimi delavci vrtca, osnovne šole, srednje šole in doma; prilagojenem programu za otroke z avtističnimi motnjami; ure dodatne strokovne pomoči socialnega pedagoga;
poučevanje v oddelkih podaljšanega bivanja; poučevanje interesnih dejavnosti;
poučevanje
drugo strokovno delo; razvojno preventivno delo s heterogeno populacijo s
pridruženimi motnjami;
zahtevnost komunikacije z gluhimi oz. zahtevnost razumevanja slovenskega znakovnega jezika;
nepoznavanje dela s starši otrok s posebnimi potrebami;
stresno delo in občutki nekompet.;
večje delovne obremenitve;
usklajevanje dela in družinskega življenja; podaljševanje delovnega časa;
različni vzgojni pristopi vzgojiteljev v dijaškem domu ZGNL in učiteljev v srednji šoli ZGNL;
usklajevanje s šolo oz. učitelji;
problem združevanja otrok iz različnih oddelkov v oddelke podaljšanega bivanja;
zahtevnost dela v času pandemije covid-19.
celostno in širše gledanje na otroka in njegovo vedenje;
individualni in skupinski razgovori z dijaki;
poznavanje socialnih iger; razvijanje socialnih veščin pri učiteljih in drugih strokovnih delavcih in dijakih;
znanja s področij psihologije, razvojne psihologije, psihiatrije, teorije osebnosti;
nekaj znanja o delu z osebami z avtističnimi motnjami;
komunikacija s starši (iz prakse);
študij družinske terapije;
slovenski znakovni jezik;
surdopedagoška dokvalifikacija;
študij inkluzivne pedagogike,
Delo z gluhim in naglušnim otrokom (seminar),
Delo z učenci z vedenjskimi težavami (seminar),
delo z osebami z avtističnimi motnjami: seminarja Otrok in mladostnik z avtistično motnjo v
šibka strokovna samozavest in samopodoba;
nezmožnost komuniciranja z gluhimi;
nepoznavanje metod dela z gluhimi in naglušnimi in z otroki z
avtističnimi motnjami;