UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
URŠKA BOLTA SALIHOVIĆ
LITERARNA ANALIZA ŽIVALSKIH PRAVLJIC V ZBIRKI BABICA PRIPOVEDUJE
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
ŠTUDIJSKI PROGRAM: PREDŠOLSKA VZGOJA
URŠKA BOLTA SALIHOVIĆ
Mentorica: dr. MILENA MILEVA BLAŽIĆ
LITERARNA ANALIZA ŽIVALSKIH PRAVLJIC V ZBIRKI BABICA PRIPOVEDUJE
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2021
ZAHVALA
Zahvala gre predvsem moji družini. Hvala Edinu ter hčeram Eli, Elisi in Anayi, ki so me podpirali v letih študija in pri pisanju diplomskega dela. Bili ste mi velika opora.
Hvala vam, profesorica dr. Milena Mileva Blažić, za vašo hitro odzivnost in nasvete.
Zahvala pa gre tudi sodelavki Barbari, ki mi je vseskozi stala ob strani in mi bila v pomoč.
POVZETEK
Na začetku diplomskega dela bom predstavila zbiranje pravljic na Slovenskem. Osredotočila se bom na posamezne letnice in sicer 1948, 1918, 1918–1948, 1945–1991, 1991–2004, 2004–
2020. V prvem delu bom poskusila čim bolj opisati oz. našteti pravljice, ki so bile aktualne za določeno leto oz. obdobje.
Sledile bodo značilnosti ljudskih pravljic po Brunu Bettelheimu, Maxu Luthiju, Jacku Zipesu in Alenki Goljevšček. Predstavila bom Tipni indeks slovenskih ljudskih pravljic pisateljice Monike Kropej.
Zbirko Babica pripoveduje je prvič zapisal Pavel Flere, predstavila bom njegovo zbirko ter biografijo. Ker je zbirko pravljic, ki sem si jo izbrala, zapisala Kristina Brenk, sem predstavila njeno življenje, delo in nagrade. V preglednici bo pregled izvora in zapisovalca posameznih pravljic. V nadaljevanju, v empiričnem delu, bom zbirko kategorizirala na pet delov in povzela ter interpretirala po eno pravljico iz vsake kategorije.
Ključne besede: Monika Kropej, zbirka pravljic Babica pripoveduje, Pavel Flere, Kristina Brenk.
ABSTRACT
Literary Analysis of Animal Stories from Collection Babica Pripoveduje
In the beginning of the paper, I will present how stories were collected in what was then Slovenia. I will focus on individual periods, namely 1948, 1918, 1918–1948, 1945–1991, 1991–
2004, and 2004–2020. In the first part, I will try to describe in detail and list stories which were relevant in a certain year or period.
I will go on to outline the characteristics of folktales as described in works by Bruno Bettelheim, Max Lüthi, Jack Zipes, and Alenka Godovšček. The Type Index of Slovenian Folktales by author Monika Kropej will also be presented.
The collection of stories titled Babica Pripoveduje was first recorded by Pavel Flere—the paper will present both his collection and his biography. The collection of stories that I selected was recorded by Kristina Brenk, whose life, works, and awards will also be portrayed. A table will provide insight into origin of individual stories and reveal who first recorded them. In the empirical part, I will categorize the collection, dividing it into five parts, and summarize and interpret one story from each category.
Key words: Monika Kropej, collection of stories Babica pripoveduje, Pavel Flere, Kristina Brenk.
KAZALO VSEBINE
UVOD ... 1
I TEORETIČNI DEL ... 2
1 ZBIRANJE SLOVENSKIH LJUDSKIH PRAVLJIC ... 2
1.1 Zbiranje pravljic na Slovenskem leta 1848 ... 2
1.2 Zbiranje pravljic na Slovenskem leta 1918 ... 2
1.3 Zbiranje pravljic na Slovenskem v letih 1918–1941 ... 2
1.4 Zbiranje pravljic na Slovenskem v letih 1945–1991 ... 3
1.5 Zbiranje pravljic na Slovenskem v letih 1991–2004 ... 4
1.6 Zbiranje pravljic na Slovenskem v letih 2004–2020 ... 4
2 MODEL IN KARAKTERISTIKE LJUDSKIH PRAVLJIC ... 5
2.1 Karakteristike ljudskih pravljic po Brunu Bettelheimu ... 5
2.2 Karakteristike ljudskih pravljic po Maxu Luthiju ... 6
2.3 Karakteristike po Jacku Zipesu ... 8
2.4 Karakteristike po Alenki Goljevšček ... 8
3 MONIKA KROPEJ: TIPNI INDEKS SLOVENSKIH LJUDSKIH PRAVLJIC ... 9
4 PAVEL FLERE ... 11
4.1 Življenjepis ... 11
4.2 Babica pripoveduje (1922) ... 13
5 KRISTINA BRENK ... 14
5.1 Življenjepis ... 15
5.2 Dela ... 16
5.3 Nagrade ... 17
6 BABICA PRIPOVEDUJE ... 18
6.1 Babica pripoveduje: slovenske ljudske pripovedi ... 20
6.2 Izvor pravljic v zbirki Babica pripoveduje: slovenske ljudske pripovedi ... 21
II EMPIRIČNI DEL ... 24
7 SISTEMATIZIRANJE PRAVLJIC V ZBIRKI BABICA PRIPOVEDUJE: SLOVENSKE LJUDSKE PRIPOVEDI ... 24
8 POVZETEK IN ANALIZA IZBRANIH PRAVLJIC ... 28
8.1 Personifikacija pravljic: Mačeha in pastorka ... 28
8.1.1 Povzetek ... 28
8.1.2 Interpretacija ... 29
8.2 Antropomorfizirana pravljica: Sedem let pri beli kači ... 29
8.2.1 Povzetek ... 29
8.2.2 Interpretacija ... 30
8.3 Živali brez človeških lastnosti: Zlata ribica ... 30
8.3.1 Povzetek ... 30
8.3.2 Interpretacija ... 30
8.4 Divje živali in ljudje: Hvaležni medved ... 30
8.4.1 Povzetek ... 30
8.4.2 Interpretacija ... 31
8.5 Divje in domače živali: Lisica in kozica ... 31
8.5.1 Povzetek ... 31
8.5.2 Interpretacija ... 31
9 SKLEP ... 32
10 LITERATURA IN VIRI... 34
KAZALO SLIK
Slika 1: Monika Kropej ... 10
Slika 2: Pavel Flere ... 12
Slika 3: Pavel Flere, Babica pripoveduje... 14
Slika 4: Sv. Erazem orje s hudobo ... 14
Slika 5: Trije sinovi ... 14
Slika 6: Lovčev pogreb ... 14
Slika 7: Kristina Brenk ... 15
Slika 8: Babica pripoveduje ... 19
Slika 9: Naj babica še pripoveduje? ... 20
Slika 10: Mačeha in pastorka... 24
Slika 11: Bela kača s kronico ... 25
Slika 12: Zlata ribica... 26
Slika 13: Hvaležni medved ... 26
Slika 14: Lisica in kozica ... 27
KAZALO GRAFOV
Graf 1: razdelitev živalskih pravljic ... 11Graf 2: Kategoriziranje pravljic ... 28
KAZALO TABEL
Tabela 1: Izvor pravljic in njihovi zapisovalci ... 21Tabela 2: Kategoriziranje pravljic ... 24
1
UVOD
Diplomsko delo Literarna analiza živalskih pravljic v zbirki Babica pripoveduje bom razdelila na dva dela. V prvem delu bom predstavila teorijo o zbiranju slovenskih ljudskih pravljic v določenih obdobjih ter različne karakteristike ljudskih pravljic. V teoretičnem delu bom predstavila Moniko Kropej Telban, Pavla Flereta in Kristino Brenk.
V drugem delu bo sledil empirični del, katerega cilj je razdeliti pravljice v različne kategorije, jih povzeti in interpretirati.
Otroci se jezika učijo ob poslušanju vsakdanjih pogovorov in pripovedovanja literarnih besedil, ob poslušanju glasnega branja odraslih, s pripovedovanjem, opisovanjem, ob rabi jezika v domišljijskih igrah, dramatizacijah, izmišljanju zgodbic in pesmic, ob učenju otrok od otrok, in sicer v različnih socialnih igrah, pravljicah, izštevankah, rimah, šaljivkah, ugankah, besednih igrah itn., ki so preživele kot skupna lastnina skozi generacije. (Bahovec idr., 1999, str. 31).
France Bevk (v Zalokar Divjak 2002) pravi: »... Poznam dve vrsti ljudi, ki mi niso pri srcu. To so tisti, ki se ne znajo smejati, in tisti, ki ne cenijo pravljic, ki so bile duša moje mladosti. Zanje so pravljice res umrle, a zame so še vedno žive.«
V nadaljevanju se bom posvetila zbirki pravljic Babica pripoveduje in se osredotočila na njen peti natis.
2
I TEORETIČNI DEL
1 ZBIRANJE SLOVENSKIH LJUDSKIH PRAVLJIC
V tem delu bom predstavila zbiranje pravljic na Slovenskem po posameznih obdobjih.
1.1
Zbiranje pravljic na Slovenskem leta 1848
V mesecu juliju leta 1848 so začeli izdajati mladinski list Vedež in časopis Slovenija. V istem letu je bil zanimiv Slovenski cerkveni časopis, ki so ga leto kasneje preimenovali v Zgodnjo Danico.
Prispevek o Kralju Matjažu v Sloveniji je istega leta v Novicah objavil Matija Majar Zilijski (Kropej, M. 2015).
Leta 1913 je Pavel Flere zapisal prvo zbirko Babica pripoveduje: s 4 slikami, ki je izšla v Ljubljani.
1.2
Zbiranje pravljic na Slovenskem leta 1918
Leta 1918 je izšel časopis Angelček (letnik 26, številka 12), njegovi vsebini sta bili otroci in krščanska vzgoja. Izdala ga je založba Društvo Pripravniški dom. Pripovedka o angelčkih s strtimi perutničkami (letnik 26, številka 10/11) je izšla v istem letu, njena avtorica je Frančiška Zupančič.
Osrednji slovenski literarni časopis Književnost in umetnost; Tolovaj Mataj – Martin Krpan je izhajal enkrat mesečno, leta 1918 pa je to bil že 38. letnik.
1.3
Zbiranje pravljic na Slovenskem v letih 1918–1941
Leta 1921 je Ilka Vašte narisala in napisala Pravljice. Sonja Sever je leta 1925 prevedla knjigo Zaspanček Razkodranček avtorja dela Der Struwelpeter, Heinricha Hoffmanna, leta 1929 pa je prevedla delo Cipek in Capek avtorjev Maxa in Moritza Wilhelma Buscha. Odprtje vrtca (Zagreb) ji je omogočilo pripovedovanje avtentičnih pripovedk, pravljic in basni, kot so:
3
Čevljarček Palček in druge pravljice (1938), Čarovni nakit (1940), Pravljice (1940). Leta 1921 je Ivan Lah objavil delo Josipina Turnograjska. Marija Jezernik je leta 1925 napisala dela Zajček Bežek, zajček Skok, leta 1927 Tri pravljice, leta 1929 Medvedov Godrnjavčev, leta 1930 Princesa Izza in leta 1938 Beli bratec. Svoje pravljice je, kot učiteljica, pripovedovala med poukom. Ljudmila Prunk Utva je priredila zbirko Andersonove pravljice (1923) in pravljico Krtek Buc. Marjana Grasselini Prosenc je pod vzdevkom Anka Nikolič predstavila knjigo Pravljica o gralu po francoskih virih (1927). Leta 1923 je Manica Koman objavila Narodne pravljice in legende ter leta 1938 Teta s cekarjem: zvezek izvirnih pravljic. Leta 1941 je Lea Fatur objavil Pravljice in pripovedke. Čebelico brenčelico je objavila Marija Grošelj leta 1926.
V zbirki Šumi, šumi Drava je Elza Lešnik (1925, 1931 in 1938) v treh poglavjih objavila 26 besedil (Mileva Blažić, 2016).
Ivan Albreht je objavil Paberke iz Roža (1920), vendar je motivika le tu in tam ljudska. Pavel Košir in Tone Gaspari sta objavila koroško zbirko pravljic Gor čez izaro, leta 1923 je France Kotnik objavil pravljice in koroške ljudske pripovedke z naslovom Storije (1924). Leta 1926 je Fran Kocbek objavil pravljice in pripovedke iz gornjegrajskega okraja in iz Savinjskih Alp.
Mirko Kunčič je leta 1944 objavil Triglavske pravljice. Josip Brinar in Jože Tomažič sta objavljala Pohorske bajke in povesti (1933).
1.4 Zbiranje pravljic na Slovenskem v letih 1945–1991
V letih 1945/1946 je Liza Hribar objavljala pravljice za otroke v prvih številkah revije Ciciban.
Luiza Pesjak je prevedla pravljice, in sicer: leta 1948 Almanah pravljic narodov SZ, sledile so Baškirske pravljice leta 1951, Litovske pravljice leta 1956 idr. Sonja Sever je leta 1952 objavila Kamenček sreče: godbe o živalih. Ilka Vašte je (1954/1955) v Galebu (tržaška revija) objavila nekaj »novih pravljic«.
Kristina Brenk je leta 1970 izdala zbirko pravljic (Slovenske ljudske pripovedi), v kateri je spremni tekst spisal Milko Matičetov. Mladinska knjiga je leta 1956 objavila knjižno zbirko pravljic Zlata ptica, ki jo je ustvarila Kristina Brenk. Leta 1972 je Svetlana Makarovič objavila Miška spi, leta 1973 Take živalske, leta 1975 Vrček se razbije, leta 1976 Glavni petelin, leta 1977 Vrtirepov koledar, leta 1978 pa Pravljice iz mačje preje (Mileva Blažić, 2016).
4
Alojzij Bolhar je leta 1975 izdal zbirko Slovenske basni in živalske pravljice, izdano pri Mladinski knjigi. Leta 1983 je Rado Radešček objavil Slovenske legende, v katerih so zbrane ljudske pripovedi o cerkvah, krajih, gradovih in drugih lokalnih znamenitostih in posebnostih.
Venceslar Winkler je bil mladinski pisatelj in šolnik, ki je napisal sledeča dela: leta 1957 O fantu, ki je znal žvižgati, leta 1960 Kolesar Matejko, v istem letu tudi Ukradena svetilka in Zlata roža iz Javh (sedem pravljic).
1.5 Zbiranje pravljic na Slovenskem v letih 1991–2004
Leta 1992 je Svetlana Makarovič izdala Mačja preja, sedem let kasneje, leta 1999, pa še pravljico Smetiščni muc. Anja Štefan je leta 1998 napisala Čmrlj in piščalka, v letu 1999 je napisala Melje, melje mlinček sedem pravljic za lahko noč, ter leta 2000 knjigo z naslovom Lešniki, lešniki. V letih 1993 in 1999 je ljudske pripovedi zbirala Marija Cvetek, leta 1999 pa tudi Marjan Zupan (Mileva Blažić, 2016).
V deveti deželi leta 1995 je Marija Stanonik dokazala, da so pravljice še žive. Objavila je 100 slovenskih pravljic.
Od leta 1999 izhaja zbirka Zakladnica slovenskih pripovedi, v kateri je izšlo 13 knjižic, ki so namenjene predvsem šolski mladini.
1.6
Zbiranje pravljic na Slovenskem v letih 2004–2020
Leta 2005 je izšel četrti ponatis knjige Slovenske basni in živalske pravljice, ki jo je napisal Alojzij Bolhar in ilustriral Marjan Manček. Delo Ogelček in slamica je leta 2006 zapisala Marjeta Zorec. Pravljičar Anton Dremelj-Resnik je s pomočjo Anje Štefan leta 2010 objavil ljudske pripovedi. Anja Štefan je objavila številne knjige za otroke, prav tako zbirko Za devetimi gorami, ki je izšla leta 2011. Od tega jih je nekoliko sama, nekoliko pa jih je posnel Milko Matičetov in so bile v knjigi objavljene prvikrat. Pravljični repertoar pripovedovalke Ane Lazar je predstavila Branka Lazar v knjigi Dobrepoljska dolina stoji na jezeru (2010).
5
2 MODEL IN KARAKTERISTIKE LJUDSKIH PRAVLJIC
Če se opremo na 20. stoletje, lahko model ljudske pravljice razdelimo na šest modelov.
Folkloristični model je povezan z Anttijem Aarnejem in s Stithom Thompsonom. Naslednji je strukturalistični (Vladimir Propp), sledi mu literarni (Max Luthi). Četrti model je psihoanalitski (Bruno Betelheim), peti je sociološki (Jack Zipes) in šesti feministični (Maria Tatar) (Mileva Blažić, 2008).
2.1
Karakteristike ljudskih pravljic po Brunu Bettelheimu
Bruno Bettlelheim (Bettelheim, B. 1999), pisatelj in otroški psiholog, pravi, da je pravljica zabavna, hkrati pa pospešuje razvoj otrokove osebnosti. Izjemnega pomena je psihološki prispevek pravljice k zorenju otrokove osebnosti. Svoj pomen otroku posreduje na najrazličnejših nivojih in tako bogati otrokovo življenje na več načinov. To je veja umetnosti, ki je edina razumljiva otrokom, saj otrok enako pravljico dojema v okviru svojih potreb ter razuma, ki jih ima v različnem časovnem razponu. Otroku ne posreduje le psihološkega pomena, temveč tudi kulturni pomen in moralno vzgojo. Odvisno od določene starosti posameznega otroka in njegove psihološke razvitosti oz. težav je treba izbrati, katera pravljica bo najbolj primerna za otroka. Starši morajo skleniti, katero pravljico bodo prebrali otrokom in s katerim namenom.
Otrok v pravljicah razumevanje in upoštevanje svojih čustev in tako pravljične motive doživlja kot čudežne.
Ko poslušamo oz. beremo pravljico v njeni prvotni obliki, občutimo njen čar in pravi pomen v vsej njeni veličini.
Bruno Bettelheim doživlja mit kot zgodbo, kjer je vplivna božanska in nadnaravna sila, ki je stalnica kot preizkus poguma smrtnikov. Skozi mit je določeni junak prikazan kot lik, ki naj bi ga človek posnemal v lastnem življenju. Zgodba nas uči, kako prekositi notranja nesoglasja in kako se razviti v boljšo osebo. Pripovedovanje pravljice je nezapleten način, saj od poslušalca ne terja ničesar. V nasprotju z basnijo, ki grozi in ukazuje, pravljica budi up v srečen konec in bodočnost ter opogumlja.
6
Predstavil je 11 motivov, ki nastopajo v različnih ljudskih pravljicah (Bettelheim, B. 1999):
− načelo ugodja proti načelu realnosti,
− fantazija o hudobni mačehi,
− doseganje integracije,
− združevanje naše dvojne narave,
− domišljija proti resničnosti,
− pravljice o dveh bratih,
− grajenje integracije,
− najmlajši otrok kot tepko,
− vitez v bleščečem oklepu in dekle v stiski,
− doseganje neodvisnosti,
− cikel pravljic o živalskem ženinu.
2.2
Karakteristike ljudskih pravljic po Maxu Luthiju
Max Luthi je pravljice preučeval kot književni teoretik, predvsem z vidika uporabe motivov.
Njegov cilj je bil raziskati, katere so najbolj osnovne skupne zakonitosti pravljic in kaj najbolj zaznamuje pravljice. Trdi, da je opisovanje čudežne sile moč najti v legendi ter pripovedki in da je to temeljni način uporabe motivov v pravljici. Predstavil je pet značilnosti, ki opredeljujejo evropsko ljudsko pravljico (Luthi, 1986).:
Enodimenzionalnost
Razsežnosti realnega ter nadnaravnega se srečujeta v pravljici, med njima ni mej. Pravljičnih junakov ne vznemirjajo srečanja z bitji, ki prihajajo z drugih svetov. Živalska bitja lahko prevzamejo človeške lastnosti in spremenijo njihovo obliko. Moč junaka je brezmejna in zmore premagati vse ovire, ki mu gredo naproti; pridobitev čudežnega sredstva se mu zdi samoumevna; vsa živa bitja, začenši z zmaji in vse do čarovnic so del iste razsežnosti.
Fizična in psihološka površinskost
Fizično površinskost lahko vidimo v junakovem odnosu do svojega lastnega kraja. Zgodba se navadno prične nekje na poti in kakor hitro literarni lik izpolni svojo dolžnost, se odpravi
7
domov. Poleg tega se to kaže v njegovem fizičnem stanju, saj se literarni lik niti spreminja niti se ne stara.
V odnosu junaka do ostalih nastopajočih je moč videti psihološko površinskost, saj se ne predstavlja emocij do sovražnikov ali bližnjih, omeni se jih le na kratko, občasno tudi to ne.
Prav tako jo lahko začutimo pri opisovanju junakovega odnosa do sebe, kadar pa razkrije emocije, so te namenjene poteku dogodkov in ne prikazovanju njegovega čustvovanja oz.
duševnega stanja.
Abstraktnost
Pravljica ne ustreza konceptu realnega, temveč abstraktnega. Nastopajoči prostor, čas in bitja so poimenovana in ne opisana. Predmet se tako lažje razume, saj bi ga njegovo pretirano opisovanje popačilo.
Abstraktnost se opazi pri nalogah, ki jih opravi literarni lik: uporablja čudežna sredstva, sledi napotkom, naredi le, kar mu je naročeno, pogosto potuje sam. Velikokrat se v pravljicah zasledi, da junaku nekaj spodleti dvakrat, v tretje pa mu uspe skoraj nemogoče.
Izolacija in univerzalna povezanost
Junak je velikokrat izoliran in osamljen, nima duhovnega življenja, ne vzpostavlja odnosa z ostalimi. Junaki v svet odidejo kot samoten individuum, po navadi nimajo močnih vezi s sorodstvom ali s komer koli drugimi.
Sublimacija in vsevključenost
V pravljici je prehajanje tako čarobnih motivov (personifikacija živali), kakor običajni motivi, tako da motivika v pravljicah ni izvorno pravljična. Očara in spremeni jih do te razsežnosti, da vsebina ustreza motiviki pravljice. V preoblikovanje so vpleteni erotični, obredni, mitološki in magični motivi. Za pravljico ni potrebno posedovanje posebnih moči, znanja ali naprezanje.
Vsa magija se izvede brez kakršnikoli težav.
8 2.3
Karakteristike po Jacku Zipesu
Jack Zipes je teoretik, pisatelj, prevajalec in aktivist. Postavil je nepogrešljive mejnike za preučevanje pravljic. Omenil je spornost nasilja in njegovo socialno mesto. Njegovo mišljenje je, da so si pravljice po svetu zelo primerljive. Zanimalo ga je, kakšno je bilo posredovanje pravljic skozi stoletja, po ustnem izročilu po neimenovanih pripovedovalcih. Prišel je do spoznanja, da so pravljice sorodne z zgodbami o preteklosti, rituali, verskimi načeli, čudežnimi preobrazbami in neobičajnimi pripetljaji. Ustno izročilo se je skozi čas spreminjalo, ljudje so pravljice preoblikovali in jih dopolnjevali z novimi vsebinami. Snovali so pravljice, da so se ujemale z njihovimi željami ter izkušnjami, tako so se lažje enačili z junaki, ki so ustrezali njihovemu statusu.
Zipes (2000) je v svojem delu The Oxford Companion to Fairy Tales opisal pristope k raziskovanju pravljic. Pristopi formirajo ideološke predpostavke o razmerju med pripovednostjo, jeziki, veljavo, literaturo, družbo ter književno občinstvo, odražajo pa kulturne, odločilne ter historične kontekste, pri katerih so bili oblikovani.
2.4 Karakteristike po Alenki Goljevšček
Alenka Goljevšček, pisateljica in raziskovalka slovenskega ljudskega izročila, je v knjigi Pravljice kaj ste? izsledila stalne sheme oz. tematske modele in jih razdelila na (Goljevšček, 1991):
Izročenost (nesubjektivnost)
Tu literarni lik ni v vlogi subjekta. Subjektivnost je bistvo subjekta: samostojna, enkratna, avtonomna oseba; usmerjen k določenemu cilju; razmerje le-tega je usmerjeno v znamenju sovražnosti k objektu. Temu opisu ne ustreza pravljični junak, saj se ne more kontrolirati. Nad njim ima vpliv usoda, ki mu kaže pot življenja. Junak je podrejen in poslušen, nima dejavne vloge. Vedno ga izberejo višje sile in ni junak v pravem pomenu besede (izvršuje ukaze/navodila višjih sil).
9 Selstvo (nomadstvo)
Pravljični junak nam s svojim odhodom od doma odpre prostor in čas pravljice, to se zgodi ob rušenju nekega stanja ravnotežja. Vzroki za odhod so različni, na potovanju pa ga čakajo različne preizkušnje. Gre za nenehno prihajanje, distanciranje ter gibanje, ki simbolizira literarni lik kot selilca, kateremu je potovanje pogoj za obstanek.
Zajedavstvo
Pravljična oseba opravilo ocenjuje kot negativno, saj nima k cilju stremeče volje in se prepušča vsemu. Delo v pravljici ne predstavlja nikakršne vrednosti in predstavlja muko. Junak si dela ne izbere kot sredstvo preživetja, temveč se raje odpravi v svet in si tam prisvoji premoženje.
Pravljična oseba ničesar ne ustvari, le zajeda tisto, kar je že bilo pred njim, zato je v pravljici opisan kot zajedavec – potrošnik.
Milenarizem
Junak je v pravljici zasmehovan, zapostavljen, šibek ipd., kasneje pa izkaže svojo nadvlado nad sovražnikom, svojo moč. Dogajanje v pravljici je postavljeno tako, da ponižani postanejo povišani, zadnji postanejo prvi. Dogajanje v pravljicah podira trenutni položaj – ustvari neko praznino, ki jo pozneje zapolni in tako predstavi svojo veljavo. Pravljice so nagnjene k močnemu pretiravanju in se ne ozirajo na verodostojnost.
3 MONIKA KROPEJ: TIPNI INDEKS SLOVENSKIH LJUDSKIH PRAVLJIC
Mileva Blažić (2016) pravi, da je Monika Kropej svojo prvo knjigo v načrtovanem slovenskem tipnem indeksu naklonila slovenskim ljudskim pravljicam o živalih. Obravnavala je 151 tipov basni in/ali živalskih pravljic. Razliko med basnijo (neposredno poučna, krajša) in živalsko pravljico (posredno poučna, daljša) je razložila v uvodu. Gre za obsežen korpus in ni slučajnost, da se zbirka prične ravno z živalskimi pravljicami, ki je prav tako v sodobni mladinski literaturi dandanes najrazvitejša zvrst kratke moderne pravljice.
10
Pravljice so razdeljene na šest delov: Lisica zvitorepka (teh je 36 %), Druge divje živali (8 %), Divje živali in domače živali (18 %), Divje živali in ljudje (9 %), Domače živali (9 %) ter Druge živali in predmeti (20 %). V teh pravljicah so živali poosebljene (govorijo), niso pa antropomorfizirane (živijo večinoma v naravnem okolju, se ne oblačijo kot ljudje, jedo tako človeško, kot tudi naravno hrano). Avtorica je v uvodu ugotovila, da zorni kot ni zoocentričen, temveč je antropocentričen, saj gre za komičnost človeških slabih lastnosti (požrešnost, laž, kraja).
Slika 1: Monika Kropej (Monika Kropej, b. d.)
11
Graf 1: razdelitev živalskih pravljic
Avtorica je v uvodu poglavja o Lisici Zvitorepki ponazorila intertekstualno vez med slovenskimi panjskimi končnicami z motiviko pravljice, zaradi česar je priložen tudi prikaz panjske končnice Lisica in medved orjeta. V uvodnem delu razloži, da se samostalnik lisica pojavi v glavnini evropskih jezikov v moškem spolu.
4 PAVEL FLERE
4.1 Življenjepis
Pavel Flere se je rodil 25. januarja 1883 v Ljubljani. Bil je kritik in pedagoški pisatelj. Končal je pet razredov gimnazije in učiteljišče v Ljubljani leta 1903 ter vinarsko-sadjarski tečaj leta 1908. Poklic učitelja je opravljal v naslednjih ustanovah: Sveti Mark, Sveti Štefan, Sveti Lovrenc in leta 1919 postal okrožni šolski nadzornik. Referent za osnovno šolstvo v ministrstvu prosvete v Beogradu je postal avgusta leta 1924. Sourednik P.-ja je bil od leta 1916, od leta 1919 ga je urejal sam ter bil sourednik pri Slov. pesniki in pisatelji za mladino. V Utrinkih ter Glosah je v formiranju aforizmov in črtic omenil različne pedagoške tegobe, podal je tudi karakteristiko del H. Scharrelmanna. V večih časopisnih zgodbah je razpravljal o ustroju ter pomenu »delovne šole« in o poučevanju posamičnih predmetov v le-tej. Pisal je o moralno pedagoških uspehih in poskusih, enotni šoli, moderni metodiki, bodoči vzgoji, predstavil
39%
22%
19%
10%
10%
lisica zvitorepka druge živali in predmeti divje in domače živali divje živali in ljudje domače živali
12
prepričanja za ureditev preustrojitve našega narodnega izobraževanja ter priporočila za zgradbo natančne učne zasnove pri zgodovini in zemljepisu (Šlebinger, J. 2013).
Slika 2: Pavel Flere (»Pavel Flere«, 2021)
Deloval je na načrtu novega šolskega zakona, se zavzemal za ustanovitev višje pedagoške šole in za zakonito ureditev učiteljske izobrazbe. Ves čas je podajal poročila o svežih pojavih srbohrvaškega ter nemškega pedagoškega slovstva. Presojal je objave SŠM, učne knjige za meščanske ter osnovne šole, naše pesništvo ter mladinsko leposlovje, pedagoške razprave.
Sodeloval je pri pedagoških člankih v revijah Dom, Ognjišče, SIT (1914) idr. Leta 1920 je v Ljubljani sestavil III. Stopnjo, Šolski list in Čitanko za osnovne šole (peti del). Zbirko Babica pripoveduje (prav tako v Ljubljani; I. del l. 1913, II. del l. 1915 in 2. natis l. 1922) je priredil za mladino, prav tako leta 1924 Pripovedne slovenske narodne pesmi in Slike iz živalstva. Umrl je v Ljubljani 14. oktobra leta 1963 (Šlebinger, J. 2013).
13
4.2
Babica pripoveduje (1922)Zbirka Pavla Flereta Babica pripoveduje s tremi risbami M. Gaparija je izšla leta 1922 v Ljubljani, natisnila in založila pa jo je Učiteljska tiskarna. Je drugi prenovljeni natis prvega in drugega zvezka. Pred spremnim delom je zapisano, da je snov odvzeta od Štrekljevih ljudskih pesniških del ter deloma od hrvaško-srbskih pesmi, natisa Š. M. (1913).
V uvodu je zapisano: »V spomin moji materi, ki je ob svojem trudapolnem delu še vedno našla čas, da nas je vodila v kraljestvo pravljic.« (Flere, 1922, str. 3)
Zbirka vsebuje 20 pravljic, ki si sledijo v sledečem vrtnem redu: Car Duklijan in sv. Arhangel, Sv. Voljebenk prekani hudobo, Sv. Erazem prežene hudobo, Sv. Miklavž vrže hudobo v morje, Česa hudoba ni mogla sešteti, Noč na pokopališču, Vilni studenec, Kaj se godi po svetu, Trije sinovi, Bratje in sestre, Zarijka in solnčica, V ribo zakleta sestra, Junaška Vida, O kresu, Tomaž v Indiji Koromandiji, Kmetič Jurij in njegova pšenica, Lovčev pogreb, Svatbe v gozdu, Polž snubač, Ptiček-slaviček.
Pravljice razvrščene po abecedi: Bratje in sestre, Car Duklijan in sv. Arhangel, Česa hudoba ni mogla sešteti, Junaška Vida, Kaj se godi po svetu, Kmetič Jurij in njegova pšenica, Lovčev pogreb, Noč ne pokopališču, O kresu, Polž snubač, Ptiček-slaviček, Svatbe v gozdu, Sv. Erazem, Sv. Miklavž vrže hudobo v morje, Sv. Voljebenk prekani hudobo, Trije sinovi, Tomaž v Indiji Koromandiji, Vilni studenec, V ribo zakleta sestra, Zarijka in solnčica. Strani v knjigi so označene, in sicer ima zbirka 83 strani. V zbirki so tri pravljice, ki imajo sliko, ki jo je ustvaril M. Gaspari. Pravljice, ki vsebujejo, slike so: Sv. Erazem prežene hudobo, Trije sinovi in Lovčev pogreb.
Zbirki je primarno oceno podal Josip Wester, ki ni želel izpodbiti prizadevnosti Flereta in zložno ter pazljivo zavrne, naj bi se raje dotične ljudske pesmi, če je treba v prikrojeni ter opiljeni podobi, ponovno izdale kot mladinska zbirka, namesto razgrinjanja le-te v otroško prozo. V II. zvezku Fleretovih pravljic je kritik v Slovanih naklonjen avtorju, nato pa ga idilično zadane, saj naj bi povečini le prepisal ljudske pesmi v prozo. Da je Flere svojo nalogo vzel dokaj prelahko, dokazuje I. Grafenauer s primerjavo samih pesmi ter iz njih prirejenih Fleretovih pravljic. Grafenauer se na koncu sklicuje na otroke, katerim ne bo do Fleretove zbirke (Stanonik, M. 2006).
14
Slika 3: Pavel Flere, Babica pripoveduje Slika 4: Sv. Erazem orje s hudobo
Slika 5: Trije sinovi Slika 6: Lovčev pogreb
5 KRISTINA BRENK
Kristina Brenk, mladinska pisateljica, urednica, pesnica in prevajalka, se je rodila 22. oktobra 1911 (Horjul), preminila pa je 20. novembra 2010. Uredila in zbrala je več pesmi in slovenskih ljudskih pripovedi ter prevedla in uredila več svetovnih zbirk pravljic. Pisala je fantastične pripovedi, sodobne pravljice in gledališka dela za mladino in otroke, nekaj tudi za odrasle. Pri založbi Mladinska knjiga je bila prva urednica mladinske literature (Kepic Mohar, 2007).
15
Slika 7: Kristina Brenk (»Kristina Brenk«, 2021)
Kot urednica in prevajalka je organizirala številni izbor ljudskih pravljic: Babica pripoveduje, Lonček kuhaj! in kar nekaj zbirk globalnih ljudskih pravljic, kot so: Mama Bršljanka, Zlata skledica ter Zlata ptica. Ni bila le redaktorica, temveč tudi pobudnica večih knjižnih zbirk v korist otrok, ravno tako za knjižno zbirko Čebelica, ki se je imenovala po knjižnem zborniku slovenske romantike, Kranjski čbelici. Poleg Čebelice je urejala tudi druge knjižne zbirke:
Cicibanova knjižica, Mladi oder, Zlata ptica, Lutkovni oder, Zvezdica, Najdihojca in Velike slikanice.
5.1 Življenjepis
Svoje otroštvo je preživela v Horjulu. V Mariboru je obiskovala meščansko šolo (od 1923 do 1926) ter štiri leta poklicnega usposabljanja za osnovnošolsko učiteljico (od 1926 do 1930). Od l. 1931 je študirala psihologijo, pedagogiko ter zgodovino v Ljubljani na Filozofski fakulteti, na kateri je l. 1935 zaključila študij iz psihologije ter pedagogike. Dramsko šolo Mihaele Šarič je obiskovala v času študija, nastopala je v gledališču kot statistka, kar nekaj let se je učila
16
moderni ples pod vodstvom Mete Vidmar. Leta 1936 in 1937 je bila asistentka na Filozofski fakulteti v pedagoškem seminarju, l. 1938–39 se je pri Mili Mellanovi izobraževala o teoriji gledališča za mlade v mestu Praga ter sodelovala s priznanim češkim nekomercialnim in politično predanim režiserjem ter dramatikom Emilom Františkom Burianom. Z avantgardnim gledališčem v Parizu se je ukvarjala l. 1939. Magistrirala je na Filozofski fakulteti l. 1939 z doktoratom iz pedagogike Frana Milčinskega – vzgojnik. Do l. 1941 je služila z objavami znotraj revij in časopisov (Ljubljanski zvon, Naša žena, Sodobnost in Naš rod) ter z inštrukcijami. L. 1941 se je pridružila Osvobodilni fronti. V času vojne je l. 1941–42 prenašala pošto Prežihovega Voranca znotraj italijanskih ječ, l. 1943 ob prihodu iz ječ je bil njen dom v Ljubljani (v skladišču in pribežališču za otroke ilegalcev, udeležencev partizanskih bojev ter obsojencev). L. 1945 je upravljala oddelek za mladinsko gledališko hišo Ljudske mladine Slovenije, bila je tudi na položaju vodilne oddelka na ustanovnem srečanju Mladinske knjige, zaposlila se je v Državnem filmskem podjetju kot vodilna v propagandi v korist filma, in sicer od l. 1946, v l. 1948 do l. 1949 pa v kulturni redakciji Slovenskega poročevalca. Med l. 1949 in 1973 in vse do odhoda v pokoj je opravljala funkcijo urednice otroške literature (Mladinska knjiga). Zveza mladine Slovenije je po vojni, za krajše obdobje, izpolnila njeno predstavo gledališča za mlade, kasneje pa se je kot iniciativa v Ljubljani osnovalo Slovensko mladinsko gledališče (Buttolo, Svetina, 2013).
5.2 Dela
Njena dela so:
− Mačeha in pastorka: igra za otroke v petih slikah, Ljubljana, 1951;
− Igra o bogatinu in zdravilnem kamnu: pravljica za šolarje v petih slikah, Ljubljana, 1953;
− Najlepša roža: igra v petih slikah po stari korejski pravljici, Maribor, 1956;
− Čarobna paličica : pravljična igra v petih slikah, Ljubljana, 1958;
− Golobje, sidro in vodnjak, Ljubljana, 1960;
− Dolga pot, Ljubljana, 1963, 1970, 1973;
− Ko si bil majhen, Ljubljana, 1964;
− Babica pripoveduje: slovenske ljudske pravljice, Ljubljana, 1967, 1973, 1979, 1980, 1982, 1984, 1987, 1992, 1996, 1999, 2001, 2005, 2006, 2014 (izbrala in uredila);
− Osma dežela, Ljubljana, 1969;
17
− Slovenske ljudske pripovedi, Ljubljana, 1970, 1980, 1985 (izbrala in uredila);
− Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice, Ljubljana, 1971, 1977, 1984, 1986, 1992, 1996, 1998, 2004, 2007, 2009, 2010, 2013, 2015 (izbrala in uredila);
− Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, Ljubljana, 1972, 1976, 1984, 1991;
− Kruh upanja: Prežihovemu Vorancu ob osemdesetletnici: 1893–1950–1973, Ljubljana, 1973, 1982 in 2002 (z naslovom Kruh upanja: spomini na Prežiha);
− Prva domovina, Ljubljana, 1973;
− Srebrna račka – zlata račka, Ljubljana, 1975;
− Dobri sovražnikov pes, Ljubljana, 1975;
− Mamka Bršljanka: pravljice s celega sveta, Ljubljana, 1976, 1980, 1999, 2006, 2014 (izbrala, prevedla in uredila);
− Spomini na otroštvo, Ljubljana, 1977–1978 (2 zvezka);
− Partizanka Katarina, Ljubljana, 1981;
− Srečanja z umetniki, Ljubljana, 1987, 1997;
− Zlata ptica: sto najlepših pravljic, Ljubljana, 1988 (izbor);
− Okna in okenca, Ljubljana, 1996;
− Obdarovanja: izbrana kratka proza, Ljubljana, 2001.
5.3
NagradeKristina Brenk je bila deležna številnih nagrad ter priznanj, mednje se uvršča red zaslug za ljudstvo s srebrno zvezdo (leta 1963), za literarno ustvarjanje mlado pokolenje je dobila zlato plaketo (Beograd, 1966), v Leipzigu bronasto odličje (l. 1971), red zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki (1972), kot priznanje za delo Deklica Delfina in lisica Zvitorepka je prejela Levstikovo nagrado (1972), sledili so Kurirčkov kipec (1974), Trubarjeva plaketa (1982), častni znak svobode Republike Slovenije za življenjsko delo za založništvo in mladinsko literaturo (1997). Za življenjsko delo je prejela Levstikovo nagrado (1999), l. 2000 se je uvrstila na častni seznam IBBY, in sicer za delo Moja dolina, l. 2001 so jo imenovali za častno krajanko Horjula ter za častno meščanko mesta Ljubljana l. 2007. Vsako leto GZS na datum rojstva Kristine Brenk podeli nagrado Kristine Brenkove za najbolj izvirno slovensko slikanico (Buttolo, Svetina 2013).
18
6 BABICA PRIPOVEDUJE
Prva zbirka, Babica pripoveduje: s 4 slikami je izšla leta 1913, napisal pa jo je Pavel Flere.
Izdana je bila v Ljubljani, v Učiteljski tiskarni. Naslednje leto, leta 1914, je Pavel Flere ponovno izdal zbirko Babica pripoveduje pod enako založbo (Učiteljska tiskarna). Druga izdaja, prvega in drugega natisa je izšla leta 1922, izdala pa sta jo Pavel Flere in Maksim Gaspari.
Leta 1967 je izšla Babica pripoveduje: slovenske ljudske pravljice. Knjigo sta napisali Kristina Brenk in Ančka Gošnik-Godec, izšla je v Ljubljani pri Mladinski knjigi. Avtorici sta knjigo ponovno izdali leta 1973. Knjiga je ponovno izšla leta 1979, svoj četrti natis sta izdali leta 1984.
Vsi natisi so bili izdani pri Mladinski knjigi.
Kristina Brenk, Ančka Gošnik-Godec in Niko Grafenauer so leta 1980 izdali drugi natis zbirke Babica pripoveduje: slovenske ljudske pravljice v Ljubljani pri založbi Mladinska knjiga. Tretji natis so avtorji izdali leta 1982, četrti natis leta 1987, peti natis pa je izšel leta 1992, šesti natis leta 1996, osmi natis leta 1999, deveti natis leta 2001, deseti natis leta 2005, 11. natis leta 2006, 12. natis leta 2014 – vse pri založbi Mladinska knjiga. Skupaj je torej knjiga dobila 14 natisov založbe Mladinska knjiga.
Leta 1997 sta Marketz Kati in Petra Smolej napisali: Babica pripoveduje: malo zares, malo za šalo. Delo je bilo izdano v Celovcu v Strokovnem pedagoškem združenju.
Zvočna kaseta Babica pripoveduje: slovenske ljudske pripovedi je izšla leta 1996 pri Mladinski založbi. Posneli so jo Kristina Brenk, Larisa Vrhunc in Irena Glonar.
Zvočni CD in kaseta Babica pripoveduje: slovenske ljudske pravljice sta izšla leta 1998 preko Mladinske knjige v Ljubljani. Posneli so ju Kristina Brenk, Larisa Vrhunc, Irena Glonar, Ivanka Mežan, Boris Kralj, Majda Potokar in Polde Bibič.
Tomo Kočar, Bojana Vajt in Zoran Smiljanić so leta 2008, izdali zvočni CD Babica pripoveduje dobre stare pravljice pri založbi Panika Records v Kranju. Istega leta sta se tem avtorjem pridružila še Franci Rainer in Rudi Pančur. Posneli so enako imenovan zvočni posnetek.
19
Slika 8: Babica pripoveduje
Leta 2009 so Tomo Kočar, Bojana Vajt, Nino De Gleria in Franci Rainer posneli zvočni posnetek Babica pripoveduje dobre stare pravljice ter ga izdali pri založbi Panika Records v Kranju.
Zbirka Naj babica še pripoveduje?: slovenske ljudske pravljice, pripovedke in pesmi je izšla leta 2010. Napisali so jo Metka Kordigel Aberšek, Igor Saksida, Marlenka Stupica, Matjaž Schmidt, Ančka Gošnik-Godec, Maksim Gaspari in Dunja Kofler. Zbirka je izšla pri Mladinski knjigi v Ljubljani.
Kristina Brenkova in Matija Drobne sta leta 2019 izdala zvočni CD Babica pripoveduje:
slovenske ljudske pripovedi. Izdana je bila v Ljubljani pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije.
20
Slika 9: Naj babica še pripoveduje? (Naj babica še pripoveduje?, b. d.) 6.1 Babica pripoveduje: slovenske ljudske pripovedi
Zbirko Babica pripoveduje, slovenske ljudske pripovedi je leta 1992 uredila ter izbrala Kristina Brenk, z ilustracijami opremila pa Ančka Gošnik-Godec. Izdana je bila kot peti ponatis pri Mladinski knjigi v Ljubljani. V njej je 50 pravljic.
Pravljice si v kazalu sledijo v sledečem vrstnem redu: Mačeha in pastorka, Tekma za bajtico, Kralj Matjaž, Mamica Dravica, Rabeljsko jezero, Miška je šla k čevljarju, Janček-ježek, Klobko preje, Zmaj v Peci, Drava Sava in Soča, Hvaležni medved, Podganek, Zlata ribica, Bogata in uboga sestra, Lisičja šola, Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice, Pastir in spaka-kulaka, Bedin in Bedina, Pravljica o brvi in ovcah, O srajci srečnega človeka, Pastirček, Deklica veka, Gospodična, Ajdovo zrno, Lisica in jež, Speči zajec, Drag zajec, Lisica in kozica, Burja in jug, Vetrovi se prepirajo, Kako so pulili repo, Zakaj teče pes za zajcem, Zakleti modras, Sedem let pri beli kači, Bela kača s kronico, Pripovedka o Soncu in Nasti, Pravljica o Kurentu, O povodnem možu, Sedem laži, O fižolčku, ogelčku in slamici, Zlata orehova vejica, Desetnica, Pet bratov, O treh sinovih, Kako je Pavliha kukca prodal, Kako je Pavlihova hiša pogorela, Kako je Pavliha obogatel, Denar ne osreči človeka, Tri vreče denarja za cepec, za mačko in za petelina, Ko se babica naveliča pripovedovati.
21
6.2
Izvor pravljic v zbirki Babica pripoveduje: slovenske ljudske pripovedi
V preglednici bom predstavila izvor in zapisovalce pravljic v zbirki Babica pripoveduje:
slovenske ljudske pripovedi.
Tabela 1: Izvor pravljic in njihovi zapisovalci
Izvor Zapisovalec
Ajdovo zrno - J. Bohinc
Bedin in Bedina tolminska pravljica Andrej Gabršček
Bela kača s kronico s Podbrezja Janez Novak
Bogata in uboga sestra rezijanska pravljica Milko Matičetov Burja in jug belokranjska pravljica Ivan Šašelj
Deklica veka iz Roža na Koroškem Josip Sašel in Fran Ramovš Denar ne osreči človeka belokranjska pravljica Ivan Šašelj
Desetnica - Jakob Kelemin
Drag zajec Markovci pri Prekmurju -
Drava, Sava in Soča koroška pripovedka Josip Levičnik Gospodična pravljica izpod Gorjancev Janez Trdina
Hvaležni medved koroška pripovedka Fran Kotnik
Janček-ježek prekmurska pravljica Anton Hren
Kako je Pavliha kukca
prodal -
J. Č. Peščenikar
Kako je Pavliha obogatel - J. Č. Peščenikar
Kako je Pavlihova hiša
pogorela -
J. Č. Peščenikar
Kako so pulili repo - -
Klobko preje koroška pripovedka Ivan Tušek
Ko se babica naveliča pripovedovati
Dobrepolje na Dolenjskem Tone Ljubič
Kralj Matjaž koroška pripovedka Fran Kotnik
Lisica in jež Slovenske gorice Fran Štingl
Lisica in kozica dolnje štajersko narečje Matija Valjavec Lisičja šola rezijanska pravljica Povedal Enco Vojavac, iz
22
Izvor Zapisovalec
rezijanščine povedal Milko Matičetov.
Mačeha in pastorka belokranjska pravljica Ivan Šašelj
Mamica Dravica koroška pripovedka Tone Gaspari
Miška je šla k čevljarju - Ivan Grafenauer, priredila Kristina Brenkova.
Oče je kupil zvonec, mati pa lonec
Petelinje na Pivki Tine Logar, priredila Kristina Brenkova.
O fižolčku, ogelčku in slamici
iz Sarženta pri Čedadu Tine Logar, priredila Kristina Brenkova.
O povodnem možu prekmurska Jelena Žoekševa
O srajci srečnega človeka - -
Pastirček istrska pripovedka Jože Benigar
Pastir in Spaka- kulaka pripovedka iz Predmeje nad Ajdovščino
Povedal Jože Horvat, zapisal Tine Logar, priredila Kristina
Brenkova.
Pet bratov tolminska pravljica Zapisal Ciril D.
Pravljica o brvi in ovcah - -
Pravljica o Kurentu - Janko Bole
Pripovedka o Soncu in Nasti dolnje štajersko narečje Matija Valjavec, priredila Kristina Brenkova.
Podganek pravljica s Posočja Josip Kenda
Rabeljsko jezero koroška pripovedka Jakob Kelemini Rusica pregnala grdinico iz
lisičje hišice
rezijanska pravljica Povedala Jelica v Borovičju, iz narečja Milko Matičetov.
Sedem laži dolnje štajersko narečje, iz Pušincev
Matija Valjavec
Sedem let pri beli kači belokranjska Janez Novak
Speči zajec koroška Matija Majar-Ziljski
Tekma za bajtico koroška pravljica Povedal Ivan Jelen, zapisal Vinko Möderndorfer.
Tri vreče denarja za cepec, - J. P. Planinski
23
Izvor Zapisovalec
za mačko in za petelina
Vetrovi se prepirajo iz okolice Ljutomera Ivan Majciger Zakaj teče pes za zajcem Odranci – Prekmurje Ivan Kreps
Zakleti modras Srednja vas v Bohinju Povedala Marija Cvetek, zapisal Tine Logar, priredila
Kristina Brenkova.
Zlata ribica Ribnica na Dolenjskem Povedala Marjana Pakiž, zapisal Tine Logar, priredila
Kristina Brenkova.
Zlata orehova vejica - Gvidon Sajevic
Zmaj v Peci koroška pripovedka Vinko Möderndorfer
24
II EMPIRIČNI DEL
V empiričnem delu se bom osredotočila na pravljice iz zbirke Babica pripoveduje. Kot cilj si bom zadala razdelitev pravljic v posamezne kategorije, ki imajo neko skupno lastnost. V nadaljevanju pa bom iz vsake kategorije izbrala eno pravljico, jo povzela in interpretirala.
7 SISTEMATIZIRANJE PRAVLJIC V ZBIRKI BABICA PRIPOVEDUJE: SLOVENSKE LJUDSKE PRIPOVEDI
Iz zbirke tako imenovanih pravljic sem kategorizirala živalske pravljice, in sicer na pet kategorij: personifikacija pravljic, antropomorfizirane živali, živali brez človeških lastnosti, divje živali in ljudje, divje in domače živali.
Tabela 2: Kategoriziranje pravljic Kategorija pravljic Pravljice Primer
besedila
Ilustracija
1. Personifikacija pravljic
1. Bedin in Bedina, 2. Burja in Jug
3. Drava, Sava in Soča,
4. Mačeha in pastorka,
5. Mamica Dravica,
6. O fižolčku, ogelčku in slamici
»Kam greš?
jo je vprašal Jug. - Mati
me je odpravila jagode brat,
mu odgovori pastorka.«
»/.../ Stopi za moj hrbet, ji pravi Jug.«
(Babica pripoveduje,
Mačeha in
Slika 10: Mačeha in pastorka
25
Kategorija pravljic Pravljice Primer besedila
Ilustracija
7. Pripovedka o Soncu in Nasti,
8. Vetrovi se prepirajo
pastorka, str. 5, 6)
2. Antropomorfizirane živali
1. Bela kača s kronico, 2. Janček-ježek, 3. Lisica in jež, 4. Lisičja šola,
5. Miška je šla k čevljarju,
6. Rusica pregnala zverinico iz lisičje hišice, 7. Tekma za bajtico
8. Sedem let pri beli kači, 9. Zakleti modras
»/.../ iz jame se je pokazala
kačja kraljica, bela kača s kronico na
glavi.
Žalostno je spregovorila : - Sinko, sinko, zakaj
si mi prisegel, da
me ne boš izdal?«
(Babica pripoveduje,
Sedem let pri beli kači,
str. 98)
Slika 11: Bela kača s kronico
3. Živali brez
človeških lastnosti
1. Desetnica, 2. Drag zajec,
»Nekoč ko so prišli zajemat, so z vodo vred
26
Kategorija pravljic Pravljice Primer besedila
Ilustracija
3. Ko se babica naveliča pripovedovati,
4. Oče je kupil zvonec, mati pa lonec,
5. Pravljica o brvi in ovcah, 6. Speči zajec,
7. Tri vreče denarja za cepec, za mačko in za petelina, 8. Zlata ribica,
zajeli tudi zlato ribico.
Vrgli so jo med kamenje.
Tam pa je zlata ribica okamnela.«
(Babica pripoveduje, Zlata ribica,
str. 39)
Slika 12: Zlata ribica
4. Divje živali in ljudje
1. Deklica veka
2. Hvaležni medved, 3. Zmaj v Peci
»Žena se je prestrašila, a
medved le milo in pohlevno
godrnja.
Zato se žena ojunači in mu izdere trn iz tace.«
(Babica pripoveduje,
Slika 13: Hvaležni medved
27
Kategorija pravljic Pravljice Primer besedila
Ilustracija
Hvaležni medved, str.
34) 5. Divje in domače
živali
1. Lisica in kozica,
2. Zakaj teče pes za zajcem
»Nekoč je v lisičjo luknjo prišla
kozica in lisica ni vedela, kako
bi se je znebila. Šla
je skozi grmovje in
je srečala volka.«
(Babica pripoveduje,
Lisica in kozica, str.
83)
Slika 14: Lisica in kozica
28
Graf 2: Kategoriziranje pravljic
Iz grafa je moč razbrati, da je največ pravljic v zbirki pravljic Babica pripoveduje antropomorfiziranih. Sledijo personifikacija pravljic in pravljice, v katerih živali nimajo človeških lastnosti. Najmanj pravljic je takih, kjer nastopajo divje in domače živali skupaj ter divje živali in ljudje.
Iz vsake kategorije sem si izbrala eno pravljico, ki jo bom obravnavala v nadaljevanju.
8 POVZETEK IN ANALIZA IZBRANIH PRAVLJIC
8.1 Personifikacija pravljic: Mačeha in pastorka
8.1.1 PovzetekMačeha je na božič napotila pastorko nabirat jagode, za na pot ji je dala kruh. Pastorka je s sklonjeno glavo odšla po poti, kjer je srečala starejšega gospoda Juga. Gospod Jug jo je vprašal, kam je namenjena, pastorka mu odvrne, da je namenjena brat jagode. Nato jo je vprašal, kateri vetrovi so najboljši, pastorka mu odvrne, da je Jug najboljši. Jug ji reče, naj stopi za njegov hrbet. Takrat je tako močno pihnil, da so vse jagode dozorele. Pastorka je jagode nabrala in jih
personifikacija pravljic (8 pravljic)
15%
antropomorfizirane živali (9 pravljic)
19%
živali brez človeških lastnosti
(8 pravljic) 15%
divje živali in ljudje (3 pravljice)
6%
divje in domače živali (2 pravljici)
4%
ostale pravljice (21 pravljic)
41%
personifikacija pravljic (8 pravljic) antropomorfizirane živali (9 pravljic) živali brez človeških lastnosti (8 pravljic) divje živali in ljudje (3 pravljice) divje in domače živali (2 pravljici) ostale pravljice (21 pravljic)
29
odnesla domov. Ko je mačeha videla pastorko s polno košaro, je od zavisti poslala po jagode še svojo hčer. Hči je srečala Burjo, ta pa jo je vprašala, kateri vetrovi so najboljši. Hči pa ji je odvrnila, da so vsi vetrovi slabi, Burja pa je najslabša. Takoj zatem je Burja tako močno zapihala, da je deklica odšla domov vsa premražena.
8.1.2 Interpretacija
Lik Juga v pravljici je poosebljen kot starejši gospod. »Srečala je starega moža. Bil je jug«
(Brenk, 1992, str. 5). Jug se s pastorko tudi pogovarja in jo sprašuje. Čeprav Jug nima hrbta, reče pastorki: »Stopi za moj hrbet/.../«(Brenk, 1992, str. 6). To lahko razumemo, kot da je Jug želel zaščititi deklico pred svojimi vetrovi in ji je želel dobro. Nasprotno pa se je godilo hčeri mačehe, ki jo je ravno tako poslala nabirat jagode. Deklica na vprašanje Burje, kateri vetrovi so najboljši, ni odgovorila pozitivno, zato je Burja močno zapihala in je ni zaščitila.
8.2 Antropomorfizirana pravljica: Sedem let pri beli kači
8.2.1 PovzetekNekega dne je mali fantič odšel v gozd po les. Hodeč poleg votline, mu je spodrsnilo ter je padel v jamo. Tam se je nahajalo veliko kač, vendar je le ena bila kačja kraljica. Kačja kraljica je imela na glavi velik diamant. Fantiča je bilo strah kač, kljub temu pa se mu ni zgodilo nič žalega. Bil je sestradan in ko je videl, da druge kače ližejo nekakšen kamen, je z lizanjem kamna pričel še sam. Deček je v jami preživel sedem let, takrat pa ga je kačja kraljica vprašala, če si želi iti domov. Deček ji je odgovoril, da si zelo želi zopet oditi domov. Deček je kači moral obljubiti, da je ne bo izdal, nato pa se je usedel na njen rep in kačja kraljica ga je vrgla iz jame.
Ko je deček prišel domov, so bili njegovi domači začudeni, da je preživel. Nenehno so ga spraševali, kje je bil ves ta čas in na koncu jim je le odgovoril, da se je nahajal pri kači s kronico.
Nato so ga domači pričeli spraševati, kje je kača, in niso mirovali, dokler jih ni odpeljal do jame. Tam je deček splezal na vrh desete bukve od votline in na ves glas zapiskal. Nato je zapiskal trikrat in v tretje se je pokazala kačja kraljica s kronico in ga žalostno vprašala, zakaj ji je rekel, da je ne bo izdal. Nato je njegovim domačim naročila, da jo pustijo, se še enkrat obrnejo, v tistem trenutku pa je podrla devet bukev stran od jame. Na deseti je bil deček, ki je imel srečo, da je splezal na deseto drevo.
30 8.2.2 Interpretacija
Kačja kraljica je v pravljici prevzela ne le človeške lastnosti, na glavi je nosila tudi krono. Kača je skrbela za dečka kot za svojega sina. Svoja čustva je pokazala z žalostjo, ko jo je deček izdal, ter s sočustvovanjem, ker si je deček želel oditi domov. Kača v pravljici se pogovarja z dečkom in mu pomaga oditi iz jame, hkrati pa ima tudi čudežno moč, ki ji omogoči podreti devet bukev.
8.3 Živali brez človeških lastnosti: Zlata ribica
8.3.1 PovzetekV velikem jezeru, kjer danes stoji Ribnica, je živela zlata ribica, o kateri so pravili, da je najlepša izmed vseh ribic v jezeru. Zlata ribica je orjaku, ki je živel v Veliki gori, pomagala loviti tako, da mu je ponoči svetila. Nekega dne pa so ljudje med zajemanjem vode prav tako zajeli ribico in jo odvrgli na kamne. Tu je ribica okamenela. Orjak je zvečer odšel k jezeru, vendar ribica ni prišla k njemu, da bi mu svetila. Orjak jo je iskal, ker pa ribice ni bilo moč najti, je jezno izruval vse, karkoli se je znašlo pod rokami. Znotraj jezera je nastalo veliko lukenj, jezero je izginilo, na dnu pa so ostale ribe. Po tem je kraj dobil ime Ribnica in ima še dandanes v svojem grbu ribo.
8.3.2 Interpretacija
Zlata ribica v pravljici ni imela človeških lastnosti. Ni govorila, jedla ali opravljala drugih lastnosti, ki so pripisane ljudem. Velikanu je pomagala tako, da mu je svetila ponoči, vendar ne zato, ker bi imela nadnaravne moči, temveč, ker je bila zlata.
8.4 Divje živali in ljudje: Hvaležni medved
8.4.1 PovzetekNekje v gorah pod drevesom je sedela gospodinja in šivala ter hkrati zibala otroka. Nakar prilomasti medved in gospodinji iztegne šapo, v kateri je bila ogromna bodica. Najprej se je gospodinja prestrašila, nato pa opazila, da medved le milo godrnja. Odločila se je, da bo
31
medveda rešila muk in mu izpulila trn iz tace. Medved nato prevrne zibelko, jo vzame in odide, vendar se čez nekaj časa vrne in gospodinji prinese zibelko polno sladkih hrušk.
8.4.2 Interpretacija
V pravljici se je srečanje z divjo živaljo in človekom končalo dobro, pravzaprav se je zgodil nek odnos, v katerem je medved gospodinji pokazal, kako hvaležen ji je, ker mu je izpulila trn.
V zbirki je tudi ilustracija, ki ponazarja, kako hvaležen je medved s polno zibelko sladkih hrušk, gospodinja pa v roki drži svojega otroka.
8.5 Divje in domače živali: Lisica in kozica
8.5.1 PovzetekNekega dne je v lisičjo luknjo prišla koza, vendar lisica ni vedela, kako naj se je znebi. Zato je odšla in srečala volka. Ta jo je vprašal, zakaj je tako žalostna, lisica pa mu je odgovorila, da je v njeni luknji koza. Volk se je ponudil, da kozo spravi iz luknje, zato je šel do koze in jo vpraša:
»Kdo je to v luknji?«. Koza mu je odgovorila, da je kozica, ki ima dolge rogove, ter da bo prišla ven in mu zdrobila rebra. Volk se ni upal iti v luknjo, zato je šla lisica naprej in srečala zajca.
Tudi zajec jo je vprašal, zakaj je tako žalostna in lisica je tudi njemu povedala. Zajec se je, tako kot volk, ponudil, da bo kozo pregnal iz luknje. Zajec je vprašal kozo, kdo je, in koza je tudi njemu odgovorila, da mu bo zdrobila vsa rebra. Zajec se je ustrašil in lisica se je odpravila naprej. Na poti je srečala mravljo, ki jo je vprašala, zakaj je tako žalostna. Tudi mravlji je povedala, da ima v svoji luknji kozo, ki noče priti iz njene luknje. Tudi mravlja se je ponudila, da bo kozo spravila ven iz luknje. Mravlja je kozo vprašala, kdo je, in medtem ko je koza odgovarjala, je mravlja odšla v luknjo in pregnala kozo iz nje.
8.5.2 Interpretacija
Koza kot domača žival se je v pravljici namestila v lisičjo luknjo, katere lastnica je bila lisica, divja žival. Lisica je preostale divje živali – volka, zajca in mravljo – prosila za pomoč in vsi so ji hoteli pomagati, dokler se niso ustrašili. Najbolj pogumna žival v pravljici je bila najmanjša žival – mravlja.
32
9 SKLEP
Diplomsko delo sem razdelila na dva dela, in sicer na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu sem prišla do spoznanja, da se je zbiranje pravljic na Slovenskem pričelo zelo zgodaj. Na to nas opomni Vedež, ki je izšel leta 1948. Prav tako je zgodaj bila napisana zbirka Babica pripoveduje, ki jo je prvi zapisal Pavel Flere. Njegova zbirka se po zgodbah precej razlikuje od današnjih pravljic v isto imenovani zbirki, saj je bila kritizirana s strani Ivana Grafenauerja, da naj bi jo pisatelj jemal ne dovolj resno in naj ne bi bila zanimiva za otroke.
Živalske pravljice so v moderni mladinski književnosti najbolj razvita zvrst sodobne kratke pravljice. Monika Kropej je svoj slovenski tipni indeks namenila slovenskim ljudskim pravljicam o živalih. Razdelila jih je na šest poglavij.
Niko Grafenauer, Kristina Brenkova in Ančka Gošnik-Godec so od leta 1980 do leta 2014 izdali 14 natisov zbirke Babica pripoveduje, pod založbo Mladinska knjiga. Obravnavala sem peti ponatis iz leta 1992, v katerem je 50 pravljic. Pravljice si sledijo abecedno: Ajdovo zrno; Bedin in Bedina; Bela kača s kronico; Bogata in uboga sestra; Burja in jug; Deklica veka; Denar ne osreči človeka; desetnica; Drag zajec; Drava, Sava in Soča; Gospodična; Hvaležni medved;
Janček ježek; Kako je Pavliha kukca prodal; Kako je Pavliha obogatel; Kako je Pavlihova hiša pogorela; Kako so pulili repo; Klobko perje; Ko se babica naveliča pripovedovati; Kralj Matjaž; Lisica in jež; Lisica in kozica; Lisičja šola; Mačeha in pastorka; Mamica Dravica;
Miška je šla k čevljarju; Oče je kupil zvonec, mati pa lonec; O fižolčku, ogelčku in slamici; O povodnem možu; O srajci srečnega človeka; Pastirček; Pastir in Spaka-kulaka; Pravljica o brvi in ovcah; Pravljica o Kurentu; Pripovedka o Doncu in Nasti; Podganek; Rabeljsko jezero;
Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice; Sedem laži; Sedem let pri beli kači; Speči zajec;
Tekma za bajtico; Tri vreče denarja za cepec, za mačko in za petelina; Vetrovi se prepirajo;
Zakaj teče pes za zajcem; Zakleti modras; Zlata ribica; Zlata orehova vejica; Zmaj v Peci.
V drugem, empiričnem delu sem dosegla zadani cilj in pravljice kategorizirala na pet naslednjih delov: personifikacija pravljic (Mačeha in pastorka), antropomorfizirane pravljice (Sedem let pri beli kači), živali brez človeških lastnosti (Zlata ribica), divje živali in ljudje (Hvaležni medved), divje in domače živali (Lisica in kozica). V zbirki je največ antropomorfiziranih pravljic in najmanj pravljic, kjer nastopajo divje in domače živali ter divje živali in ljudje.
33
»Če želite, da bi bili vaši otroci bistri jim pripovedujte pravljice. Če želite, da bi bili še bistrejši, jim pripovedujte še več pravljic.« (Einstein, v Divjak Zalokar, 2002, str. 48). Še danes so aktualne prav te Einsteinove besede. Prebirati pravljice otrokom oz. da vsakodnevno poslušajo ali umetne ali ljudske pravljice, se vzgojitelji trudimo vsakodnevno. Kot pravi Kropej Telban (2015), ustno izročilo zastopa najdlje uveljavljeno podobo slovstvene kulture ljudstva, ki je kos besedne umetnosti, ki se je prenašal iz roda v rod. Ta del besedne umetnosti se je spreminjal, odmiral, prilagajal in na novo nastajal, pod različnimi družbenimi vplivi v času in okolju.
Živalskih pravljic je veliko in tu bi se lahko še marsikaj raziskalo. Monika Kropej je naredila korak naprej in nam živalske pravljice tako predstavila še na drugačen način oz. jih je kategorizirala. Odlično bi bilo, če bi se tudi drugi avtorji posvetili temu in nam, bralcem, predstavili živalske pravljice tudi v tej luči. Zanimivo bi bilo odkriti, katera žival ali pa celo katera kategorizacija bi bila pri otrocih bolj zaželena.
Ljudske pravljice so vedno aktualne in jih lahko uporabljamo kadarkoli. Veliko se jih poslužujemo tudi v vrtcu, za otroke pa so prav tako pomembne tudi ilustracije.
34
10 LITERATURA IN VIRI
Bahovec, E. D., Bregar-Golobič, K. in Kranjc, S. (1999). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Bettelheim, B. (1999). Rabe čudežnega: o pomenu pravljic. Studia humanitatis.
Brenk, K. (1992). Babica pripoveduje: slovenske ljudske pripovedi. Mladinska knjiga.
Buttolo, F., Svetina, P. (15. 4. 2021). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. https://www.slovenska-
biografija.si/oseba/sbi1020290/
Divjak Zalokar, Z. (2002). Brez pravljice ni otroštva. Gora.
Flere, P. (1922). Babica pripoveduje --- : s 3 risbami M. Gasparija. Učiteljska tiskarna.
Goljevšček, A. (1991). Pravljice, kaj ste? Mladinska knjiga.
Kepic Mohar, A. (2007). Šolski album Slovenskih književnikov. Mladinska knjiga.
Kristina Brenk. (15. 4. 2021). V Wikipedija: prosta enciklopedija.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Kristina_Brenk
Kropej Telban, M. (2015). Tipni indeks slovenskih ljudskih pravljic. Živalske pravljice in basni. Inštitut za slovensko narodopisje, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Luthi, M. (1986). The European folktale, form and nature. Indiana Universty Press.
Mileva Blažić, M. (2008). Aplikacija teorij pravljic na primeru Lepe Vide v slovenski mladinski književnosti. Jezik in slovstvo, 53(6), 37–56.
Mileva Blažić, M. (2016). Dva modela ženskega pravljičarstva na Slovenskem – pisateljice in pripovedovalke. Studia mythologica Slavica, 19, 237–250.
Monika Kropej. (b. d.). http://www.folklore.ee/galerii/sloveenia/monika
Naj babica še pripoveduje? (b. d.). https://www.bukla.si/knjigarna/otrosko-in-mladinsko/naj- babica-se-pripoveduje.html
Pavel Flere. (15. 4. 2021). V Wikipedija: prosta enciklopedija.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Pavel_Flere
Stanonik, M. (15. 4. 2021 ). V Razprave in razgledi, Poseganje v slovstveno folkloro znamenje ustvarjalnosti ali nemoči? http://isn.zrc-
sazu.si/files/file/Traditiones/Traditiones_35_1_separati/1_pdfsam_TR351%20007- 050%20Stanonik.pdf
35
Šlebinger, J. (15. 4. 2021). V Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. https://www.slovenska- biografija.si/oseba/sbi189614/
Zipes, J. (2000). The Oxford companion to fairy tales. New York: Oxford Universty Press.
