ACTIVITY AND HELP OF STUDENTS IN ACCIDENTS AND EMERGENCY DURING COVID-19:

DESCRIPTION OF DUTIES CARRIED OUT BY THE STUDENTS IN A&E UKC MARIBOR

Luka Petravić¹, Nejc Noč¹, Ana Keršič¹, Maruša Dovečar¹, Lucijan Lučič Šrajer¹, dr. Gregor Prosen², izr.

prof. dr. Matej Strnad^2,3,4

1Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru

2Urgentni center, Univerzitetni klinični center Maribor

3Center za urgentno medicino, Predhospitalna enota, Zdravstveni dom Adolfa Drolca

4Katedra za urgentno medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru

Povzetek

Pandemija COVID-19 je v Urgentnem centru (UC) Univerzitetnega kliničnega centra Maribor (UKC MB) pomembno povečala obseg dela, ki bi ga redno zaposleni zdravstveni delavci težko sami obvladovli. Zato so k pomoči pozvali študente različnih študijskih smeri, ki so se zelo številčno odzvali na povpraševanje. Število študentov se je s slabšanjem epidemiološke situacije povečevalo in aprila 2021 presegalo 40 študentov. Organizacija dela v UC se je spremenila - vzpostavljenih je bilo več novih delovišč, med drugim t. i. infotočka, brisalnica in delovišče za izvajanje hitrih antigenskih testov za bolnike in zaposlene UKC MB. Od avgusta 2020 do aprila 2021 so študentje opravili 24.530 ur dela. Pokrivanje treh izmen na dan je bilo mogoče predvsem zaradi fleksibilnosti v prilagajanju delovnega časa. V prispevku so natančneje opisane delovne naloge v UC v času epidemije COVID-19.

Ključne besede: COVID-19; študentje; obseg dela; nujna oskrba v bolnici; zaposleni v zdravstvu Abstract

The COVID-19 pandemic has significantly increased the scope of work in the Accidents & Emergency (AE) department of the University Clinical Center Maribor that would be arduous for the existant healthcare professionals pool to manage on its own. Therefore, students of various fields of study have been summoned to assist during the pandemic and many of them have responded. With the deterioration of the epidemiological situation the number of students in the ED has gradually increased and reached over 50 students in April 2021. The organization of work in the ED has changed with several new posts established such as an entry and information point, a swab testing point and a point for analysis of rapid antigen tests for patients and employees of the University Clinical Center Maribor. From August 2020 to April 2021 students carried out 24,530 hours of work in the ED. Three shifts of work a day could only be covered due to an advantage offlexibility in adjusting students’ working hours. In this article we will describe in detail the student covered workflow in the A&E during the COVID-19 pandemic.

Keywords: COVID-19; students; employee workload; emergency service, hospital; health personel 1 UVOD

Znašli smo se v viharnih časih, v katerih je bilo veliko govorao pripadnosti, odgovornosti, razumevanju in iskanju višjega dobrega. Pandemije poznamo že iz preteklosti, vendar pa sta prebiranje literature in lastna vpletenost dva popolnoma drugačna pojma. Koronavirus SARS-CoV-2 je spremenil življenje prav vsakomur, še največji pritisk pa je ustvaril na bolnišnice, ki so bile prisiljene spremeniti način dela in dejavnosti delavcev, z namenom preprečevanja kolapsa zdravstvenega sistema.

Večje potrebe po bolnišničnih posteljah so terjale veliko sprememb, med drugim omejevanje števila nenujnih obravnav, odpuščanje oz. premeščanje bolnikov glede na zdravstveno stanje in spremembe namembnosti prostorov. Vzpostavitev novih oddelkov, ki so namenjeni zdravljenju COVID-19 bolnikov, je zahtevala tudi premeščanje zdravstvenih delavcev med oddelki (Hayter & Jackson, 2020). Hitro je bilo razvidno, da zmogljivost zdravstvenega sistema ni omejena samo z razpoložljivostjo postelj (za intenzivno nego) in respiratorji, temveč tudi z razpoložljivostjo kvalificiranih zdravstvenih delavcev. Ta težava je bila med vodilnimi tudi na globalni ravni (Bogossian et al., 2020).

Odzivi medicinskih fakultet in fakultet za zdravstvene vede po svetu na epidemijo COVID-19 so se razlikovali.

Ponekod so študente pozvali k prostovoljnemu delu ter pomoči zdravstvenemu kadru, medtem ko so drugje študentom popolnoma prepovedali stik z obolelimi (Miller et al., 2020).

V Mariboru sta se obe skrajnosti prepletali, saj so bile klinične vaje obdobno preklicane glede na tedanjo epidemiološko situacijo, hkrati pa so študentje lahko opravljali študentsko delo zunaj organizacije fakultete kot pomoč na oddelkih Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru (UKC MB).

V Sloveniji smo prvi primer okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 zaznali 4. 3. 2020, dva dni za tem je Medicinska fakulteta v Mariboru študentom ukinila klinične vaje za štirinajst dni, medtem ko so predavanja in seminarji potekali naprej po urniku. 11. 3. 2020 je bila nato razglašena epidemija, ki je predstavljala začetek študijskega procesa na daljavo.

Slabša dostopnost do zdravstvene oskrbe na primarnem nivoju je med drugim povečala obremenitev Urgentnega centra (UC) UKC MB. Redno zaposleni zdravstveni delavci so bili precej obremenjeni z opravljanjem svojega dela in bi posledično težko opravljali še dodatno delo. Retrospektivno smo želeli ugotoviti, kako je UC prilagodil potek dela v času epidemije COVID-19, kako vlogo so pri tem imeli študenti iz različnih študijskih smeri in koliko ur so opravili od avgusta 2020 do aprila 2021.

Kljub številnim oviram, ki so jih študentje vsak dan premagovali, so zelo veseli, da so lahko vsaj kanček pripomogli k izboljšanju problematike, s katero se je spopadal UKC Maribor.

2 METODE

Podatke o številu zaposlenih študentov in njihovih smereh študija smo pridobili iz interne evidence. Le-to smo študentje v skladu s sprejetimi spremembami ažurno dopolnjevali. Pred pričetkom dela so tako vsi študentje posredovali informacije o smeri študija in letniku, ki so ga obiskovali. Podatke o urnih postavkah študentskega dela smo pridobili s strani kadrovskega oddelka UKC Maribor. Podatke o dodatkih k osnovnim urnim postavkam smo povzeli iz Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 [ZIUPOPDVE], 2020). Avgust 2020 je predstavljal začetek študentskega dela v UC v smislu “infotočke” in pomoči zdravstvenemu kadru pri negi in obravnavni bolnikov. Prvotno so to delovišče prevzele diplomirane medicinske sestre, ki so sicer opravljale proces triažiranja bolnikov. Infotočka je bila namenjena izpolnjevanju začetnega vprašalnika, na podlagi katerega se je bolnike ločevalo na belo in sivo cono. V beli coni so bili obravnavani bolniki, pri katerih ni bilo suma na COVID-19, in osebe, ki so prebolele okužbo v zadnjih treh mesecih. V sivi coni se je začel postopek triažiranja bolnikov, pri katerih je obstajal sum na okužbo. Testiranje bolnikov na okužbo je bila naprej naloga Infekcijske klinike UKC MB oz. Enote za obvladovanje bolnišničnih okužb, vendar pa je delo kmalu postalo preobsežno za zaposlene ob njihovem rednem delu. Dodatno poslabševanje epidemioloških razmer in večanje števila bolnikov s COVID-19 simptomatiko je tako zahtevalo nadaljnje preureditve v UC, med drugim vzpostavitev ”brisalnice,”

kjer se je bolnikom, ki so bili obravnavani v UC, odvzel bris nazofarinska za odkrivanje COVID-19. Študentje so opravljali hitre antigenske teste in vodili evidenco rezultatov vseh opravljenih hitrih in PCR testov. Odgovorni so bili tudi za izdajo vse potrebne dokumentacije, ki jo je bolnik potreboval za odvzem brisa. Uvedlo se je obdobno testiranje asimptomatskih zaposlenih v UKC MB in hospitaliziranih bolnikov, z namenom zmanjševanja prenosa okužb znotraj bolnišnice. Analizo teh brisov so prav tako izvajali študentje v sklopu študentskega dela. Nazadnje se je uvedel še “leteči brisalec”, ki je pomagal pri vseh prej omenjenih deloviščih in skrbel za prevoz bolnikov v druge enote UC. Vsa zgoraj našteta delovišča so delovala 24 ur na dan.

Pred pričetkom študentskega dela je moral vsak novinec opraviti enodnevno usposabljanje, v okviru katerega se je praktično seznanil z delovnim procesom posameznega delovišča. Prav tako so bili študentje pred začetkom dela v UKC Maribor primorani opraviti zdravniški pregled in izobraževanje o varnosti pri delu in požarni varnosti ter izobraževanje o bolnišničnih okužbah, ki je obsegalo veščine ustrezne uporabe zaščitne opreme ter rokovanja s kužnim materialom.

Študentom, zaposlenim v UC, je bila na voljo vsa zaščitna oprema, ki je bila potrebna za varno delo s COVID-19 bolniki. Sproti so prejemali zaščitne maske, zaščitne plašče in nadplašče, zaščitne kape za lase, zaščito za čevlje, rokavice vseh velikosti, zaščitne vizirje, zaščitna očala in razkužila, v rdečih conah je vsak imel svoj respirator.

3 REZULTATI

Študentsko delo v Urgentnem centru se je pričelo poleti leta 2020. Od avgusta 2020 do aprila 2021 so študentje opravili 24.530 ur dela. Od tega je bilo 17.000 ur rdečih (delo s COVID-19 bolniki) in 7.528 belih ur (delo z bolniki, negativnimi na SARS-CoV-2). Število opravljenih ur po mesecih, ločenih na rdeče in bele ure, je prikazano na spodnjem grafu (graf 1).

Graf 1. Prikaz števila oddelanih ur po mesecih, ločenih na rdeče in bele ure

Prva dva meseca študentskega dela (avgust in september 2020) so študentje delali samo na infotočki. Urgentni center je v teh devetih mesecev zaposloval različno število študentov, ki je naraščalo v skladu z razmahom pandemije in posledično povečanem številu COVID-19 bolnikov ter večjim obsegom dela. Število zaposlenih študentov je tako s 13 (avgust 2020) naraslo na 48 (april 2021). V delovnem procesu so sodelovali študentje različnih študijskih smeri: medicine, zdravstvene nege ter po potrebi tudi drugih ne-zdravstvenih ved. Število zaposlenih študentov glede na smer študija po mesecih od avgusta 2020 do aprila 2021 je prikazano na grafu 2. Zaposleni študentje so obiskovali različne letnike študija, pri čemer je bilo največ študentov 4. letnika medicine in absolventov medicine.

Urna postavka študentskega dela se je razlikovala glede na cono, v kateri je študent opravljal svoje delo: rdeča cona se je finančno kompenzirala z urno postavko 8,88 €/ bruto (7,69 €/ neto), bela cona pa 7,59 €/ bruto (6,5 €/ neto).

Tako je bila plača študentazelo odvisna od števila opravljenih rdečih in belih ur. Ob tem je bilo potrebno upoštevati pravila glede študentskega dela v ustanovi, ki so študente omejevala na 140 ur na mesec ter 40 ur na teden. Od sprejetja 7. protikoronskega paketa, veljavnega od 31. 12. 2020, so bili študentje, ki so delali s COVID-19 bolniki (tj.

študentje z rdečimi urami), upravičeni tudi do dodatka za neposredno delo s COVID-19 bolniki v višini 30 % urne postavke osnovnega plačila (ZIUPOPDVE, 2020).

Graf 2. Število zaposlenih študentov glede na smer študija po mesecih od avgusta 2020 do aprila 2021

Delo, ki so ga študentje opravljali v UC, je bilo zelo raznoliko in je zahtevalo pridobitev novih kompetenc, ki jih tekom študija niso pridobili. Čeprav so se študentje medicine in zdravstvenih ved že prej večkrat srečali z začetno obravnavo bolnika in osnovami komunikacije z bolnikom in zdravstvenim osebjem, je bil vsak primoran nadgrajevati svoje znanje.

Največja prednost študentskega dela je bila gotovo fleksibilnost urnika, saj so lahko sami izbirali, kdaj in koliko bodo delali Posledično je bilo potrebnih več delavcev, da so lahko pokrili vse tri izmene na dan in tako omogočili delovanje infotočke 24 ur dnevno.

4 RAZPRAVA

Vloga študentov medicine in zdravstvene nege je bila paradoksalna, po eni strani so bodoči zdravstveni delavci, po drugi strani pa so bili hitro spregledani kot pomoč v bolnišnicah v kriznih časih, saj niso imeli uradnih kompetenc in niso bili samostojni Ob tem se poraja zanimivo vprašanjekdo, če ne študentje, bi opravljal omenjena, ključna dela v UC UKC MB v času epidemije COVID-19?

13. 3. 2020 je bil na pobudo Društva študentov medicine Maribor (DŠMM) ustvarjen program za pomoč pri varstvu otrok na domu. Podobno so tudi škotski študentje medicine ustvarili program Health Students Helping in Pandemics (HealthSHIP) s ciljem priskočiti na pomoč pri varstvu otrok zdravstvenih delavcev (Kinder &

Harvey, 2020). Prav tako je preko Zveze študentov medicine Slovenije ves čas potekalo organiziranje odprav v domovih za ostarele, pripravljen je bil tudi dokument za popisovanje kompetenc, vendar pa dejanska uporabnost dokumenta izven dela v domovih za starejše občane (DSO) še ni bila dorečena (Razpis specializacij, 2021). Tako se upošteva pod točko 3a (Merila za izbirni kriterij: Medicinske odprave v tujino, izmenjava študentov v tujino, dodatna izpopolnjevanja, ki niso del obveznega študijskega procesa) tudi delo v DSO, ki se točkuje z 0,5 točke na 80 opravljenih ur (Razpis specializacij, 2021). Potrdilo lahko izda Društvo študentov medicine ali Zbornica zdravstvene in babiške nega Slovenije (Razpis specializacij, 2021). Avtorji menimo, da bi lahko točko 3a razširili in vključiti tudi ostalo delo izven DSO v to shemo točkovanja. Torej bi se točkovalo tudi delo v bolnišnicah in zdravstvenih domovih terdrugih organizacijah, kjer so študentjemed COVID-19 opravljali delo. Kot akreditacijska telesa, ki bi potrdila delo, pa bi lahko dodali tudi ostale delodajalce. Ker so bili opravljeni različni tipi ur, v beli in rdeči coni, bi jih lahko posebej točkovali. Prav tako bi lahko mejo 80 ur, ki štejejo kot polovica meseca, znižali na 70 ur, saj je bilo maksimalno število ur, ki jih študent lahko opravi v UKC MB 140 ur na mesec; torej 80 ur ne predstavlja polovice mesečnega dela in kriterij ni enoten za vse delodajalce v Sloveniji.

V klinično okolje se študentje niso vrnili vse do umiritve prvega vala epidemije konec maja 2020. V vmesnem času so predavanja, vaje in seminarji potekali prek spleta. Ta čas so se škotski študentje povezovali in novo znanje delili prek družbenih omrežij ter pogovora na Twitterju (Kinder & Harvey, 2020) - tovrstne aktivacije pa pri nas ni bilo. V Sloveniji se je poleti 2020 epidemija umirila, vseeno pa je bilo potrebno v UC UKC MB nadaljevati z razvrščanjem pacientov s sumom na COVID-19. Delo je obsegalo razvrščanje pacientov s pomočjo vprašalnika na potencialno okužene s COVID-19 in na tiste brez znakov. Podobno so v prvem valu epidemije delali študentje na Poljskem, kjer so poleg triaže pacientov v urgentnem centru nudili pomoč tudi specialistom ob sprejemih in v laboratoriju (Bazan et al., 2021). Študentje so se 1. 10. 2020 vrnili na fakultete v polnem obsegu, število primerov okuženih s COVID-19 pa sse je v Sloveniji spet povzpelo na nekaj sto na dan. 18. 10. 2021 je vlada ponovno razglasila epidemijo in študentje so študijski program z izjemo kliničnih vaj spet prenesli v virtualno okolje.

Število ur, ki so ga študentje opravili v UC UKC Maribor, je bilo odvisno od razpoložljivosti študentov za določen mesec. Slednjaje bila zmanjšana v času izpitnega obdobja (januar in februar) in praznikov oziroma počitnic.

Slednje se v grafu kaže kot upad števila opravljenih ur, kar pa ne pomeni skupno manj dela – pomeni le, da je manj študentov moralo opraviti večji obseg delovnih obveznosti. V času od avgusta 2020 do aprila 2021 so študentje opravili 24.530 ur dela, kar je več kot trikrat manj v primerjavi z obsegom dela študentov medicine na Poljskem med marcem in avgustom 2020, ki je znašalo 83.460 ur (Bazan et al., 2021). Seveda je te številke bilo potrebno vnesti v kontekst števila prebivalcev in mest na medicinskih fakultetah v obeh državah. Poljska ima namreč 19-krat več prebivalcev kot Slovenija, ob tem pa tudi 15 medicinskih fakultet (Slovenija 2; v naši raziskavi so sodelovali le študentje iz Medicinske fakultete Univerze v Mariboru). Na Poljskem je vsako leto končalo študij medicine 15-krat več študentov kot v Sloveniji (leta 2013 na Poljskem 3.575, v Sloveniji pa 245) in približno 41-krat več kot v Mariboru (leta 2013 Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 168 mest, v Mariboru pa 86) (Medical Graduates Report, 2016). Pred začetkom dela so morali študentje opraviti obvezno izobraževanje o varnosti pri delu ter izobraževanje o prenosljivih boleznih, na Poljskem pa so študentje medicine poročali o pomanjkanju le-tega (Bazan et al., 2021). Pri delu je bila vsakemu študentu zagotovljena ustrezna zaščitna oprema, medtem ko je na Poljskem ¼ študentov poročala o pomanjkanju zaščitne opreme, podobno pa je sodelovalo več študentov iz višjih letnikov medicine (Bazan et al., 2021). Delo študentov je bilo jasno določeno in natančno razdeljeno v vloge. Le-te niso nikoli presegale znanja študenta in njegovih kompetenc; v Veliki Britaniji je imelo podobne zahteve The British Medical Association ali Britansko zdravniško združenje (BMA), ki je opozarjalo na nujnost dela študentov medicine znotraj kompetenc in znanja (Harvey, 2020). Pri delu študentov v UKC Maribor je bilo tudi jasno, na koga se morajo študentje obrniti v primeru kakršnih koli težav (predstojnik UC, triaža, varnostnik). Da je to potrebno za izvajanje nemotenega delovnega procesa, so opozarjali tudi študentje medicine v Veliki Britaniji, za prevzemanje odgovornosti delodajalca se je zavzemala tudi BMA (Harvey, 2020). Medicinska fakulteta dela z bolniki COVID-19 ni v nobenem obsegu priznavala pri študijskem procesu, kot so to storili na Univerzi v Wisconsinu (UW), tako so nekateri študentje opravljali isto delo na obveznih vajah brezplačno, na proste dni pa bili za svoj čas

nagrajeni (Kalet et al., 2020). UW je zahtevala tudi sposobnost zagotoviti nujno oskrbo bolnikom, česar se v UKC MB od študentov ni zahtevalo, saj tega znanja še ne premorejo (Kalet et al., 2020). Zagotovo bi bilo smotrno med študenti izvesti anketo o lastni izpopolnitvi in moralnem zadovoljstvu, saj so na Univerzi v Wiscosinu med študenti ugotovili kombinacijo pridobitve poklicnih obveznosti, moralnih dolžnosti in rasti čustvene inteligence, zrelosti ter profesionalne identitete (Kalet et al., 2020). Vse to je kritični cilj medicinskega izobraževanja, ki je določen kot proces ponotranjanja temeljnih vrednot medicinske stroke ter prepričanj, da začne študent medicine “razmišljati, delovati in se počutiti kot zdravnik“. To stopnjo dosežejo različni študentje na različnih točkah študija; nekateri prej, drugi kasneje. Pandemija COVID-19 in prostovoljstvo sta ta proces pospešila (Kalet et al., 2020).

Omejitve raziskave so, da nismo pridobili tako dobrega vpogleda v mnenja študentov, saj nismo izvedli ankete.

Prav tako v naši raziskavi niso bila uporabljena vsa orodja za primerjavo z drugimi raziskavami. Prispevek ne predstavlja stanja po celotni Sloveniji oz. celotnem UKC MB, temveč je zgolj presek trenutnega stanja dela v UC UKC MB. Gotovo bi bilo zanimivo izvesti tudi raziskavo, v katero bi vključili študente medicine, ki so se odzvali na poziv za pomoč, ter tiste, ki zaradi različnih razlogov tega niso storili, ter primerjali njihovo psihofizično stanje v času popolnega zaprtja države. Prav tako bi lahko raziskali tudi vpliv visoko opravljenega števila ur na študijski proces ter uspeh posameznikov.

5 ZAKLJUČEK

Študentje so se na povečan obseg dela v UC UKC MB hitro odzvali in pomagali dopolniti obstoječi kader bolnišnice.

Zaposleni so prijazno sprejeli njihovo pomoč v delovnem procesu. Hitro se je mobiliziralo mnogo pomočnikov, ki so opravili veliko dela in tako pripomogli k preprečitvi kolapsa zdravstvenega sistema. Reorganizacija in vzpostavitev novih delovišč sta omogočali nemoteno nadaljevanje medicinskega dela v UC. Seveda pa so svoje delo usklajevali s študijskimi obveznostmi, ki so vseeno morale ostati prioriteta za njihovo nadaljnjo karierno pot. Kljub temu da niso imeli izhodiščnega znanja in izpopolnjenih kompetenc za zahtevano delo, so se hitro naučili osnov in vsakodnevno nadgrajevali njegovo kakovost. Med seboj so si pomagali ter postali so tim.

ZAHVALA

Avtorji bi se radi zahvalili vsem našim sodelavcem in kolegom, ki se borijo za dobrobit bolnikov v težkih pogojih in novih ter neznanih okoliščinah ter vsem našim bližnjim, ki najbolj opazijo našo odsotnost. Iskreno bi se radi zahvalili tudi Nataši Turk in Iris Strelec, ki sta prijazno priskočili na pomoč pri pregledovanju slovnice pripravljenega teksta.

LITERATURA

Bazan, D., Nowicki, M., & Rzymski, P. (2021). Medical students as the volunteer workforce during the COVID-19 pandem-ic: Polish experience. International Journal of Disaster Risk Reduction: IJDRR, 55, 102109. https://doi.org/10.1016/j.ij-drr.2021.102109

Bogossian, F., McKenna, L., & Levett-Jones, T. (2020). Mobilising the nursing student workforce in COVID-19: The value prop-osition. Collegian, 27(2), 147–149. https://doi.org/10.1016/j.colegn.2020.04.004

Harvey, A. (2020). Covid-19: Medical students should not work outside their competency, says BMA. British medical journal, 368, m1197. https://doi.org/10.1136/bmj.m1197

Hayter, M., & Jackson, D. (2020). Pre-registration undergraduate nurses and the COVID-19 pandemic: Students or workers?

Journal of Clinical Nursing, 29(17–18), 3115–3116. https://doi.org/10.1111/jocn.15317

Kalet, A. L., Muntz, M., Thapa, B., Bruce Campbell, & Jotterand, F. (2020). Hearing the Call of Duty: What We Must Do to Allow Medical Students to Respond to the COVID-19 Pandemic. Wisoncsin Medical Journal, 119(1), 6–7.

Kinder, F., & Harvey, A. (2020). Covid-19: The medical students responding to the pandemic. BMJ, 369, m2160. https://doi.

org/10.1136/bmj.m2160

Miller, D. G., Pierson, L., & Doernberg, S. (2020). The Role of Medical Students During the COVID-19 Pandemic. Annals of

Miller, D. G., Pierson, L., & Doernberg, S. (2020). The Role of Medical Students During the COVID-19 Pandemic. Annals of