THE INTENTION TO VACCINATE AGAINST COVID-19 THROUGH THE PRISM OF INFORMATION SEEKING BEHAVIOURS AND TRUST IN INFORMATION SOURCES AMONG STUDENTS IN

SLOVENIA

Mitja Vrdelja, Vito Klopčič, dr. Veronika Učakar

Nacionalni inštitut za javno zdravje Povzetek

Različne populacijske skupine v Sloveniji izražajo različno stopnjo namere za cepljenje proti covidu-19, pri čemer je najmanj zanimanja za cepljenje med mladimi. Raziskava ugotavlja, da se med slovensko študentsko populacijo namerava cepiti 39,9 % študentov, medtem ko se jih slaba tretjina ne namerava cepiti in prav toliko jih je še neodločenih. Ugotovitve kažejo, da so med vsemi tremi skupinami zaznane razlike med pogostostjo uporabe posameznih virov informacij v povezavi s covidom-19 in zaupanjem vanje. Študenti, ki se nameravajo cepiti, v primerjavi s tistimi, ki se ne nameravajo cepiti, pogosteje uporabljajo uradne vire informacij in tudi manj uporabljajo družbene medije ter hkrati izražajo nižjo stopnjo zaupanja v družbene medije. Izsledki te raziskave nam dajejo boljši vpogled v namere študentske populacije glede cepljenja proti covidu-19, kar je pomembna podlaga za načrtovanje komuniciranja cepljenja tej populacijski skupini. Hkrati so podatki naše raziskave pokazali, da je pri tem smiselno upoštevati segmentacijo glede na različno namero za cepljenje.

Ključne besede: namera za cepljenje; cepljenje; iskaje informacij; zaupanje; covid-19 Abstract

Different population groups in Slovenia express different levels of intention to vaccinate against COVID-19, with the least interest in vaccination among young people. The survey finds that 39.9% of Slovenian students intend to be vaccinated, while just under a third do not intend to be vaccinated and just as many are still undecided. The findings show that differences were perceived among all three groups between the frequency of use of individual information sources in relation to COVID-19 and trust in them. Student who intend to be vaccinated are more likely than those who do not intend to be vaccinated to use official sources of information and also to use social media less, while at the same time expressing a lower level of trust in social media. The findings of this survey give us a better insight into the intentions of the student population regarding vaccination against COVID-19, which is an important basis for planning vaccination communication to this population group. At the same time, the data from our survey showed that it makes sense to take into account the segmentation according to the different intention to be vaccinated.

Keywords: intention to vaccinnate; vaccination; information seeking; trust; covid-19 1 UVOD

Pandemija covida-19, ki jo je povzročil virus SARS-CoV-2, je v precejšni meri spremenila svet. Za posameznike, skupnosti, družbe in države. Zboleli so milijoni prebivalcev v vseh državah sveta, številni so bili zaradi hujše oblike bolezni hospitalizirani, veliko ljudi je umrlo. Posledice pandemije pa so in bodo tudi na drugih področjih in sektorjih.

Zato govorimo o sindemiji (Fronteira et al., 2021), kar pomeni, da vzporedno poteka več pandemij, med njimi tudi infodemija (Zarocostas, 2020), za katero je značilna velika količina informacij, dezinformacij, lažnih novic in tudi različnih teorij zarote (Duplaga, 2020; Gerts et al., 2021; Grimes, 2021).

Pandemija se lahko konča ob zadostni precepljenosti prebivalcev, saj se da na ta način vzpostaviti t. i. kolektivno imunost, s katero se zaščiti tudi ranljive skupine, katerim je zaradi različnih razlogov cepljenje odsvetovano (DeRoo et al., 2020). Precepljenost pa bo odvisna od tega, do katere mere se bodo ljudje pripravljeni cepiti proti covidu-19 (Neumann‑Böhme et al., 2020). Pri tem se bomo zagotovo soočili s t. i. oklevanjem pri cepljenju (angl. Vaccine hesitancy), ki je vse večji javnozdravstveni problem na področju cepljenja (Biasio, 2018; Eskola et al., 2015;

Goldstein et al., 2015; Larson et al., 2014; Salmon et al., 2015), tudi v Sloveniji (Učakar et al., 2018; Vrdelja et al., 2018). Zato je pomembno poznati in razumeti, kdo so skupine, ki s cepljenjem kljub možnostim odlašajo, kakšen je njihov odnos do cepljenja, kakšna je njihova informiranost, kje dobivajo informacije o cepljenju ipd.

Slovenska raziskava, ki je zajela več kot 12.000 sodelujočih iz različnih starostnih skupin, je pokazala, da se proti covidu-19 namerava cepiti 59 odstotkov prebivalcev, pri čemer je bil delež najnižji v skupini 15−24 let (Petravić et al., 2021). Podoben delež prebivalcev, ki se namerava cepiti proti covidu-19, je pokazala tudi raziskava o vplivu pandemije na življenje v Sloveniji (SI-PANDA), ki jo Nacionalni inštitut za javno zdravje na odraslih prebivalcih izvaja dvakrat na mesec. Namero za cepljenje je izrazila dobra polovica prebivalcev, pri čemer je bil delež najnižji med mladimi v starostni skupini 18−29 in znaša dobrih 40 odstotkov (Hočevar Grom et al., 2021). Raziskava o doživljanju pandemije covida-19 med slovenskimi študenti, ki je potekala od 9. 2. do vključno 8. 3. 2021, pa je glede namere za cepljenje proti covidu-19 podala nekoliko drugačne rezultate. Ob prvi priložnosti se je nameravalo cepiti 39,7 % študentov, še nadaljnjih 31 % pa se je nameravalo cepiti enkrat kasneje, medtem ko se jih 29,2 % ni nameravalo cepiti (Gabrovec et al., 2021).

Iskanje informacij se nanaša na aktivno in namerno iskanje ter zbiranje informacij iz različnih virov (Shen et al., 2019). Gre za ciljano usmerjeno aktivnost, ki (lahko) vključuje kritično oceno uporabnosti in verodostojnosti vsakega podatka (Y. Chen & Feeley, 2014). V zdravstvenem kontekstu je iskanje informacij del postopka odločanja, v katerega se ljudje vključujejo. Znanstveniki so iskanje zdravstvenih informacij operacionalizirali na različne načine, vključno z vsebino iskanja (Hou & Shim, 2010), pogostostjo (Neter et al., 2012) ali splošnimi izkušnjami pri iskanju zdravstvenih informacij (Y. Chen & Feeley, 2014; Jiang & Street, 2016).

Pri tem ima pomembno vlogo tudi zaupanje v vire informacij. Zaupanje (in legitimnost) sta ključna pojma za razumevanje, zakaj se nekateri viri informacij o cepljenju bolj uporabljajo kot drugi, kako se informacije o cepljenju ponovno razlagajo in kako se oblikujejo prepričanja, ki so pogosto v nasprotju z medicinsko znanostjo (Yaqub et al., 2014). Namera za cepljenje je pozitivno povezana z večjim zaupanjem v uradne vire informacij (Petravić et al., 2021). Ko ljudje izgubijo zaupanje v uradne vire, se podpora upoštevanju uradnih priporočil zmanjša (Dadaczynski et al., 2021).

Namen raziskave je proučiti, katere spletne vire za pridobivanje informacij v povezavi s cepljenjem proti covidu-19 uporabljajo študenti slovenskih fakultet in do katere mere zaupajo v posamezne vire informacij. Prav tako nas je zanimalo, ali pri uporabi spletnih virov in zaupanju vanje obstajajo razlike med različnimi podskupinami študentov – tistimi, ki se nameravajo cepiti proti covidu-19, tistimi, ki se ne nameravajo cepiti, in tistimi, ki glede cepljenja omahujejo.

2 METODE

Presečno raziskavo smo izvedli med slovenskimi študenti v obdobju od 2. do 23. novembra 2020, ko je v Sloveniji zelo naraščalo število okuženih in tudi umrlih prebivalcev. Šlo je za priložnostni vzorec, saj smo študente k sodelovanju povabili prek vodstev njihovih šol. Le-ta pa so naša povabila posredovala svojim študentom.

Povabila k sodelovanju smo dekanom in direktorjem 64 fakultet in devetih samostojnih visokošolskih zavodov po Sloveniji poslali prek e-pošte 2. novembra 2020. Nato smo 4. novembra 2020 povabila k sodelovanju poslali še na 16 visokih šol, devet fakultet in dvema podiplomskima šolama. K sodelovanju smo tako povabili študente vseh fakultet in visokih šol v Sloveniji. Merilo za vključitev v raziskavo je bilo, da je bil anketiranec vpisan v eno izmed fakultet oz. visokih šol v študijskem letu 2020/2021. Tiste, ki so anketo izpolnili, a niso bili študentje, smo v tem prispevku izločili iz analiz.

Vprašalnik je bil v obliki spletne ankete, oblikovane s spletnim orodjem 1KA oziroma EnKlikAnketa (https://

www.1ka.si/), programske opreme za spletno anketiranje. Povezava do ankete je bila vključena v vabilo k sodelovanju v raziskavi. Anketirancem je bil pred izpolnjevanjem ankete pojasnjen cilj raziskave, da je njihovo sodelovanje prostovoljno in ga lahko brez utemeljitve prekličejo na kateri koli točki, ter da sta bili v raziskavi zaupnost njihovih podatkov in anonimnost popolnoma varovani.

Vprašanja in lestvice odgovorov, ki smo jih uporabili v tej raziskavi, so del obširnejšega vprašalnika, ki smo ga zaradi mednarodne primerljivosti prevedli iz angleščine. Podobne raziskave so se namreč izvajale tudi v drugih evropskih državah. Slovenska raziskava je potekala v okviru raziskovalne mreže COVID-Health Literacy (COVID-HL), ki je globalna mreža in vključuje več kot 100 raziskovalcev iz več kot 50 držav, ki so izvedli raziskavo o digitalni zdravstveni pismenosti v povezavi s covidom-19 med študenti.

Za potrebe tega prispevka smo uporabili vprašanje za ugotavljanje namere za cepljenje proti covidu-19.

Anketiranci so na trditev »Nameravam se cepiti proti novemu koronavirusu« izražali svoje strinjanje s pomočjo 5-stopenjske lestvice, od 1 – »Sploh se ne strinjam« do 5 – »Popolnoma se strinjam«. Tiste, ki so odgovorili s

»Sploh se ne strinjam« ali »Se ne strinjam«, smo združili v skupino »Se ne namerava cepiti«, podobno smo tiste, ki so odgovorili s »Strinjam se« ali »Popolnoma se strinjam« združili v skupino »Se namerava cepiti«. Tisti, ki pa so odgovorili z 3 – »Težko rečem« pa sestavljajo skupino »Neodločeni«.

Vključili smo tudi vprašanje o pogostosti uporabe posameznih spletnih virov pri iskanju informacij o covidu-19.

Pri tem smo navedli 6 različnih spletnih virov, kjer so anketiranci s pomočjo lestvice od 1 – »Nikoli« do 4 –

»Pogosto« (dodana pa je bila še odgovorna možnost 0 – »Ne vem«, ki je bila v analizi združena z odgovorom

»Nikoli) odgovarjali, kako pogosto posamezen vir uporabljajo. Seznam uporabljenih virov lahko vidimo v Tabeli 3. V osnovi ima to vprašanje 10 različnih postavk, mi pa smo uporabili le tiste, ki se pojavljajo tudi pri vprašanju zaupanja spletnim virom.

Zanimalo pa nas je tudi, v kolikšni meri anketiranci zaupajo posameznim spletnim virom (npr. spletni iskalniki, spletne strani uradnih inštitucij itd.) glede informacij o covidu-19. Pri tem vprašanju smo imeli šest postavk za šest različnih spletnih virov, kjer so anketiranci izražali svoje zaupanje v posamezen vir s pomočjo 5-stopenjske lestvice od 1 – »Sploh ne zaupam« do 5 – »Popolnoma zaupam«.

Poleg opisne statistike in univariatnih analiz smo opravili tudi bivariatne analize, natančneje enosmerno analizo variance in post hoc teste za ugotavljanje statistično značilnih razlik v pogostosti uporabe in zaupanju spletnim virom med posameznimi skupinami namer za cepljenje. Kot statistično značilne smo obravnavali rezultate vseh analiz, kjer je bil p < 0,05.

3 REZULTATI

V končnem vzorcu nam je ostalo 3600 anketirancev (za primerjavo: na dan 30. 10. 2020 je bilo v Sloveniji vseh študentov skupaj 71.957), kolikor jih je odgovorilo na vprašanje o nameri za cepljenje proti covid-19, starih med 18 in 63 let, s tem da je bila povprečna starost 22,7 let (SD = 4,7). Od tega je bilo 70,2 % žensk in 29,8 % moških. V Tabeli 1 so nekoliko bolj podrobno predstavljene socialno-demografske značilnosti anketirancev.

Tabela 1. Socialno-demografske značilnosti anketirancev v končnem vzorcu n (%)

Skupaj Ženske (n = 2526 , 70,2 %) Moški (n = 1074, 29,8 %) Starost (n = 3600)

20 let ali manj 1228 (34,1) 868 (34,4) 360 (33,5)

21–23 let 1402 (38,9) 978 (38,7) 424 (39,5)

24–26 let 654 (18,2) 467 (18,5) 187 (17,4)

27 ali več let 316 (8,8) 213 (8,4) 103 (9,6)

Stopnja študija (n = 3599)

1. bolonjska 2017 (56,0) 1382 (54,7) 635 (59,1)

2. bolonjska 1513 (42,0) 1106 (43,8) 407 (37,9)

3. bolonjska 69 (1,9) 37 (1,5) 32 (3,0)

SES (n = 3600)

Nizek 515 (14,3) 382 (15,1) 133 (12,4)

Srednji 2332 (64,8) 1658 (65,6) 674 (62,8)

Visok 753 (20,9) 486 (19,2) 267 (24,9)

V Tabeli 2 lahko vidimo, kako so anketiranci razporejeni po skupinah glede na izraženo namero za cepljenje.

Tabela 2. Število in odstotek anketirancev po skupinah glede namere za cepljenje

N %

Se ne namerava cepiti 1062 29,5

Neodločeni 1103 30,6

Se namerava cepiti 1435 39,9

Slika 1. Deleži odgovorov glede pogostosti uporabe posameznega spletnega vira pri iskanju informacij o covidu-19

Slika 2. Deleži odgovorov glede zaupanja posameznim spletnim virov o informacijah v povezavi s covidom-19

Na Slikah 1 in 2 lahko vidimo, kolikšen odstotek vseh anketirancev, ki so odgovorili na posamezno vprašanje, je izbral posamezno odgovorno kategorijo pri pogostosti uporabe spletnih medijev (Slika 1) in o zaupanju spletnim medijem glede iskanih informacij o covidu-19 (Slika 2).

Na Sliki 1 tako lahko vidimo, da anketiranci za iskanje informacij o covidu-19 najredkeje uporabljajo zdravstvene portale (59,3 % jih je odgovorilo »Nikoli« in 26,4 % »Redko«) in Wikipedijo (45,8 % »Nikoli« in 29,5 % »Redko«), najpogosteje pa iskalnike (59,7 % jih je odgovorilo s »Pogosto«) in spletne strani uradnih inštitucij (36,9 % jih to uporablja »Pogosto«).

Anketiranci medtem najbolj zaupajo (Slika 2) spletnim stranem uradnih inštitucij (24,4 % jih je odgovorilo s

»Popolnoma zaupam« in 50,9 % z »Zaupam«), najmanj pa zaupajo družbenim omrežjem (35,0 % jih je odgovorilo s »Sploh ne zaupam« in 35,9 % z »Ne zaupam«).

Tabela 3. Povprečja (in standardni odkloni) pogostosti uporabe spletnih virov za iskanje informacij o covidu-19 po skupinah glede na namero za cepljenje ter rezultati ANOVE

M(SD) ANOVA

Iskalniki (npr. Google, Bing, Yahoo!). (n = 3031) 3,31 (0,88) 3,39 (0,79) 3,51 (0,75) 15,63 <0,001 Spletne strani javnih teles (NIJZ, Ministrstvo za

zdravje RS, Vlada RS). (n = 3030) 2,67 (1,02) 2,99 (0,91) 3,16 (0,91) 67,80 <0,001 Wikipedia in ostale spletne enciklopedije. (n = 3031) 1,66 (0,89) 1,78 (0,89) 2,05 (1,00) 48,68 <0,001 Družbena omrežja (npr. Facebook, Instagram,

Twitter). (n = 3030) 2,39 (1,06) 2,22 (1,05) 2,06 (1,06) 23,56 <0,001

Zdravstveni portali (vizita.si, Zdravo.si). (n = 3024) 1,62 (0,81) 1,60 (0,79) 1,53 (0,78) 3,61 0,027 Medijski portali (npr. časopisi, TV postaje). (n = 3036) 2,77 (1,01) 2,92 (0,97) 2,98 (1,00) 10,94 <0,001

Opomba: Z debelim tiskom so označene vrednosti, ki se v posamezni vrstici med seboj NE razlikujejo statistično značilno. Dodatno sta dve vrednosti pri »Zdravstveni portali« podčrtani, ker tudi med njima NI statistične razlike.

V Tabeli 3 lahko vidimo povprečja pogostosti uporabe posameznih spletnih virov za iskanje informacij o covidu-19 po skupinah glede na namero za cepljenje ter F-vrednosti in statistične značilnosti razlik med skupinami. Opazimo lahko, da se najpogosteje za iskanje informacij glede covida-19 uporabljajo iskalniki, najredkeje pa zdravstveni portali (višje povprečje pomeni namreč pogostejšo uporabo, vrednosti od 1 do 4).

Tabela 4 nam prikazuje, v kolikšni meri posamezne skupine glede namere cepljenja v povprečju zaupajo posameznim spletnim virom glede informacij o covidu-19 (višje povprečje pomeni višje zaupanje, vrednosti od 1 do 5) ter F-vrednosti in statistične značilnosti razlik med skupinami. Anketiranci dojemajo kot najbolj zaupanja vredne spletne strani uradnih inštitucij, kot najmanj pa družbena omrežja.

Tabela 4. Povprečja (in standardni odkloni) zaupanja spletnim virom glede informacij o covidu-19 po skupinah glede na namero za cepljenje ter rezultati ANOVE

Iskalniki (npr. Google, Bing, Yahoo!). (n = 3590) 2,97 (0,95) 3,28 (0,72) 3,38 (0,73) 83,25 <0,001 Spletne strani uradnih inštitucij (NIJZ, Ministrstvo za

zdravje RS, Vlada RS). (n = 3587) 3,28 (1,21) 3,96 (0,80) 4,19 (0,77) 297,41 <0,001 Wikipedia in ostale spletne enciklopedije. (n = 3586) 2,35 (1,02) 2,72 (0,98) 2,95 (1,00) 108,70 <0,001 Družbena omrežja (npr. Facebook, Instagram,

Twitter). (n = 3588) 2,02 (0,89) 2,05 (0,88) 1,89 (0,85) 12,05 <0,001

Zdravstveni portali (med.over.net). (n = 3582) 2,40 (0,98) 2,48 (0,97) 2,38 (1,00) 3,16 0,043 Spletne strani medijev (npr. časopisov, TV postaj). (n

= 3588) 2,58 (1,05) 3,09 (0,90) 3,22 (0,91) 145,27 <0,001

Opomba: Z debelim tiskom so označene vrednosti, ki se v posamezni vrstici med seboj NE razlikujejo statistično značilno. Dodatno sta dve vrednosti pri »Zdravstveni portali« podčrtani, ker tudi med njima NI statistične razlike.

V Tabelah 3 in 4 lahko vidimo, da so razlike med skupinami, tako pri pogostosti uporabe kot tudi zaupanju, pri vseh spletnih virih statistično značilne. Če pa si te razlike pogledamo še nekoliko bolj natančno, pa nam Tukeyevi post hoc testi pokažejo, da razlike med posameznimi skupinami niso statistično značilne prav v vseh primerih, niti pri pogostosti uporabe spletnih virov niti pri zaupanju le-tem. Pri pogostosti uporabe razlike NISO statistično značilne med skupinama »Se ne namerava cepiti« in »Neodločeni« pri iskalnikih (kot je npr. Google) ter pri zdravstvenih

portalih ter med skupinama »Se namerava cepiti« in »Neodločeni« pri zdravstvenih portalih in spletnih straneh medijev.

Pri zaupanju spletnim virom razlike NISO statistično značilne med skupinama »Se ne namerava cepiti« in

»Neodločeni« pri družbenih omrežjih in zdravstvenih portalih. Pri zdravstvenih portalih tudi ni statistično značilne razlike med skupinama »Se ne namerava cepiti« in »Se namerava cepiti«, ki je tudi edina razlika med tema dvema skupinama, ki ni statistično značilna.

4 RAZPRAVA

Celoten svet pričakuje, da se bo s cepljenjem proti covidu-19 zaključila pandemija, ki je povzročila eno največjih vseobsegajočih kriz sodobnega časa. Zato številne države intenzivno cepijo različne skupine prebivalstva, da bi čim prej dosegli čim višjo stopnjo precepljenosti. Kar bo vseeno velik izziv, glede na to, da se je v zadnjih letih krepil fenomen odlašanja s cepljenjem in celo zavračanje cepljenja (Dror et al., 2020; Smith, 2017). Zato je za načrtovanje nadaljnjih (komunikacijskih) pristopov zelo pomembno, kakšen je odnos do cepljenja proti covidu-19 in namera za le-to med različnimi skupinami prebivalstva.

Odločitve o cepljenju so pogosto zapletene, saj nanje močno vplivajo čustva, pretekle izkušnje in vrstniki (MacDonald, 2015; Opel & Edgar, 2013) ter tudi okoliščine pridobivanja informacij iz različnih virov (Mus et al., 2017). Pri čemer ljudje vse pogosteje pridobivajo informacije o cepljenju na internetu in prek družbenih medijev, ki imajo tako vse večjo vlogo pri odločanju za cepljenje (Dubé et al., 2021), kar se kaže tudi v naši raziskavi. Namreč študenti so najpogosteje informacije o covidu-19 pridobivali prek spletnih iskalnikov, pri čemer so tisti, ki so se nameravali cepiti, le-te uporabljali še pogosteje. Bolj očitna je razlika med skupinama tistih, ki so se nameravali cepiti proti covidu-19 in tistimi, ki se niso nameravali cepiti proti covidu-19 pri pogostosti uporabe uradnih virov informacij in družbenih medijev. Študenti, ki imajo nižjo namero za cepljenje, manj uporabljajo uradne vire informacij in bolj uporabljajo družbene medije, kar ugotavljajo številne študije (Betsch & Sachse, 2012; Brunson, 2013; Wheeler & Buttenheim, 2013).

Prejšnje raziskave so pokazale, da zaupanje ljudi v vir informacij vpliva na to, ali se bodo izpostavili informacijam iz tega vira, bodo pozorni na ta vir in verjetnost, da bodo ukrepali na podlagi informacij, pridobljenih iz tega vira (Thai et al., 2018). Naša raziskava ugotavlja, da imajo študenti, ki so se nameravali cepiti, višjo stopnjo zaupanja v različne vire, razen pri zaupanju v družbene medije (imajo nižjo stopnjo zaupanja) in zdravstvene portale (ni razlik med skupinama), v primerjavi s študenti, ki se ne nameravajo cepiti. Zato je zaupanje v komunikacijske kanale in vire informacij tako zelo pomembno (Chesser et al., 2020), saj ko je zaupanje majhno, se pri ljudeh vzpostavi potreba po ponovni razlagi oziroma iskanju informacij, tudi o cepljenju (Yaqub et al., 2014), kar pa je lahko problematično, saj lahko pomeni uporabo in zaupanje zdravstvenim informacijam iz virov, ki so morda slabše kakovosti (npr. iz družbenih medijev, spletnih dnevnikov ali spletnih strani slavnih ali komercialnih (X. Chen et al., 2018).

5 ZAKLJUČEK

Z raziskavo smo ugotovili, da se nameravata cepiti skoraj dve petini slovenskih študentov, medtem ko se jih slaba tretjina še odloča o tem, ali se bodo cepili. Hkrati smo ugotovili nekatere razlike med skupinami študentov, ki se nameravajo cepiti in tistimi, ki se ne nameravajo cepiti proti covidu-19 glede pogostosti uporabe virov informacij in zaupanja vanje. S tem pa smo dobili boljši vpogled v namere študentske populacije glede cepljenja proti covidu-19, kar je pomembna podlaga za načrtovanje komuniciranja cepljenja v tej populaciji. Hkrati so podatki naše raziskave pokazali, da je pri tem smiselno upoštevati segmentacijo glede na različno namero za cepljenje.

FINANCIRANJE

Raziskava je nastala v okviru projekta Dvig zdravstvene pismenosti v Sloveniji – ZaPiS, ki ga izvajata Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za zdravje v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020. Projekt sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada (80 %) in Republika Slovenija (20 %).

LITERATURA

Betsch, C., & Sachse, K. (2012). Dr. Jekyll or Mr. Hyde? How the internet influences vaccination decisions: Recent eviden-ce and tentative guidelines for online vaccine communication. Vaccine, 30(25), 3723–6. https://doi.org/10.1016/j.vacci-ne.2012.03.078

Biasio, L. R. (2018). Vaccine hesitancy and health literacy. Human Vaccines & Immunotherapeutics, 13(3), 701–2. https://doi.

org/10.1080/21645515.2016.1243633

Brunson, E. K. (2013). How parents make decisions about their children’ s vaccinations. Vaccine, 31(46), 5466–70. https://doi.

org/10.1016/j.vaccine.2013.08.104

Chen, X., Hay, J. L., Waters, E. A., Kiviniemi, M. T., Biddle, C., Schofield, E., Li, Y., Kaphingst, K., & Orom, H. (2018). Health Lite-racy and Use and Trust in Health Information. Journal of Health Communication, 23(8), 724–34. https://doi.org/10.1080/

10810730.2018.1511658

Chen, Y., & Feeley, T. H. (2014). Numeracy, Information Seeking, and Self-Efficacy in Managing Health: An An Analysis Using the 2007 Health Information National Trends Survey (HINTS). Health Communication, 29(9), 843–53. https://doi.org/10.

1080/10410236.2013.807904

Chesser, A., Ham, A. D., & Woods, N. K. (2020). Assessment of COVID-19 Knowledge Among University Students: Im-plications for Future Risk Communication Strategies. Health Education & Behavior, 47(4), 540–3. https://doi.

org/10.1177/1090198120931420

Dadaczynski, K., Okan, O., Messer, M., Leung, A. Y. M., Rosário, R., Darlington, E., & Rathmann, K. (2021). Digital Health Lite-racy and Web-Based Information-Seeking Behaviors of University Students in Germany During the COVID-19 Pandemic:

Cross-sectional Survey Study. Journal of Medical Internet Research, 23(1), 1–17. https://doi.org/10.2196/24097

DeRoo, S. S., Pudalov, N. J., & Fu, L. (2020). Planning for a COVID-19 Vaccination Program. JAMA, 323(24), 2458–9. https://doi.

org/10.1001/jama.2020.8711

Dror, A. A., Aviv, T., Morozov, N. G., & Aviv, T. (2020). Vaccine Hesitancy: The Next Challenge in the Fight Against COVID-19.

Research Square, 1–12.

Dubé, È., Ward, J. K., Verger, P., & Macdonald, N. E. (2021). Vaccine Hesitancy, Acceptance, and Anti-Vaccination: Trends and Future Prospects for Public Health. Annual Review OfPublic Health, 42, 175–91.

Duplaga, M. (2020). The Determinants of Conspiracy Beliefs Related to the COVID-19 Pandemic in a Nationally Representative Sample of Internet Users. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17(7818).

Eskola, J., Duclos, P., Schuster, M., MacDonald, N. E., & SAGE Working Group on Vaccine Hesitancy. (2015). How to deal with

Eskola, J., Duclos, P., Schuster, M., MacDonald, N. E., & SAGE Working Group on Vaccine Hesitancy. (2015). How to deal with

In document Zbornik povzetkov in recenziranih prispevkov Javno zdravje in COVID-19 (Strani 129-137)