• Rezultati Niso Bili Najdeni

Želja po večji organiziranosti izobraževanja na področju slovenščine v okviru vrtca

In document ODNOS VZGOJITELJIC IN POMOČNIC (Strani 55-64)

47 (56 %) vprašanih je na vprašanje odgovorilo z da, 22 (27 %) z ne in kar 14 (17 %) vprašanih se glede odgovora ni moglo opredeliti.

Glede na podatke, prikazane v zadnjih dveh grafih, lahko na raziskovalno vprašanje, ali se pedagoški delavci samoizobražujejo na področju slovenščine in ali si želijo več izobraževanja na tem področju, odgovorim, da se na področju slovenščine 46 % vprašanih samoizobražuje le redko, 37 % vprašanih včasih, 12 % vprašanih se izobražuje pogosto in 1 % vedno. Torej se na področju slovenščine skupaj 50 % anketiranih samoizobražuje včasih, pogosto ali velikokrat Dobra polovica anketiranih (56 %) pa si želi več organiziranega izobraževanja na področju slovenščine v okviru vrtca, kar je po mojem mnenju zelo spodbuden rezultat.

Moja raziskava je torej pokazala, da si pomočnice vzgojiteljice in vzgojiteljice želijo več organiziranega izobraževanja na področju slovenščine. M. Dragan (2018) je v svoji raziskavi anketirance spraševala, če se strinjajo, da bi izobraževanja na temo knjižnega jezika pripomogla k odpravi napak pri komunikaciji v knjižnem jeziku. 28 % vprašanih se je s trditvijo popolnoma strinjalo, 44 % se je s trditvijo strinjalo.

M. More (2017) in K. Mihečič (2014) pa sta v raziskavah ugotovili, da se vzgojiteljice v vrtcu v zelo velikem številu (73 % in 64 %) niso udeleževale organiziranih izobraževanj na tem področju.

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011) navaja, da je vseživljenjsko učenje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju eden od temeljev njihovega profesionalnega razvoja.

Da Ne 56 %

27 %

Ne vem

17 % Da

Ne Ne vem

IV. SKLEPNI DEL

Glavni cilj raziskave je bil ugotoviti, katero zvrst jezika uporabljajo vzgojitelji/-ce in katero pomočniki/-ce vzgojitelja/-ice in ali se pri tem pojavljajo razlike ter ali prihaja do razlik glede na starost pedagoškega delavca in glede na starostno obdobje otrok, v katerem delajo. Cilj raziskave pa je bil tudi ugotoviti, kakšen način komunikacije s starši uporabljajo vzgojitelji/-ce in pomočniki/-ce vzgojitelja/-ice najpogosteje in kaj jim pri tem predstavlja največjo oviro.

Z raziskavo, ki sem jo izvedla v sklopu diplomskega dela, sem prišla do ugotovitev, da so vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice otrokom dober zgled, saj v komunikaciji z njimi prevladuje knjižni pogovorni jezik ter zborni knjižni jezik, neknjižni pogovorni jezik pa se pojavlja redkeje.

Podrobnejša analiza uporabe neknjižnega pogovornega jezika je pokazala, da v 2. starostnem obdobju vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice zelo pogosto uporabljajo neknjižni pogovorni jezik v primerjavi z vzgojiteljicami in s pomočnicami vzgojiteljice v 1. starostnem obdobju.

Med starostnimi skupinami vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice v rabi slovenščine prihaja do manjših razlik. Knjižni jezik najpogosteje uporabljajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice nad 50 let. A hkrati to starostno obdobju najpogosteje uporablja tudi neknjižni pogovorni jezik, medtem ko strokovne delavke, stare od 41 do 50 let, neknjižni jezik uporabljajo najredkeje.

Rezultati so pokazali, da na splošno pri rabi različnih socialnih zvrsti jezika pomočnice vzgojiteljice pogosteje uporabljajo zborni ter knjižni pogovorni jezik in redkeje neknjižni pogovorni jezik kot vzgojiteljice.

V komunikaciji s starši večina vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice uporablja knjižni jezik in le majhen odstotek jih uporablja neknjižni pogovorni jezik. Pri tem pa je vsem najtežji način komunikacije s starši frontalno javno sporočanje, kot nekoliko lažje se je izkazalo pisno sporočanje in najlažji način komuniciranja s starši je vzgojiteljicam in pomočnicam vzgojiteljice individualen pogovor.

Če bi raziskavo jo izvajala še enkrat, bi spremenila anketni vprašalnik tako, da ne bi ločeno spraševala o rabi zbornega jezika in knjižnega pogovornega, ampak samo o rabi knjižnega jezika. Mislim, da bi s tem dobila bolj jasne in resnične rezultate, saj se mi zdi, da sem pri marsikaterem amketirancu s takšno razčlenjenostjo povzročila dvom, katera je določena zvrst

jezika. Za rešitev nejasnosti pa bi lahko v uvodnem delu ankete na kratko predstavila teoretično opredelitev, kaj so zvrsti slovenskega jezika, da bi se v nadaljevanju lažje opredelili o svoji rabi določene zvrsti jezika..

Raziskavo bi lahko konkretno poglobila z opazovanjem in dejanskim ocenjevanjem govora vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice z ocenjevalnimi lestvicami. Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice bi ocenjevala pri različnih delih dnevne rutine. S tem bi dobila realnejše ocene govora, kot je samoocenjevanje v anketnem vprašalniku, saj so lahko odgovori pri tem bolj želeni kot pa resnični. Posledično bi lahko z opazovanjem in ocenjevanjem pri opazovancih vzbudila večjo pozornost do rabe določene socialne zvrsti jezika. Zdi se mi, da bi s tem pozornost bolj usmerili v svoj govor, ga s tem ozavestili in posledično bi postali nanj pozornejši ter tako lahko strmeli k njegovi izboljšavi, kar bi bilo vsekakor zelo dobro predvsem za boljši zgled otrokom.

Rezultati raziskave se mi zdijo dobri, a dobro bi bilo, če bi bili še boljši. Menim, da bi z večkratnim izobraževanjem s področja slovenščine v okviru obveznih ali izbirnih izobraževanj v vrtcu lahko dobro izpopolnjevali profesionalni razvoj zaposlenih vzgojnih delavcev. S tem bi zaposleni pridobli vedno več znanja ali pa ga le osvežili in bi posledično ozavestili svoje napake ter jih lahko popravili. Menim namreč, da z več znanja, večjo pozornostjo, usmerjeno v uporabo slovenščine, lahko dosežemo tudi zavestno boljšo uporabo knjižnega jezika na vseh področjih.

V. LITERATURA

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011 (2011). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pridobljeno s

http://pefprints.pef.uni-lj.si/1195/1/bela_knjiga_2011.pdf.

Bešter Turk, M. (2011). Sporazumevalna zmožnost – eden izmed temeljnih ciljev pouka slovenščine. Jezik in slovstvo, let. 56, št. ¾, 111–130. Pridobljeno s

http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NFS5PI7E/4aba3aba-037e-410a-8321-06acb5d812bc/PDF.

Cencič, M. (2002). Pisanje in predstavljanje rezultatov raziskovalnega dela: kako se napiše in predstavi diplomsko delo (nalogo) in druge vrste raziskovalnih poročil. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Devjak, T. in Petek, T. (2011). Besedna komunikacija med vzgojiteljem in otrokom, spremljanje in dokumentiranje procesa. V B. Vrbovšek (ur.), Kakovost procesa učenja in poučevanja jezika v kurikulu vrtca (str. 22–29). Ljubljana: Supra.

Dolgan, M. (1983). Spoznavanje jezika. Ljubljana: Samozaložba.

Dragan, M. (2018). Mnenje vzgojiteljic in vzgojiteljev o rabi knjižnega jezika v vrtcu.

(Diplomsko delo, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno s

http://pefprints.pef.uni-lj.si/5342/1/Maja_Dragan_-_diplomsko_delo.pdf.

Erženičnik Pačnik, M. (2007). Pomen spodbudnega okolja in interakcij za spodbujanje pismenosti v predšolskem obdobju. V B. Vrbovšek (ur.), Porajajoča se pismenost v predšolskem obdobju (str. 25–29). Ljubljana: Supra.

Govor u predškolskoj ustanovi. (1987). Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.

Grosman, M. (2003). Bralno društvo Slovenije. V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj:

priročnik za spodbujanje branja (str. 154–155). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Hohmann, M. in Weikart, D. P. (2005). Vzgoja in učenje predšolskih otrok. Ljubljana: DZS.

Humar, M. (2016). Protipomenskost v slovenskem knjižnem jeziku: na primeru terminoloških slovarjev. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Pridobljeno s:

https://books.google.si/books?id=luWyDAAAQBAJ&pg=PA312&dq=vidni++slu%C5%A1ni

+prenosnik&hl=sl&sa=X&ved=0ahUKEwjiko3f35PhAhVh_SoKHZFNBawQ6AEIKDAA#v

=onepage&q=vidni%20prenosnik&f=false.

Knaflič, L. (2003). Različne družine – različni pristopi. V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja (str. 65–67). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kranjc, S. (2011). Spodbujanje razvoja jezikovne zmožnosti in Kurikulum za vrtce. V B.

Verbovšek (ur.), Kakovost procesa učenja in poučevanja jezika v kurikulu vrtca (str. 12–21).

Ljubljana: Supra.

Kranjc, S. in Saksida, I. (2010). Jezik. V L. Marjanovič Umek (ur.), Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulu za vrtce (str. 77–106). Maribor: Obzorja.

Kranjc, S. (1999). Razvoj govora predšolskih otrok. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Križaj Ortar, M., Bešter Turk, M., Končina, M., Bavdek, M., Poznanovič, M., Ambrož, D. in Židan, S. (2008). Na pragu besedila 1. Učbenik za slovenski jezik v 1. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol. Ljubljana: Rokus Klett.

Kurikulum za vrtce. (2008). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Logar, T. (1993). Slovenska narečja. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Marjanovič Umek, L. (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2003). Vloga branja in pripovedovanja v otrokovem razvoju. V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja (str. 22–

33). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Marjanovič Umek, L., Kranjc, S. in Fekonja, U. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje.

Domžale: Izolit.

Marjanovič Umek, L. (2011). Spremljanje otrokovega govornega razvoja: vidiki razvojne psihologije. V P. Strani (ur.), Šola na obronkih slovenščine: metodološki in didaktični vidiki poučevanja slovenščine kot drugega ali tujega jezika v Furlaniji Julijski krajini (str. 73–84).

Trst: Državna agencija za razvoj šolske avtonomije, Območna enota za Furlanijo Julijsko krajino.

Mihelčič, K. (2014). Primerjava funkcionalne pismenosti vzgojitelja v vrtcu in vzgojitelja v 1.

razredu osnovne šole. (Diplomsko delo, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno s

http://pefprints.pef.uni-lj.si/2141/1/PRIMERJAVA_FUNKCIONALNE_PISMENOSTI_VZGOJITELJA_V_VRTC U_IN_VZGOJITELJA_V_1._RAZREDU_OSNOVNE_%C5%A0OLE%2C_Karmen_Mihel

%C4%8Di%C4%8D.pdf.

More, M. (2017). Vzgojiteljičina funkcionalna raba slovenskega jezika v vrtcu in 1. razredu osnovne šole. (Diplomsko delo, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno s

http://pefprints.pef.uni-lj.si/4549/1/diplomsko_delo_More.pdf.

Nemec, B. in Krajnc, M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka: učbenik za modul Razvoj in učenje predšolskega otroka v programu predšolska vzgoja. Ljubljana: Grafenauer založba.

Retuznik Bozovičar, A. in Krajnc, M. (2010). V krogu življenja:pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju. V M. Krašovec Pogorelčnik (ur.) Velenje: Modart.

Skaza, J. (2010). Slovenska slovnica. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Skubic, D. (2001). Pedagoški govor v vrtcu/šoli. Jezik in slovstvo, 47 (3), 73–88.

Skubic, D. (2004). Pedagoški govor v vrtcu in prvem razredu devetletne osnovne šole.

Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (1995). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti in DZS.

Toporišič, J. (1995). Slovenski jezik in sporočanje 1. Maribor: Založba obzorja.

Toporišič, J. (2000). Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.

Vasić, S. (1980). Veštine govorjenja. Beogradski izdavačko-grafički zavod.

Zadravec - Pešec, R. (1994). Pragmatično jezikoslovje: temeljni pojmi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Center za diskurzivne študije.

Žnidarič, D. (1993). Otrokov govor. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.

VI. PRILOGA

VPRAŠALNIK ZA PEDAGOŠKE DELAVCE V VRTCU Spoštovani,

sem Klavdija Levičnik in z diplomskim delom zaključujem študij na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer predšolska vzgoja. Raziskovala bom odnos vzgojiteljev/-ic in pomočnikov/-ic vzgojitelja/-ice do rabe slovenščine v vrtcu.

Vodstvo vrtca je z raziskavo seznanjeno in z njo soglaša. V veliko pomoč mi boste, če boste sodelovali v moji raziskavi in izpolnili kratek anketni vprašalnik. Prosim vas, da ga izpolnite s čim bolj iskrenimi odgovori ter mi ga vrnete. Vaša zasebnost bo popolnoma zaščitena. Zbrane podatke bom uporabila izključno za namen svojega diplomskega dela.

Za sodelovanje se vam že v naprej iskreno zahvaljujem.

Lep pozdrav,

Klavdija Levičnik

___________________________________________________________________________

Na vprašanja odgovorite tako, da obkrožite črko pred izbranim odgovorom.

1. Delovno mesto:

a) pomočnik/-ica vzgojitelja/-ice, b) vzgojitelj/-ica.

2. Starost:

a) 20–30 let, b) 31–40 let, c) 41–50 let, č) nad 50 let.

3. Starostno obdobje skupine, v kateri delate:

a) 1. starostno obdobje, b) 2. starostno obdobje.

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Obrnite.

ANKETNI VPRAŠALNIK

1. Kako pomembna se vam zdi uporaba knjižnega jezika pri komunikaciji z otroki?

a) Nepomembna.

b) Pomembna.

c) Zelo pomembna.

2. Kako pogosto uporabljate zborni knjižni jezik pri komunikaciji z otroki v vrtcu?

a) Nikoli.

b) Redko.

c) Včasih.

č) Zelo pogosto.

d) Vedno.

3. Kako pogosto uporabljate knjižni pogovorni jezik pri komunikaciji z otroki v vrtcu?

a) Nikoli.

b) Redko.

c) Včasih.

č) Zelo pogosto.

d) Vedno.

4. Pri katerih delih dnevne rutine najpogosteje uporabljate knjižni jezik? (Lahko izberete več odgovorov.)

a) Pri sprejemu in odhodu otrok.

b) Pri načrtovanih dejavnostih.

c) Pri nenačrtovanih dejavnostih.

5. Kako pogosto uporabljate neknjižni pogovorni jezik pri komunikaciji z otroki v vrtcu?

a) Nikoli.

b) Redko.

c) Včasih.

č) Zelo pogosto.

d) Vedno.

6. Pri katerih delih dnevne rutine najpogosteje uporabljate neknjižni pogovorni jezik? (Lahko izberete več odgovorov.)

a) Pri sprejemu in odhodu otrok.

b) Pri načrtovanih dejavnostih.

c) Pri nenačrtovanih dejavnostih.

7. Katero zvrst jezika pretežno uporabljate v komunikaciji s starši?

a) Zborni knjižni jezik.

b) Knjižni pogovorni jezik.

c) Pogovorni jezik.

8. Kateri način komuniciranja s starši vam je najtežji?

a) Pisno sporočanje (npr. obvestila).

b) Individualni pogovor (npr. govorilne ure).

c) Frontalno javno sporočanje (npr. roditeljski sestanek).

9. Koliko berete v prostem času?

11. Katere pravopisne prvine vam povzročajo največ težav? (Lahko izberete več odgovorov.) a) Uporaba velike začetnice.

b) Uporaba ločil.

c) Uporaba sklonov

č) Drugo: __________________________________________________

12. Kako pogosto se na področju slovenščine samoizobražujete?

a) Nikoli.

b) Redko.

c) Včasih.

č) Pogosto.

d) Velikokrat.

13. Ali se vam zdi pomembno, kakšen govorni zgled nudi otrokom vzgojitelj/-ica oz.

pomočnik/-ica vzgojitelja/-ice?

a) Da.

b) Ne.

14. Ali bi si želeli več organiziranega izobraževanja na področju slovenščine v okviru vrtca?

a) Da.

b) Ne.

c) Ne vem.

In document ODNOS VZGOJITELJIC IN POMOČNIC (Strani 55-64)