Kot urednica in prevajalka je organizirala številni izbor ljudskih pravljic: Babica pripoveduje, Lonček kuhaj! in kar nekaj zbirk globalnih ljudskih pravljic, kot so: Mama Bršljanka, Zlata skledica ter Zlata ptica. Ni bila le redaktorica, temveč tudi pobudnica večih knjižnih zbirk v korist otrok, ravno tako za knjižno zbirko Čebelica, ki se je imenovala po knjižnem zborniku slovenske romantike, Kranjski čbelici. Poleg Čebelice je urejala tudi druge knjižne zbirke:
Cicibanova knjižica, Mladi oder, Zlata ptica, Lutkovni oder, Zvezdica, Najdihojca in Velike slikanice.
5.1 Življenjepis
Svoje otroštvo je preživela v Horjulu. V Mariboru je obiskovala meščansko šolo (od 1923 do 1926) ter štiri leta poklicnega usposabljanja za osnovnošolsko učiteljico (od 1926 do 1930). Od l. 1931 je študirala psihologijo, pedagogiko ter zgodovino v Ljubljani na Filozofski fakulteti, na kateri je l. 1935 zaključila študij iz psihologije ter pedagogike. Dramsko šolo Mihaele Šarič je obiskovala v času študija, nastopala je v gledališču kot statistka, kar nekaj let se je učila
16
moderni ples pod vodstvom Mete Vidmar. Leta 1936 in 1937 je bila asistentka na Filozofski fakulteti v pedagoškem seminarju, l. 1938–39 se je pri Mili Mellanovi izobraževala o teoriji gledališča za mlade v mestu Praga ter sodelovala s priznanim češkim nekomercialnim in politično predanim režiserjem ter dramatikom Emilom Františkom Burianom. Z avantgardnim gledališčem v Parizu se je ukvarjala l. 1939. Magistrirala je na Filozofski fakulteti l. 1939 z doktoratom iz pedagogike Frana Milčinskega – vzgojnik. Do l. 1941 je služila z objavami znotraj revij in časopisov (Ljubljanski zvon, Naša žena, Sodobnost in Naš rod) ter z inštrukcijami. L. 1941 se je pridružila Osvobodilni fronti. V času vojne je l. 1941–42 prenašala pošto Prežihovega Voranca znotraj italijanskih ječ, l. 1943 ob prihodu iz ječ je bil njen dom v Ljubljani (v skladišču in pribežališču za otroke ilegalcev, udeležencev partizanskih bojev ter obsojencev). L. 1945 je upravljala oddelek za mladinsko gledališko hišo Ljudske mladine Slovenije, bila je tudi na položaju vodilne oddelka na ustanovnem srečanju Mladinske knjige, zaposlila se je v Državnem filmskem podjetju kot vodilna v propagandi v korist filma, in sicer od l. 1946, v l. 1948 do l. 1949 pa v kulturni redakciji Slovenskega poročevalca. Med l. 1949 in 1973 in vse do odhoda v pokoj je opravljala funkcijo urednice otroške literature (Mladinska knjiga). Zveza mladine Slovenije je po vojni, za krajše obdobje, izpolnila njeno predstavo gledališča za mlade, kasneje pa se je kot iniciativa v Ljubljani osnovalo Slovensko mladinsko gledališče (Buttolo, Svetina, 2013).
5.2 Dela
Njena dela so:
− Mačeha in pastorka: igra za otroke v petih slikah, Ljubljana, 1951;
− Igra o bogatinu in zdravilnem kamnu: pravljica za šolarje v petih slikah, Ljubljana, 1953;
− Najlepša roža: igra v petih slikah po stari korejski pravljici, Maribor, 1956;
− Čarobna paličica : pravljična igra v petih slikah, Ljubljana, 1958;
− Golobje, sidro in vodnjak, Ljubljana, 1960;
− Dolga pot, Ljubljana, 1963, 1970, 1973;
− Ko si bil majhen, Ljubljana, 1964;
− Babica pripoveduje: slovenske ljudske pravljice, Ljubljana, 1967, 1973, 1979, 1980, 1982, 1984, 1987, 1992, 1996, 1999, 2001, 2005, 2006, 2014 (izbrala in uredila);
− Osma dežela, Ljubljana, 1969;
17
− Slovenske ljudske pripovedi, Ljubljana, 1970, 1980, 1985 (izbrala in uredila);
− Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice, Ljubljana, 1971, 1977, 1984, 1986, 1992, 1996, 1998, 2004, 2007, 2009, 2010, 2013, 2015 (izbrala in uredila);
− Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, Ljubljana, 1972, 1976, 1984, 1991;
− Kruh upanja: Prežihovemu Vorancu ob osemdesetletnici: 1893–1950–1973, Ljubljana, 1973, 1982 in 2002 (z naslovom Kruh upanja: spomini na Prežiha);
− Prva domovina, Ljubljana, 1973;
− Srebrna račka – zlata račka, Ljubljana, 1975;
− Dobri sovražnikov pes, Ljubljana, 1975;
− Mamka Bršljanka: pravljice s celega sveta, Ljubljana, 1976, 1980, 1999, 2006, 2014 (izbrala, prevedla in uredila);
− Spomini na otroštvo, Ljubljana, 1977–1978 (2 zvezka);
− Partizanka Katarina, Ljubljana, 1981;
− Srečanja z umetniki, Ljubljana, 1987, 1997;
− Zlata ptica: sto najlepših pravljic, Ljubljana, 1988 (izbor);
− Okna in okenca, Ljubljana, 1996;
− Obdarovanja: izbrana kratka proza, Ljubljana, 2001.
5.3
NagradeKristina Brenk je bila deležna številnih nagrad ter priznanj, mednje se uvršča red zaslug za ljudstvo s srebrno zvezdo (leta 1963), za literarno ustvarjanje mlado pokolenje je dobila zlato plaketo (Beograd, 1966), v Leipzigu bronasto odličje (l. 1971), red zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki (1972), kot priznanje za delo Deklica Delfina in lisica Zvitorepka je prejela Levstikovo nagrado (1972), sledili so Kurirčkov kipec (1974), Trubarjeva plaketa (1982), častni znak svobode Republike Slovenije za življenjsko delo za založništvo in mladinsko literaturo (1997). Za življenjsko delo je prejela Levstikovo nagrado (1999), l. 2000 se je uvrstila na častni seznam IBBY, in sicer za delo Moja dolina, l. 2001 so jo imenovali za častno krajanko Horjula ter za častno meščanko mesta Ljubljana l. 2007. Vsako leto GZS na datum rojstva Kristine Brenk podeli nagrado Kristine Brenkove za najbolj izvirno slovensko slikanico (Buttolo, Svetina 2013).
18
6 BABICA PRIPOVEDUJE
Prva zbirka, Babica pripoveduje: s 4 slikami je izšla leta 1913, napisal pa jo je Pavel Flere.
Izdana je bila v Ljubljani, v Učiteljski tiskarni. Naslednje leto, leta 1914, je Pavel Flere ponovno izdal zbirko Babica pripoveduje pod enako založbo (Učiteljska tiskarna). Druga izdaja, prvega in drugega natisa je izšla leta 1922, izdala pa sta jo Pavel Flere in Maksim Gaspari.
Leta 1967 je izšla Babica pripoveduje: slovenske ljudske pravljice. Knjigo sta napisali Kristina Brenk in Ančka Gošnik-Godec, izšla je v Ljubljani pri Mladinski knjigi. Avtorici sta knjigo ponovno izdali leta 1973. Knjiga je ponovno izšla leta 1979, svoj četrti natis sta izdali leta 1984.
Vsi natisi so bili izdani pri Mladinski knjigi.
Kristina Brenk, Ančka Gošnik-Godec in Niko Grafenauer so leta 1980 izdali drugi natis zbirke Babica pripoveduje: slovenske ljudske pravljice v Ljubljani pri založbi Mladinska knjiga. Tretji natis so avtorji izdali leta 1982, četrti natis leta 1987, peti natis pa je izšel leta 1992, šesti natis leta 1996, osmi natis leta 1999, deveti natis leta 2001, deseti natis leta 2005, 11. natis leta 2006, 12. natis leta 2014 – vse pri založbi Mladinska knjiga. Skupaj je torej knjiga dobila 14 natisov založbe Mladinska knjiga.
Leta 1997 sta Marketz Kati in Petra Smolej napisali: Babica pripoveduje: malo zares, malo za šalo. Delo je bilo izdano v Celovcu v Strokovnem pedagoškem združenju.
Zvočna kaseta Babica pripoveduje: slovenske ljudske pripovedi je izšla leta 1996 pri Mladinski založbi. Posneli so jo Kristina Brenk, Larisa Vrhunc in Irena Glonar.
Zvočni CD in kaseta Babica pripoveduje: slovenske ljudske pravljice sta izšla leta 1998 preko Mladinske knjige v Ljubljani. Posneli so ju Kristina Brenk, Larisa Vrhunc, Irena Glonar, Ivanka Mežan, Boris Kralj, Majda Potokar in Polde Bibič.
Tomo Kočar, Bojana Vajt in Zoran Smiljanić so leta 2008, izdali zvočni CD Babica pripoveduje dobre stare pravljice pri založbi Panika Records v Kranju. Istega leta sta se tem avtorjem pridružila še Franci Rainer in Rudi Pančur. Posneli so enako imenovan zvočni posnetek.
19