Nagrade - LITERARNA ANALIZA ŽIVALSKIH PRAVLJIC V ZBIRKI BABICA PRIPOVEDUJE

Kristina Brenk je bila deležna številnih nagrad ter priznanj, mednje se uvršča red zaslug za ljudstvo s srebrno zvezdo (leta 1963), za literarno ustvarjanje mlado pokolenje je dobila zlato plaketo (Beograd, 1966), v Leipzigu bronasto odličje (l. 1971), red zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki (1972), kot priznanje za delo Deklica Delfina in lisica Zvitorepka je prejela Levstikovo nagrado (1972), sledili so Kurirčkov kipec (1974), Trubarjeva plaketa (1982), častni znak svobode Republike Slovenije za življenjsko delo za založništvo in mladinsko literaturo (1997). Za življenjsko delo je prejela Levstikovo nagrado (1999), l. 2000 se je uvrstila na častni seznam IBBY, in sicer za delo Moja dolina, l. 2001 so jo imenovali za častno krajanko Horjula ter za častno meščanko mesta Ljubljana l. 2007. Vsako leto GZS na datum rojstva Kristine Brenk podeli nagrado Kristine Brenkove za najbolj izvirno slovensko slikanico (Buttolo, Svetina 2013).

6 BABICA PRIPOVEDUJE

Prva zbirka, Babica pripoveduje: s 4 slikami je izšla leta 1913, napisal pa jo je Pavel Flere.

Izdana je bila v Ljubljani, v Učiteljski tiskarni. Naslednje leto, leta 1914, je Pavel Flere ponovno izdal zbirko Babica pripoveduje pod enako založbo (Učiteljska tiskarna). Druga izdaja, prvega in drugega natisa je izšla leta 1922, izdala pa sta jo Pavel Flere in Maksim Gaspari.

Leta 1967 je izšla Babica pripoveduje: slovenske ljudske pravljice. Knjigo sta napisali Kristina Brenk in Ančka Gošnik-Godec, izšla je v Ljubljani pri Mladinski knjigi. Avtorici sta knjigo ponovno izdali leta 1973. Knjiga je ponovno izšla leta 1979, svoj četrti natis sta izdali leta 1984.

Vsi natisi so bili izdani pri Mladinski knjigi.

Kristina Brenk, Ančka Gošnik-Godec in Niko Grafenauer so leta 1980 izdali drugi natis zbirke Babica pripoveduje: slovenske ljudske pravljice v Ljubljani pri založbi Mladinska knjiga. Tretji natis so avtorji izdali leta 1982, četrti natis leta 1987, peti natis pa je izšel leta 1992, šesti natis leta 1996, osmi natis leta 1999, deveti natis leta 2001, deseti natis leta 2005, 11. natis leta 2006, 12. natis leta 2014 – vse pri založbi Mladinska knjiga. Skupaj je torej knjiga dobila 14 natisov založbe Mladinska knjiga.

Leta 1997 sta Marketz Kati in Petra Smolej napisali: Babica pripoveduje: malo zares, malo za šalo. Delo je bilo izdano v Celovcu v Strokovnem pedagoškem združenju.

Zvočna kaseta Babica pripoveduje: slovenske ljudske pripovedi je izšla leta 1996 pri Mladinski založbi. Posneli so jo Kristina Brenk, Larisa Vrhunc in Irena Glonar.

Zvočni CD in kaseta Babica pripoveduje: slovenske ljudske pravljice sta izšla leta 1998 preko Mladinske knjige v Ljubljani. Posneli so ju Kristina Brenk, Larisa Vrhunc, Irena Glonar, Ivanka Mežan, Boris Kralj, Majda Potokar in Polde Bibič.

Tomo Kočar, Bojana Vajt in Zoran Smiljanić so leta 2008, izdali zvočni CD Babica pripoveduje dobre stare pravljice pri založbi Panika Records v Kranju. Istega leta sta se tem avtorjem pridružila še Franci Rainer in Rudi Pančur. Posneli so enako imenovan zvočni posnetek.

Slika 8: Babica pripoveduje

Leta 2009 so Tomo Kočar, Bojana Vajt, Nino De Gleria in Franci Rainer posneli zvočni posnetek Babica pripoveduje dobre stare pravljice ter ga izdali pri založbi Panika Records v Kranju.

Zbirka Naj babica še pripoveduje?: slovenske ljudske pravljice, pripovedke in pesmi je izšla leta 2010. Napisali so jo Metka Kordigel Aberšek, Igor Saksida, Marlenka Stupica, Matjaž Schmidt, Ančka Gošnik-Godec, Maksim Gaspari in Dunja Kofler. Zbirka je izšla pri Mladinski knjigi v Ljubljani.

Kristina Brenkova in Matija Drobne sta leta 2019 izdala zvočni CD Babica pripoveduje:

slovenske ljudske pripovedi. Izdana je bila v Ljubljani pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije.

Slika 9: Naj babica še pripoveduje? (Naj babica še pripoveduje?, b. d.) 6.1 Babica pripoveduje: slovenske ljudske pripovedi

Zbirko Babica pripoveduje, slovenske ljudske pripovedi je leta 1992 uredila ter izbrala Kristina Brenk, z ilustracijami opremila pa Ančka Gošnik-Godec. Izdana je bila kot peti ponatis pri Mladinski knjigi v Ljubljani. V njej je 50 pravljic.

Pravljice si v kazalu sledijo v sledečem vrstnem redu: Mačeha in pastorka, Tekma za bajtico, Kralj Matjaž, Mamica Dravica, Rabeljsko jezero, Miška je šla k čevljarju, Janček-ježek, Klobko preje, Zmaj v Peci, Drava Sava in Soča, Hvaležni medved, Podganek, Zlata ribica, Bogata in uboga sestra, Lisičja šola, Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice, Pastir in spaka-kulaka, Bedin in Bedina, Pravljica o brvi in ovcah, O srajci srečnega človeka, Pastirček, Deklica veka, Gospodična, Ajdovo zrno, Lisica in jež, Speči zajec, Drag zajec, Lisica in kozica, Burja in jug, Vetrovi se prepirajo, Kako so pulili repo, Zakaj teče pes za zajcem, Zakleti modras, Sedem let pri beli kači, Bela kača s kronico, Pripovedka o Soncu in Nasti, Pravljica o Kurentu, O povodnem možu, Sedem laži, O fižolčku, ogelčku in slamici, Zlata orehova vejica, Desetnica, Pet bratov, O treh sinovih, Kako je Pavliha kukca prodal, Kako je Pavlihova hiša pogorela, Kako je Pavliha obogatel, Denar ne osreči človeka, Tri vreče denarja za cepec, za mačko in za petelina, Ko se babica naveliča pripovedovati.

6.2

Izvor pravljic v zbirki Babica pripoveduje: slovenske ljudske pripovedi

V preglednici bom predstavila izvor in zapisovalce pravljic v zbirki Babica pripoveduje:

slovenske ljudske pripovedi.

Tabela 1: Izvor pravljic in njihovi zapisovalci

Izvor Zapisovalec

Ajdovo zrno - J. Bohinc

Bedin in Bedina tolminska pravljica Andrej Gabršček

Bela kača s kronico s Podbrezja Janez Novak

Bogata in uboga sestra rezijanska pravljica Milko Matičetov Burja in jug belokranjska pravljica Ivan Šašelj

Deklica veka iz Roža na Koroškem Josip Sašel in Fran Ramovš Denar ne osreči človeka belokranjska pravljica Ivan Šašelj

Desetnica - Jakob Kelemin

Drag zajec Markovci pri Prekmurju -

Drava, Sava in Soča koroška pripovedka Josip Levičnik Gospodična pravljica izpod Gorjancev Janez Trdina

Hvaležni medved koroška pripovedka Fran Kotnik

Janček-ježek prekmurska pravljica Anton Hren

Kako je Pavliha kukca

Klobko preje koroška pripovedka Ivan Tušek

Ko se babica naveliča pripovedovati

Dobrepolje na Dolenjskem Tone Ljubič

Kralj Matjaž koroška pripovedka Fran Kotnik

Lisica in jež Slovenske gorice Fran Štingl

Lisica in kozica dolnje štajersko narečje Matija Valjavec Lisičja šola rezijanska pravljica Povedal Enco Vojavac, iz

Izvor Zapisovalec

rezijanščine povedal Milko Matičetov.

Mačeha in pastorka belokranjska pravljica Ivan Šašelj

Mamica Dravica koroška pripovedka Tone Gaspari

Miška je šla k čevljarju - Ivan Grafenauer, priredila Kristina Brenkova.

Oče je kupil zvonec, mati pa lonec

Petelinje na Pivki Tine Logar, priredila Kristina Brenkova.

O fižolčku, ogelčku in slamici

iz Sarženta pri Čedadu Tine Logar, priredila Kristina Brenkova.

O povodnem možu prekmurska Jelena Žoekševa

O srajci srečnega človeka - -

Pastirček istrska pripovedka Jože Benigar

Pastir in Spaka- kulaka pripovedka iz Predmeje nad Ajdovščino

Povedal Jože Horvat, zapisal Tine Logar, priredila Kristina

Brenkova.

Pet bratov tolminska pravljica Zapisal Ciril D.

Pravljica o brvi in ovcah - -

Pravljica o Kurentu - Janko Bole

Pripovedka o Soncu in Nasti dolnje štajersko narečje Matija Valjavec, priredila Kristina Brenkova.

Podganek pravljica s Posočja Josip Kenda

Rabeljsko jezero koroška pripovedka Jakob Kelemini Rusica pregnala grdinico iz

lisičje hišice

rezijanska pravljica Povedala Jelica v Borovičju, iz narečja Milko Matičetov.

Sedem laži dolnje štajersko narečje, iz Pušincev

Matija Valjavec

Sedem let pri beli kači belokranjska Janez Novak

Speči zajec koroška Matija Majar-Ziljski

Tekma za bajtico koroška pravljica Povedal Ivan Jelen, zapisal Vinko Möderndorfer.

Tri vreče denarja za cepec, - J. P. Planinski

Izvor Zapisovalec

za mačko in za petelina

Vetrovi se prepirajo iz okolice Ljutomera Ivan Majciger Zakaj teče pes za zajcem Odranci – Prekmurje Ivan Kreps

Zakleti modras Srednja vas v Bohinju Povedala Marija Cvetek, zapisal Tine Logar, priredila

Kristina Brenkova.

Zlata ribica Ribnica na Dolenjskem Povedala Marjana Pakiž, zapisal Tine Logar, priredila

Kristina Brenkova.

Zlata orehova vejica - Gvidon Sajevic

Zmaj v Peci koroška pripovedka Vinko Möderndorfer

II EMPIRIČNI DEL

V empiričnem delu se bom osredotočila na pravljice iz zbirke Babica pripoveduje. Kot cilj si bom zadala razdelitev pravljic v posamezne kategorije, ki imajo neko skupno lastnost. V nadaljevanju pa bom iz vsake kategorije izbrala eno pravljico, jo povzela in interpretirala.

7 SISTEMATIZIRANJE PRAVLJIC V ZBIRKI BABICA PRIPOVEDUJE: SLOVENSKE LJUDSKE PRIPOVEDI

Iz zbirke tako imenovanih pravljic sem kategorizirala živalske pravljice, in sicer na pet kategorij: personifikacija pravljic, antropomorfizirane živali, živali brez človeških lastnosti, divje živali in ljudje, divje in domače živali.

Tabela 2: Kategoriziranje pravljic Kategorija pravljic Pravljice Primer

besedila

Kategorija pravljic Pravljice Primer besedila

Slika 14: Lisica in kozica

Graf 2: Kategoriziranje pravljic

Iz grafa je moč razbrati, da je največ pravljic v zbirki pravljic Babica pripoveduje antropomorfiziranih. Sledijo personifikacija pravljic in pravljice, v katerih živali nimajo človeških lastnosti. Najmanj pravljic je takih, kjer nastopajo divje in domače živali skupaj ter divje živali in ljudje.

Iz vsake kategorije sem si izbrala eno pravljico, ki jo bom obravnavala v nadaljevanju.

8 POVZETEK IN ANALIZA IZBRANIH PRAVLJIC

8.1 Personifikacija pravljic: Mačeha in pastorka

8.1.1 Povzetek

Mačeha je na božič napotila pastorko nabirat jagode, za na pot ji je dala kruh. Pastorka je s sklonjeno glavo odšla po poti, kjer je srečala starejšega gospoda Juga. Gospod Jug jo je vprašal, kam je namenjena, pastorka mu odvrne, da je namenjena brat jagode. Nato jo je vprašal, kateri vetrovi so najboljši, pastorka mu odvrne, da je Jug najboljši. Jug ji reče, naj stopi za njegov hrbet. Takrat je tako močno pihnil, da so vse jagode dozorele. Pastorka je jagode nabrala in jih

personifikacija

personifikacija pravljic (8 pravljic) antropomorfizirane živali (9 pravljic) živali brez človeških lastnosti (8 pravljic) divje živali in ljudje (3 pravljice) divje in domače živali (2 pravljici) ostale pravljice (21 pravljic)

odnesla domov. Ko je mačeha videla pastorko s polno košaro, je od zavisti poslala po jagode še svojo hčer. Hči je srečala Burjo, ta pa jo je vprašala, kateri vetrovi so najboljši. Hči pa ji je odvrnila, da so vsi vetrovi slabi, Burja pa je najslabša. Takoj zatem je Burja tako močno zapihala, da je deklica odšla domov vsa premražena.

8.1.2 Interpretacija

Lik Juga v pravljici je poosebljen kot starejši gospod. »Srečala je starega moža. Bil je jug«

(Brenk, 1992, str. 5). Jug se s pastorko tudi pogovarja in jo sprašuje. Čeprav Jug nima hrbta, reče pastorki: »Stopi za moj hrbet/.../«(Brenk, 1992, str. 6). To lahko razumemo, kot da je Jug želel zaščititi deklico pred svojimi vetrovi in ji je želel dobro. Nasprotno pa se je godilo hčeri mačehe, ki jo je ravno tako poslala nabirat jagode. Deklica na vprašanje Burje, kateri vetrovi so najboljši, ni odgovorila pozitivno, zato je Burja močno zapihala in je ni zaščitila.

8.2 Antropomorfizirana pravljica: Sedem let pri beli kači

8.2.1 Povzetek

Nekega dne je mali fantič odšel v gozd po les. Hodeč poleg votline, mu je spodrsnilo ter je padel v jamo. Tam se je nahajalo veliko kač, vendar je le ena bila kačja kraljica. Kačja kraljica je imela na glavi velik diamant. Fantiča je bilo strah kač, kljub temu pa se mu ni zgodilo nič žalega. Bil je sestradan in ko je videl, da druge kače ližejo nekakšen kamen, je z lizanjem kamna pričel še sam. Deček je v jami preživel sedem let, takrat pa ga je kačja kraljica vprašala, če si želi iti domov. Deček ji je odgovoril, da si zelo želi zopet oditi domov. Deček je kači moral obljubiti, da je ne bo izdal, nato pa se je usedel na njen rep in kačja kraljica ga je vrgla iz jame.

Ko je deček prišel domov, so bili njegovi domači začudeni, da je preživel. Nenehno so ga spraševali, kje je bil ves ta čas in na koncu jim je le odgovoril, da se je nahajal pri kači s kronico.

Nato so ga domači pričeli spraševati, kje je kača, in niso mirovali, dokler jih ni odpeljal do jame. Tam je deček splezal na vrh desete bukve od votline in na ves glas zapiskal. Nato je zapiskal trikrat in v tretje se je pokazala kačja kraljica s kronico in ga žalostno vprašala, zakaj ji je rekel, da je ne bo izdal. Nato je njegovim domačim naročila, da jo pustijo, se še enkrat obrnejo, v tistem trenutku pa je podrla devet bukev stran od jame. Na deseti je bil deček, ki je imel srečo, da je splezal na deseto drevo.

30 8.2.2 Interpretacija

Kačja kraljica je v pravljici prevzela ne le človeške lastnosti, na glavi je nosila tudi krono. Kača je skrbela za dečka kot za svojega sina. Svoja čustva je pokazala z žalostjo, ko jo je deček izdal, ter s sočustvovanjem, ker si je deček želel oditi domov. Kača v pravljici se pogovarja z dečkom in mu pomaga oditi iz jame, hkrati pa ima tudi čudežno moč, ki ji omogoči podreti devet bukev.

8.3 Živali brez človeških lastnosti: Zlata ribica

8.3.1 Povzetek

V velikem jezeru, kjer danes stoji Ribnica, je živela zlata ribica, o kateri so pravili, da je najlepša izmed vseh ribic v jezeru. Zlata ribica je orjaku, ki je živel v Veliki gori, pomagala loviti tako, da mu je ponoči svetila. Nekega dne pa so ljudje med zajemanjem vode prav tako zajeli ribico in jo odvrgli na kamne. Tu je ribica okamenela. Orjak je zvečer odšel k jezeru, vendar ribica ni prišla k njemu, da bi mu svetila. Orjak jo je iskal, ker pa ribice ni bilo moč najti, je jezno izruval vse, karkoli se je znašlo pod rokami. Znotraj jezera je nastalo veliko lukenj, jezero je izginilo, na dnu pa so ostale ribe. Po tem je kraj dobil ime Ribnica in ima še dandanes v svojem grbu ribo.

8.3.2 Interpretacija

Zlata ribica v pravljici ni imela človeških lastnosti. Ni govorila, jedla ali opravljala drugih lastnosti, ki so pripisane ljudem. Velikanu je pomagala tako, da mu je svetila ponoči, vendar ne zato, ker bi imela nadnaravne moči, temveč, ker je bila zlata.

8.4 Divje živali in ljudje: Hvaležni medved

8.4.1 Povzetek

Nekje v gorah pod drevesom je sedela gospodinja in šivala ter hkrati zibala otroka. Nakar prilomasti medved in gospodinji iztegne šapo, v kateri je bila ogromna bodica. Najprej se je gospodinja prestrašila, nato pa opazila, da medved le milo godrnja. Odločila se je, da bo

medveda rešila muk in mu izpulila trn iz tace. Medved nato prevrne zibelko, jo vzame in odide, vendar se čez nekaj časa vrne in gospodinji prinese zibelko polno sladkih hrušk.

8.4.2 Interpretacija

V pravljici se je srečanje z divjo živaljo in človekom končalo dobro, pravzaprav se je zgodil nek odnos, v katerem je medved gospodinji pokazal, kako hvaležen ji je, ker mu je izpulila trn.

V zbirki je tudi ilustracija, ki ponazarja, kako hvaležen je medved s polno zibelko sladkih hrušk, gospodinja pa v roki drži svojega otroka.

8.5 Divje in domače živali: Lisica in kozica

8.5.1 Povzetek

Nekega dne je v lisičjo luknjo prišla koza, vendar lisica ni vedela, kako naj se je znebi. Zato je odšla in srečala volka. Ta jo je vprašal, zakaj je tako žalostna, lisica pa mu je odgovorila, da je v njeni luknji koza. Volk se je ponudil, da kozo spravi iz luknje, zato je šel do koze in jo vpraša:

»Kdo je to v luknji?«. Koza mu je odgovorila, da je kozica, ki ima dolge rogove, ter da bo prišla ven in mu zdrobila rebra. Volk se ni upal iti v luknjo, zato je šla lisica naprej in srečala zajca.

Tudi zajec jo je vprašal, zakaj je tako žalostna in lisica je tudi njemu povedala. Zajec se je, tako kot volk, ponudil, da bo kozo pregnal iz luknje. Zajec je vprašal kozo, kdo je, in koza je tudi njemu odgovorila, da mu bo zdrobila vsa rebra. Zajec se je ustrašil in lisica se je odpravila naprej. Na poti je srečala mravljo, ki jo je vprašala, zakaj je tako žalostna. Tudi mravlji je povedala, da ima v svoji luknji kozo, ki noče priti iz njene luknje. Tudi mravlja se je ponudila, da bo kozo spravila ven iz luknje. Mravlja je kozo vprašala, kdo je, in medtem ko je koza odgovarjala, je mravlja odšla v luknjo in pregnala kozo iz nje.

8.5.2 Interpretacija

Koza kot domača žival se je v pravljici namestila v lisičjo luknjo, katere lastnica je bila lisica, divja žival. Lisica je preostale divje živali – volka, zajca in mravljo – prosila za pomoč in vsi so ji hoteli pomagati, dokler se niso ustrašili. Najbolj pogumna žival v pravljici je bila najmanjša žival – mravlja.

9 SKLEP

Diplomsko delo sem razdelila na dva dela, in sicer na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu sem prišla do spoznanja, da se je zbiranje pravljic na Slovenskem pričelo zelo zgodaj. Na to nas opomni Vedež, ki je izšel leta 1948. Prav tako je zgodaj bila napisana zbirka Babica pripoveduje, ki jo je prvi zapisal Pavel Flere. Njegova zbirka se po zgodbah precej razlikuje od današnjih pravljic v isto imenovani zbirki, saj je bila kritizirana s strani Ivana Grafenauerja, da naj bi jo pisatelj jemal ne dovolj resno in naj ne bi bila zanimiva za otroke.

Živalske pravljice so v moderni mladinski književnosti najbolj razvita zvrst sodobne kratke pravljice. Monika Kropej je svoj slovenski tipni indeks namenila slovenskim ljudskim pravljicam o živalih. Razdelila jih je na šest poglavij.

Niko Grafenauer, Kristina Brenkova in Ančka Gošnik-Godec so od leta 1980 do leta 2014 izdali 14 natisov zbirke Babica pripoveduje, pod založbo Mladinska knjiga. Obravnavala sem peti ponatis iz leta 1992, v katerem je 50 pravljic. Pravljice si sledijo abecedno: Ajdovo zrno; Bedin in Bedina; Bela kača s kronico; Bogata in uboga sestra; Burja in jug; Deklica veka; Denar ne osreči človeka; desetnica; Drag zajec; Drava, Sava in Soča; Gospodična; Hvaležni medved;

Janček ježek; Kako je Pavliha kukca prodal; Kako je Pavliha obogatel; Kako je Pavlihova hiša pogorela; Kako so pulili repo; Klobko perje; Ko se babica naveliča pripovedovati; Kralj Matjaž; Lisica in jež; Lisica in kozica; Lisičja šola; Mačeha in pastorka; Mamica Dravica;

Miška je šla k čevljarju; Oče je kupil zvonec, mati pa lonec; O fižolčku, ogelčku in slamici; O povodnem možu; O srajci srečnega človeka; Pastirček; Pastir in Spaka-kulaka; Pravljica o brvi in ovcah; Pravljica o Kurentu; Pripovedka o Doncu in Nasti; Podganek; Rabeljsko jezero;

Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice; Sedem laži; Sedem let pri beli kači; Speči zajec;

Tekma za bajtico; Tri vreče denarja za cepec, za mačko in za petelina; Vetrovi se prepirajo;

Zakaj teče pes za zajcem; Zakleti modras; Zlata ribica; Zlata orehova vejica; Zmaj v Peci.

V drugem, empiričnem delu sem dosegla zadani cilj in pravljice kategorizirala na pet naslednjih delov: personifikacija pravljic (Mačeha in pastorka), antropomorfizirane pravljice (Sedem let pri beli kači), živali brez človeških lastnosti (Zlata ribica), divje živali in ljudje (Hvaležni medved), divje in domače živali (Lisica in kozica). V zbirki je največ antropomorfiziranih pravljic in najmanj pravljic, kjer nastopajo divje in domače živali ter divje živali in ljudje.

»Če želite, da bi bili vaši otroci bistri jim pripovedujte pravljice. Če želite, da bi bili še bistrejši,

In document LITERARNA ANALIZA ŽIVALSKIH PRAVLJIC V ZBIRKI BABICA PRIPOVEDUJE (Strani 33-0)