Življenjepis - LITERARNA ANALIZA ŽIVALSKIH PRAVLJIC V ZBIRKI BABICA PRIPOVEDUJE

Pavel Flere se je rodil 25. januarja 1883 v Ljubljani. Bil je kritik in pedagoški pisatelj. Končal je pet razredov gimnazije in učiteljišče v Ljubljani leta 1903 ter vinarsko-sadjarski tečaj leta 1908. Poklic učitelja je opravljal v naslednjih ustanovah: Sveti Mark, Sveti Štefan, Sveti Lovrenc in leta 1919 postal okrožni šolski nadzornik. Referent za osnovno šolstvo v ministrstvu prosvete v Beogradu je postal avgusta leta 1924. Sourednik P.-ja je bil od leta 1916, od leta 1919 ga je urejal sam ter bil sourednik pri Slov. pesniki in pisatelji za mladino. V Utrinkih ter Glosah je v formiranju aforizmov in črtic omenil različne pedagoške tegobe, podal je tudi karakteristiko del H. Scharrelmanna. V večih časopisnih zgodbah je razpravljal o ustroju ter pomenu »delovne šole« in o poučevanju posamičnih predmetov v le-tej. Pisal je o moralno pedagoških uspehih in poskusih, enotni šoli, moderni metodiki, bodoči vzgoji, predstavil

39%

22%

19%

10%

lisica zvitorepka druge živali in predmeti divje in domače živali divje živali in ljudje domače živali

prepričanja za ureditev preustrojitve našega narodnega izobraževanja ter priporočila za zgradbo natančne učne zasnove pri zgodovini in zemljepisu (Šlebinger, J. 2013).

Slika 2: Pavel Flere (»Pavel Flere«, 2021)

Deloval je na načrtu novega šolskega zakona, se zavzemal za ustanovitev višje pedagoške šole in za zakonito ureditev učiteljske izobrazbe. Ves čas je podajal poročila o svežih pojavih srbohrvaškega ter nemškega pedagoškega slovstva. Presojal je objave SŠM, učne knjige za meščanske ter osnovne šole, naše pesništvo ter mladinsko leposlovje, pedagoške razprave.

Sodeloval je pri pedagoških člankih v revijah Dom, Ognjišče, SIT (1914) idr. Leta 1920 je v Ljubljani sestavil III. Stopnjo, Šolski list in Čitanko za osnovne šole (peti del). Zbirko Babica pripoveduje (prav tako v Ljubljani; I. del l. 1913, II. del l. 1915 in 2. natis l. 1922) je priredil za mladino, prav tako leta 1924 Pripovedne slovenske narodne pesmi in Slike iz živalstva. Umrl je v Ljubljani 14. oktobra leta 1963 (Šlebinger, J. 2013).

4.2

Babica pripoveduje (1922)

Zbirka Pavla Flereta Babica pripoveduje s tremi risbami M. Gaparija je izšla leta 1922 v Ljubljani, natisnila in založila pa jo je Učiteljska tiskarna. Je drugi prenovljeni natis prvega in drugega zvezka. Pred spremnim delom je zapisano, da je snov odvzeta od Štrekljevih ljudskih pesniških del ter deloma od hrvaško-srbskih pesmi, natisa Š. M. (1913).

V uvodu je zapisano: »V spomin moji materi, ki je ob svojem trudapolnem delu še vedno našla čas, da nas je vodila v kraljestvo pravljic.« (Flere, 1922, str. 3)

Zbirka vsebuje 20 pravljic, ki si sledijo v sledečem vrtnem redu: Car Duklijan in sv. Arhangel, Sv. Voljebenk prekani hudobo, Sv. Erazem prežene hudobo, Sv. Miklavž vrže hudobo v morje, Česa hudoba ni mogla sešteti, Noč na pokopališču, Vilni studenec, Kaj se godi po svetu, Trije sinovi, Bratje in sestre, Zarijka in solnčica, V ribo zakleta sestra, Junaška Vida, O kresu, Tomaž v Indiji Koromandiji, Kmetič Jurij in njegova pšenica, Lovčev pogreb, Svatbe v gozdu, Polž snubač, Ptiček-slaviček.

Pravljice razvrščene po abecedi: Bratje in sestre, Car Duklijan in sv. Arhangel, Česa hudoba ni mogla sešteti, Junaška Vida, Kaj se godi po svetu, Kmetič Jurij in njegova pšenica, Lovčev pogreb, Noč ne pokopališču, O kresu, Polž snubač, Ptiček-slaviček, Svatbe v gozdu, Sv. Erazem, Sv. Miklavž vrže hudobo v morje, Sv. Voljebenk prekani hudobo, Trije sinovi, Tomaž v Indiji Koromandiji, Vilni studenec, V ribo zakleta sestra, Zarijka in solnčica. Strani v knjigi so označene, in sicer ima zbirka 83 strani. V zbirki so tri pravljice, ki imajo sliko, ki jo je ustvaril M. Gaspari. Pravljice, ki vsebujejo, slike so: Sv. Erazem prežene hudobo, Trije sinovi in Lovčev pogreb.

Zbirki je primarno oceno podal Josip Wester, ki ni želel izpodbiti prizadevnosti Flereta in zložno ter pazljivo zavrne, naj bi se raje dotične ljudske pesmi, če je treba v prikrojeni ter opiljeni podobi, ponovno izdale kot mladinska zbirka, namesto razgrinjanja le-te v otroško prozo. V II. zvezku Fleretovih pravljic je kritik v Slovanih naklonjen avtorju, nato pa ga idilično zadane, saj naj bi povečini le prepisal ljudske pesmi v prozo. Da je Flere svojo nalogo vzel dokaj prelahko, dokazuje I. Grafenauer s primerjavo samih pesmi ter iz njih prirejenih Fleretovih pravljic. Grafenauer se na koncu sklicuje na otroke, katerim ne bo do Fleretove zbirke (Stanonik, M. 2006).

Slika 3: Pavel Flere, Babica pripoveduje Slika 4: Sv. Erazem orje s hudobo

Slika 5: Trije sinovi Slika 6: Lovčev pogreb

5 KRISTINA BRENK

Kristina Brenk, mladinska pisateljica, urednica, pesnica in prevajalka, se je rodila 22. oktobra 1911 (Horjul), preminila pa je 20. novembra 2010. Uredila in zbrala je več pesmi in slovenskih ljudskih pripovedi ter prevedla in uredila več svetovnih zbirk pravljic. Pisala je fantastične pripovedi, sodobne pravljice in gledališka dela za mladino in otroke, nekaj tudi za odrasle. Pri založbi Mladinska knjiga je bila prva urednica mladinske literature (Kepic Mohar, 2007).

Slika 7: Kristina Brenk (»Kristina Brenk«, 2021)

Kot urednica in prevajalka je organizirala številni izbor ljudskih pravljic: Babica pripoveduje, Lonček kuhaj! in kar nekaj zbirk globalnih ljudskih pravljic, kot so: Mama Bršljanka, Zlata skledica ter Zlata ptica. Ni bila le redaktorica, temveč tudi pobudnica večih knjižnih zbirk v korist otrok, ravno tako za knjižno zbirko Čebelica, ki se je imenovala po knjižnem zborniku slovenske romantike, Kranjski čbelici. Poleg Čebelice je urejala tudi druge knjižne zbirke:

Cicibanova knjižica, Mladi oder, Zlata ptica, Lutkovni oder, Zvezdica, Najdihojca in Velike slikanice.

5.1 Življenjepis

Svoje otroštvo je preživela v Horjulu. V Mariboru je obiskovala meščansko šolo (od 1923 do 1926) ter štiri leta poklicnega usposabljanja za osnovnošolsko učiteljico (od 1926 do 1930). Od l. 1931 je študirala psihologijo, pedagogiko ter zgodovino v Ljubljani na Filozofski fakulteti, na kateri je l. 1935 zaključila študij iz psihologije ter pedagogike. Dramsko šolo Mihaele Šarič je obiskovala v času študija, nastopala je v gledališču kot statistka, kar nekaj let se je učila

moderni ples pod vodstvom Mete Vidmar. Leta 1936 in 1937 je bila asistentka na Filozofski fakulteti v pedagoškem seminarju, l. 1938–39 se je pri Mili Mellanovi izobraževala o teoriji gledališča za mlade v mestu Praga ter sodelovala s priznanim češkim nekomercialnim in politično predanim režiserjem ter dramatikom Emilom Františkom Burianom. Z avantgardnim gledališčem v Parizu se je ukvarjala l. 1939. Magistrirala je na Filozofski fakulteti l. 1939 z doktoratom iz pedagogike Frana Milčinskega – vzgojnik. Do l. 1941 je služila z objavami znotraj revij in časopisov (Ljubljanski zvon, Naša žena, Sodobnost in Naš rod) ter z inštrukcijami. L. 1941 se je pridružila Osvobodilni fronti. V času vojne je l. 1941–42 prenašala pošto Prežihovega Voranca znotraj italijanskih ječ, l. 1943 ob prihodu iz ječ je bil njen dom v Ljubljani (v skladišču in pribežališču za otroke ilegalcev, udeležencev partizanskih bojev ter obsojencev). L. 1945 je upravljala oddelek za mladinsko gledališko hišo Ljudske mladine Slovenije, bila je tudi na položaju vodilne oddelka na ustanovnem srečanju Mladinske knjige, zaposlila se je v Državnem filmskem podjetju kot vodilna v propagandi v korist filma, in sicer od l. 1946, v l. 1948 do l. 1949 pa v kulturni redakciji Slovenskega poročevalca. Med l. 1949 in 1973 in vse do odhoda v pokoj je opravljala funkcijo urednice otroške literature (Mladinska knjiga). Zveza mladine Slovenije je po vojni, za krajše obdobje, izpolnila njeno predstavo gledališča za mlade, kasneje pa se je kot iniciativa v Ljubljani osnovalo Slovensko mladinsko gledališče (Buttolo, Svetina, 2013).

5.2 Dela

Njena dela so:

− Mačeha in pastorka: igra za otroke v petih slikah, Ljubljana, 1951;

− Igra o bogatinu in zdravilnem kamnu: pravljica za šolarje v petih slikah, Ljubljana, 1953;

− Najlepša roža: igra v petih slikah po stari korejski pravljici, Maribor, 1956;

− Čarobna paličica : pravljična igra v petih slikah, Ljubljana, 1958;

− Golobje, sidro in vodnjak, Ljubljana, 1960;

− Dolga pot, Ljubljana, 1963, 1970, 1973;

− Ko si bil majhen, Ljubljana, 1964;

− Babica pripoveduje: slovenske ljudske pravljice, Ljubljana, 1967, 1973, 1979, 1980, 1982, 1984, 1987, 1992, 1996, 1999, 2001, 2005, 2006, 2014 (izbrala in uredila);

− Osma dežela, Ljubljana, 1969;

− Slovenske ljudske pripovedi, Ljubljana, 1970, 1980, 1985 (izbrala in uredila);

− Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice, Ljubljana, 1971, 1977, 1984, 1986, 1992, 1996, 1998, 2004, 2007, 2009, 2010, 2013, 2015 (izbrala in uredila);

− Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, Ljubljana, 1972, 1976, 1984, 1991;

− Kruh upanja: Prežihovemu Vorancu ob osemdesetletnici: 1893–1950–1973, Ljubljana, 1973, 1982 in 2002 (z naslovom Kruh upanja: spomini na Prežiha);

− Prva domovina, Ljubljana, 1973;

− Srebrna račka – zlata račka, Ljubljana, 1975;

− Dobri sovražnikov pes, Ljubljana, 1975;

− Mamka Bršljanka: pravljice s celega sveta, Ljubljana, 1976, 1980, 1999, 2006, 2014 (izbrala, prevedla in uredila);

− Spomini na otroštvo, Ljubljana, 1977–1978 (2 zvezka);

− Partizanka Katarina, Ljubljana, 1981;

− Srečanja z umetniki, Ljubljana, 1987, 1997;

− Zlata ptica: sto najlepših pravljic, Ljubljana, 1988 (izbor);

− Okna in okenca, Ljubljana, 1996;

− Obdarovanja: izbrana kratka proza, Ljubljana, 2001.

5.3

Nagrade

Kristina Brenk je bila deležna številnih nagrad ter priznanj, mednje se uvršča red zaslug za ljudstvo s srebrno zvezdo (leta 1963), za literarno ustvarjanje mlado pokolenje je dobila zlato plaketo (Beograd, 1966), v Leipzigu bronasto odličje (l. 1971), red zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki (1972), kot priznanje za delo Deklica Delfina in lisica Zvitorepka je prejela Levstikovo nagrado (1972), sledili so Kurirčkov kipec (1974), Trubarjeva plaketa (1982), častni znak svobode Republike Slovenije za življenjsko delo za založništvo in mladinsko literaturo (1997). Za življenjsko delo je prejela Levstikovo nagrado (1999), l. 2000 se je uvrstila na častni seznam IBBY, in sicer za delo Moja dolina, l. 2001 so jo imenovali za častno krajanko Horjula ter za častno meščanko mesta Ljubljana l. 2007. Vsako leto GZS na datum rojstva Kristine Brenk podeli nagrado Kristine Brenkove za najbolj izvirno slovensko slikanico (Buttolo, Svetina 2013).

6 BABICA PRIPOVEDUJE

Prva zbirka, Babica pripoveduje: s 4 slikami je izšla leta 1913, napisal pa jo je Pavel Flere.

Izdana je bila v Ljubljani, v Učiteljski tiskarni. Naslednje leto, leta 1914, je Pavel Flere ponovno izdal zbirko Babica pripoveduje pod enako založbo (Učiteljska tiskarna). Druga izdaja, prvega in drugega natisa je izšla leta 1922, izdala pa sta jo Pavel Flere in Maksim Gaspari.

Leta 1967 je izšla Babica pripoveduje: slovenske ljudske pravljice. Knjigo sta napisali Kristina Brenk in Ančka Gošnik-Godec, izšla je v Ljubljani pri Mladinski knjigi. Avtorici sta knjigo ponovno izdali leta 1973. Knjiga je ponovno izšla leta 1979, svoj četrti natis sta izdali leta 1984.

Vsi natisi so bili izdani pri Mladinski knjigi.

Kristina Brenk, Ančka Gošnik-Godec in Niko Grafenauer so leta 1980 izdali drugi natis zbirke Babica pripoveduje: slovenske ljudske pravljice v Ljubljani pri založbi Mladinska knjiga. Tretji natis so avtorji izdali leta 1982, četrti natis leta 1987, peti natis pa je izšel leta 1992, šesti natis leta 1996, osmi natis leta 1999, deveti natis leta 2001, deseti natis leta 2005, 11. natis leta 2006, 12. natis leta 2014 – vse pri založbi Mladinska knjiga. Skupaj je torej knjiga dobila 14 natisov založbe Mladinska knjiga.

Leta 1997 sta Marketz Kati in Petra Smolej napisali: Babica pripoveduje: malo zares, malo za šalo. Delo je bilo izdano v Celovcu v Strokovnem pedagoškem združenju.

Zvočna kaseta Babica pripoveduje: slovenske ljudske pripovedi je izšla leta 1996 pri Mladinski založbi. Posneli so jo Kristina Brenk, Larisa Vrhunc in Irena Glonar.

Zvočni CD in kaseta Babica pripoveduje: slovenske ljudske pravljice sta izšla leta 1998 preko Mladinske knjige v Ljubljani. Posneli so ju Kristina Brenk, Larisa Vrhunc, Irena Glonar, Ivanka Mežan, Boris Kralj, Majda Potokar in Polde Bibič.

Tomo Kočar, Bojana Vajt in Zoran Smiljanić so leta 2008, izdali zvočni CD Babica pripoveduje dobre stare pravljice pri založbi Panika Records v Kranju. Istega leta sta se tem avtorjem pridružila še Franci Rainer in Rudi Pančur. Posneli so enako imenovan zvočni posnetek.

Slika 8: Babica pripoveduje

Leta 2009 so Tomo Kočar, Bojana Vajt, Nino De Gleria in Franci Rainer posneli zvočni posnetek Babica pripoveduje dobre stare pravljice ter ga izdali pri založbi Panika Records v Kranju.

Zbirka Naj babica še pripoveduje?: slovenske ljudske pravljice, pripovedke in pesmi je izšla leta 2010. Napisali so jo Metka Kordigel Aberšek, Igor Saksida, Marlenka Stupica, Matjaž Schmidt, Ančka Gošnik-Godec, Maksim Gaspari in Dunja Kofler. Zbirka je izšla pri Mladinski knjigi v Ljubljani.

Kristina Brenkova in Matija Drobne sta leta 2019 izdala zvočni CD Babica pripoveduje:

slovenske ljudske pripovedi. Izdana je bila v Ljubljani pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije.

Slika 9: Naj babica še pripoveduje? (Naj babica še pripoveduje?, b. d.) 6.1 Babica pripoveduje: slovenske ljudske pripovedi

Zbirko Babica pripoveduje, slovenske ljudske pripovedi je leta 1992 uredila ter izbrala Kristina Brenk, z ilustracijami opremila pa Ančka Gošnik-Godec. Izdana je bila kot peti ponatis pri Mladinski knjigi v Ljubljani. V njej je 50 pravljic.

Pravljice si v kazalu sledijo v sledečem vrstnem redu: Mačeha in pastorka, Tekma za bajtico, Kralj Matjaž, Mamica Dravica, Rabeljsko jezero, Miška je šla k čevljarju, Janček-ježek, Klobko preje, Zmaj v Peci, Drava Sava in Soča, Hvaležni medved, Podganek, Zlata ribica, Bogata in uboga sestra, Lisičja šola, Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice, Pastir in spaka-kulaka, Bedin in Bedina, Pravljica o brvi in ovcah, O srajci srečnega človeka, Pastirček, Deklica veka, Gospodična, Ajdovo zrno, Lisica in jež, Speči zajec, Drag zajec, Lisica in kozica, Burja in jug, Vetrovi se prepirajo, Kako so pulili repo, Zakaj teče pes za zajcem, Zakleti modras, Sedem let pri beli kači, Bela kača s kronico, Pripovedka o Soncu in Nasti, Pravljica o Kurentu, O povodnem možu, Sedem laži, O fižolčku, ogelčku in slamici, Zlata orehova vejica, Desetnica, Pet bratov, O treh sinovih, Kako je Pavliha kukca prodal, Kako je Pavlihova hiša pogorela, Kako je Pavliha obogatel, Denar ne osreči človeka, Tri vreče denarja za cepec, za mačko in za petelina, Ko se babica naveliča pripovedovati.

6.2

Izvor pravljic v zbirki Babica pripoveduje: slovenske ljudske pripovedi

V preglednici bom predstavila izvor in zapisovalce pravljic v zbirki Babica pripoveduje:

slovenske ljudske pripovedi.

Tabela 1: Izvor pravljic in njihovi zapisovalci

Izvor Zapisovalec

Ajdovo zrno - J. Bohinc

Bedin in Bedina tolminska pravljica Andrej Gabršček

Bela kača s kronico s Podbrezja Janez Novak

Bogata in uboga sestra rezijanska pravljica Milko Matičetov Burja in jug belokranjska pravljica Ivan Šašelj

Deklica veka iz Roža na Koroškem Josip Sašel in Fran Ramovš Denar ne osreči človeka belokranjska pravljica Ivan Šašelj

Desetnica - Jakob Kelemin

Drag zajec Markovci pri Prekmurju -

Drava, Sava in Soča koroška pripovedka Josip Levičnik Gospodična pravljica izpod Gorjancev Janez Trdina

Hvaležni medved koroška pripovedka Fran Kotnik

Janček-ježek prekmurska pravljica Anton Hren

Kako je Pavliha kukca

Klobko preje koroška pripovedka Ivan Tušek

Ko se babica naveliča pripovedovati

Dobrepolje na Dolenjskem Tone Ljubič

Kralj Matjaž koroška pripovedka Fran Kotnik

Lisica in jež Slovenske gorice Fran Štingl

Lisica in kozica dolnje štajersko narečje Matija Valjavec Lisičja šola rezijanska pravljica Povedal Enco Vojavac, iz

Izvor Zapisovalec

rezijanščine povedal Milko Matičetov.

Mačeha in pastorka belokranjska pravljica Ivan Šašelj

Mamica Dravica koroška pripovedka Tone Gaspari

Miška je šla k čevljarju - Ivan Grafenauer, priredila Kristina Brenkova.

Oče je kupil zvonec, mati pa lonec

Petelinje na Pivki Tine Logar, priredila Kristina Brenkova.

O fižolčku, ogelčku in slamici

iz Sarženta pri Čedadu Tine Logar, priredila Kristina Brenkova.

O povodnem možu prekmurska Jelena Žoekševa

O srajci srečnega človeka - -

Pastirček istrska pripovedka Jože Benigar

Pastir in Spaka- kulaka pripovedka iz Predmeje nad Ajdovščino

Povedal Jože Horvat, zapisal Tine Logar, priredila Kristina

Brenkova.

Pet bratov tolminska pravljica Zapisal Ciril D.

Pravljica o brvi in ovcah - -

Pravljica o Kurentu - Janko Bole

Pripovedka o Soncu in Nasti dolnje štajersko narečje Matija Valjavec, priredila Kristina Brenkova.

Podganek pravljica s Posočja Josip Kenda

Rabeljsko jezero koroška pripovedka Jakob Kelemini Rusica pregnala grdinico iz

lisičje hišice

rezijanska pravljica Povedala Jelica v Borovičju, iz narečja Milko Matičetov.

Sedem laži dolnje štajersko narečje, iz Pušincev

Matija Valjavec

Sedem let pri beli kači belokranjska Janez Novak

Speči zajec koroška Matija Majar-Ziljski

Tekma za bajtico koroška pravljica Povedal Ivan Jelen, zapisal Vinko Möderndorfer.

Tri vreče denarja za cepec, - J. P. Planinski

Izvor Zapisovalec

za mačko in za petelina

Vetrovi se prepirajo iz okolice Ljutomera Ivan Majciger Zakaj teče pes za zajcem Odranci – Prekmurje Ivan Kreps

Zakleti modras Srednja vas v Bohinju Povedala Marija Cvetek, zapisal Tine Logar, priredila

Kristina Brenkova.

Zlata ribica Ribnica na Dolenjskem Povedala Marjana Pakiž, zapisal Tine Logar, priredila

Kristina Brenkova.

Zlata orehova vejica - Gvidon Sajevic

Zmaj v Peci koroška pripovedka Vinko Möderndorfer

II EMPIRIČNI DEL

V empiričnem delu se bom osredotočila na pravljice iz zbirke Babica pripoveduje. Kot cilj si bom zadala razdelitev pravljic v posamezne kategorije, ki imajo neko skupno lastnost. V nadaljevanju pa bom iz vsake kategorije izbrala eno pravljico, jo povzela in interpretirala.

7 SISTEMATIZIRANJE PRAVLJIC V ZBIRKI BABICA PRIPOVEDUJE: SLOVENSKE LJUDSKE PRIPOVEDI

Iz zbirke tako imenovanih pravljic sem kategorizirala živalske pravljice, in sicer na pet kategorij: personifikacija pravljic, antropomorfizirane živali, živali brez človeških lastnosti, divje živali in ljudje, divje in domače živali.

Tabela 2: Kategoriziranje pravljic Kategorija pravljic Pravljice Primer

besedila

Kategorija pravljic Pravljice Primer besedila

Slika 14: Lisica in kozica

Graf 2: Kategoriziranje pravljic

Iz grafa je moč razbrati, da je največ pravljic v zbirki pravljic Babica pripoveduje antropomorfiziranih. Sledijo personifikacija pravljic in pravljice, v katerih živali nimajo človeških lastnosti. Najmanj pravljic je takih, kjer nastopajo divje in domače živali skupaj ter divje živali in ljudje.

Iz vsake kategorije sem si izbrala eno pravljico, ki jo bom obravnavala v nadaljevanju.

8 POVZETEK IN ANALIZA IZBRANIH PRAVLJIC

8.1 Personifikacija pravljic: Mačeha in pastorka

8.1.1 Povzetek

Mačeha je na božič napotila pastorko nabirat jagode, za na pot ji je dala kruh. Pastorka je s sklonjeno glavo odšla po poti, kjer je srečala starejšega gospoda Juga. Gospod Jug jo je vprašal, kam je namenjena, pastorka mu odvrne, da je namenjena brat jagode. Nato jo je vprašal, kateri vetrovi so najboljši, pastorka mu odvrne, da je Jug najboljši. Jug ji reče, naj stopi za njegov hrbet. Takrat je tako močno pihnil, da so vse jagode dozorele. Pastorka je jagode nabrala in jih

personifikacija

personifikacija pravljic (8 pravljic) antropomorfizirane živali (9 pravljic) živali brez človeških lastnosti (8 pravljic) divje živali in ljudje (3 pravljice) divje in domače živali (2 pravljici) ostale pravljice (21 pravljic)

odnesla domov. Ko je mačeha videla pastorko s polno košaro, je od zavisti poslala po jagode še svojo hčer. Hči je srečala Burjo, ta pa jo je vprašala, kateri vetrovi so najboljši. Hči pa ji je odvrnila, da so vsi vetrovi slabi, Burja pa je najslabša. Takoj zatem je Burja tako močno zapihala, da je deklica odšla domov vsa premražena.

8.1.2 Interpretacija

Lik Juga v pravljici je poosebljen kot starejši gospod. »Srečala je starega moža. Bil je jug«

(Brenk, 1992, str. 5). Jug se s pastorko tudi pogovarja in jo sprašuje. Čeprav Jug nima hrbta, reče pastorki: »Stopi za moj hrbet/.../«(Brenk, 1992, str. 6). To lahko razumemo, kot da je Jug želel zaščititi deklico pred svojimi vetrovi in ji je želel dobro. Nasprotno pa se je godilo hčeri mačehe, ki jo je ravno tako poslala nabirat jagode. Deklica na vprašanje Burje, kateri vetrovi so najboljši, ni odgovorila pozitivno, zato je Burja močno zapihala in je ni zaščitila.

8.2 Antropomorfizirana pravljica: Sedem let pri beli kači

8.2.1 Povzetek

Nekega dne je mali fantič odšel v gozd po les. Hodeč poleg votline, mu je spodrsnilo ter je padel v jamo. Tam se je nahajalo veliko kač, vendar je le ena bila kačja kraljica. Kačja kraljica je imela na glavi velik diamant. Fantiča je bilo strah kač, kljub temu pa se mu ni zgodilo nič žalega. Bil je sestradan in ko je videl, da druge kače ližejo nekakšen kamen, je z lizanjem kamna pričel še sam. Deček je v jami preživel sedem let, takrat pa ga je kačja kraljica vprašala, če si želi iti domov. Deček ji je odgovoril, da si zelo želi zopet oditi domov. Deček je kači moral

In document LITERARNA ANALIZA ŽIVALSKIH PRAVLJIC V ZBIRKI BABICA PRIPOVEDUJE (Strani 27-0)