doc. dr. Branko Gabrovec
Nacionalni inštitut za javno zdravje Povzetek
Zaradi omejevalnih ukrepov se je telesna dejavnost pomembno zmanjšala, povečal se je tudi sedeči način življenja.
Raziskave so pokazale povezanost med telesno vadbo in med kakovostjo spanja ter naraščajočimi duševnimi motnjami. Pacienti, ki so bili telesno aktivni in imajo zdravo prehrano, imajo blažji potek bolezni in manj zapletov, hkrati pa tudi kakovostnejši spanec in manj težav z duševnim zdravjem. Pomembno je, da zdravstvene politike promovirajo telesno dejavnost in zmanjševanje sedečega načina življenja. Namen tega prispevka je pregled vpliva telesne dejavnosti na obolele s covidom-19.
Ključne besede: covid-19; telesna dejavnost; smrtnost Abstract
Because of the COVID-19 restriction measures, we have seen a significant decrease in physical activity and an increase of sedentary lifestyle. Research has confirmed the connection between physical activity, quality of sleep and increase of negative mental health conditions. Patients who were physically active and had healthy nutrition, had less severe course of COVID-19 disease, better quality of sleep and less mental health problems. It is important that health policies promote physical activity and a decrease of sedentary lifestyle. The purpose of this paper is to study the influence of physical activity on COVID-19 patients.
Keywords: COVID-19; physical activity; mortality 1 UVOD
Virusi iz skupine koronavirusov povzročajo predvsem bolezni zgornjih dihal, lahko pa tudi hud akutni respiracijski sindrom (Mesarič et al., 2020). Značilnost covida-19 je, da lahko prizadene kateri koli organski sistem. Posebej nevaren je pojav t. i. tihe hipoksije, saj prizadeta oseba ne čuti pomanjkanja kisika v krvi (Zupanc, 2020). Žal ni nobenih specifičnih bolezenskih simptomov in znakov, po katerih bi covid-19 lahko razlikovali od ostalih virusnih okužb dihal, kot sta npr. gripa in prehlad (Tomažič, n.d.). Okužba lahko poteka brez simptomov, z blagimi ali s hujšimi, ki lahko vodijo v smrt bolnika. Pri težjih oblikah bolezni so najpogosteje prizadeta pljuča (Harlander, Tomažič, Turel, & Jereb, 2020). Bolezen večinoma poteka subakutno z različnimi simptomi in znaki (Guan et al., 2020; Metlay et al., 2019). V začetni fazi se covid-19 najpogosteje kaže s povišano telesno temperaturo (98 %), kašljem (76 %) in težkim dihanjem (55 %) (Vozel & Battelino, 2020). Drugi najpogostejši simptomi in znaki okužbe s covidom-19 so: slabo počutje, huda splošna oslabelost, izguba vonja in okusa, glavobol (Harlander et al., 2020) ter bolečine v mišicah (Mesarič et al., 2020). Glede na rezultate raziskav se zaenkrat ocenjuje, da ima okrog 20–
40 % oseb okužbo brez simptomov. Okuženi prenašajo okužbo že vsaj kakšen dan pred pojavom znakov bolezni (Tomažič, n.d.). Sama kužnost je najvišja prvih nekaj dni bolezni (Zupanc, 2020).
Pri 80 % zbolelih bolezen poteka blago do zmerno, pri 15 % je potek hud in pri 5 % kritičen. Skoraj pri polovici kritično bolnih se bolezen konča s smrtnim izidom. Pri 10–15 % oseb z blago in zmerno prizadetostjo bolezen lahko napreduje v hujšo obliko, 15–20 % hudo bolnih pa lahko postane kritično bolnih (Tomažič, n.d.). Pri približno 10–20
% bolnikov s kliničnimi znaki in simptomi je potrebna hospitalizacija in pri 5 % hospitalizacija v enoti intenzivne terapije (Zupanc, 2020). Pri tistih z blagim potekom bolezni simptomi in znaki izzvenijo v obdobju do dveh tednov, pri hudo bolnih v obdobju dveh do štirih tednov in pri preživelih kritično bolnih v obdobju treh do šestih tednov (Tomažič, n.d.). Okužbe z novim koronavirusom od ostalih povzročiteljev akutnih okužb dihal, vključno s pljučnicami, ne moremo ločiti zgolj na osnovi poteka bolezni in bolnikovih težav. Za potrditev ali izključitev okužbe z novim koronavirusom je potrebno mikrobiološko testiranje. Koronavirus se dokazuje v brisu nosno-žrelnega prostora, v brisu žrela, izmečku dihal in še v drugih kužninah (“Koronavirus, ” n.d.).
Covid-19 je povzročil veliko družbenih sprememb, predvsem na področju življenjskega sloga in zdravstvenega stanja prebivalstva. Približno 10 % pozitivnih bolnikov s covidom-19 ima t. i. »LONG COVID«, ki bolniku po prebolelosti oslabi telesno, psihološko zdravje za več kot 12 tednov. Preostali del populacije pa trpi zaradi posrednega vpliva
covida-19, predvsem zaradi implementacij različnih omejitev in prepovedi za obvladovanje širjenja te nalezljive bolezni (McBride et al., 2021).
Spremembe v psihičnem počutju, ki jih je posredno povzročil covid-19, kažejo, da so ljudje bolj nagnjeni k depresiji oziroma slabemu počutju, kar neposredno vpliva na to, da se ljudje slabše prehranjujejo oziroma zaužijejo večje količine nezdrave hrane (predvsem v obliki nezdravih prigrizkov), poveča se poraba cigaret, alkohola, prepovedanih substanc, so manj telesno aktivni, več je sedentarnega življenjskega sloga in imajo slabšo kakovost spanca. Rešitev temu je večdimenzionalno posredovanje, usmerjeno k potrebam posameznika, kjer se omogoča vsaj neka oblika socialne udeležbe (npr. zunanje telesne dejavnosti, kjer se lahko zagotovi ustrezna razdalja med posamezniki – tek, kolesarjenje, tenis ipd.) ter delavnice, kjer se ljudje učijo o zdravi prehrani, telesni vadbi in drugo (Ammar et al., 2021).
Raziskave za čas prvega t. i. lockdown-a v Veliki Britaniji (VB) kažejo, da je od 1521 odraslih 57 % izvajalo nekaj telovadbe, vendar ena tretjina teh ni dosegla/presegla minimalne priporočene tedenske aktivnosti. V VB je ta definirana kot zmerna ali močna intenzivnost telovadbe, kjer mora biti skupni tedenski seštevek telovadbe vsaj 150 minut. Večina ranljivejše populacije je na teden izvajala manj kot 30 minut takšne telovadbe. Opažen je porast sedečega vedenja, predvsem v obliki daljših neprekinjenih intervalov (zaradi prepovedi/omejitev gibanj, dela in šole od doma). Takšno vedenje predstavlja tvegani dejavnik za razvoj kardiovaskularnih obolenj, diabetes tipa 2 ter višjo smrtnost (McBride et al., 2021).
Prispevek je namenjen pregledu telesne dejavnosti ob omejitvenih ukrepih v času pandemije za paciente, ki se okužijo s covidom-19 in telesne a dejavnosti po prebolevanju covida-19.
2 METODE
Za to raziskavo smo opravili pripovedni – narativni pregled literature. Pregled literature je bil izveden skladno s prednostnimi poročili za sistematične preglede in meta analizo (PRISMA-P) (Moher et al., 2015). Iskanje prispevkov je potekalo v podatkovni bazi Web of Science (WoS). Uporabljene so bile naslednje kombinacije ključnih besed v angleškem jeziku »Corona« and »physical activity«, »Covid« and »physical«, »SARS-CoV-2« and »physical activity«.
Upoštevani so bili prispevki, objavljeni v obdobju od leta 2019 do leta 2021. V študijo so bili vključeni prispevki iz recenziranih znanstvenih revij ter strokovne in poljudne objave. Izključene so bile informacije iz uredništev, pisma, intervjuji, posterji in članki brez dostopa do celotnega besedila. Od skupno 6930 zadetkov je bilo na koncu v analizo vključeno 14 virov.
Tabela 1. Iskalna tabela
Baza Ključne besede Št. zadetkov Izbrani zadetki Končna izbira
WoS
Pregled literature je bil opravljen v podatkovni bazi Web of Science. Glede na ključne besede je bilo skupno število zadetkov 6983 Po izključitvi podvojenih zadetkov in upoštevanju vključitvenih kriterijev smo v analizo vključili 14 zadetkov.
Številne raziskave potrjujejo upad telesne dejavnosti med pandemijo. Pogostost telesne dejavnosti je pomembno upadla v času prvega vala (Nathan et al., 2021). V zgodnjem delu pandemije je bila telesna dejavnost bolj prizadeta kot spanje. Čas, preživet v postelji, se je povečal za 20 minut, medtem ko je telesna dejavnost upadla za 42 % (Ong et al., 2021).
Večina raziskav poroča o zmanjšanju telesne dejavnosti med pandemijo in tudi povečanje sedenja, tudi pri otrocih in starejših z vrsto zdravstvenih težav (Stockwell et al., 2021). Raziskava v Avstraliji je pokazala, da se je v pandemiji telesna dejavnost zmanjšala za 48,9 %, kakovost spanca za 40,7 %, uživanje alkohola pa povečalo za 26,6 % in kajenje za 6,9 %. Dodatno so se duševne težave najbolj povečale pri ženskem spolu. Spremembe v duševni simptomatiki so povezane z zmanjšano telesno dejavnostjo, in uživanjem alkohola (Stanton et al., 2020).
Podobno je bilo ugotovljeno v Franciji, kjer se je telesna dejavnost zmanjšala za 53 %, sedenje pa povečalo za 63
%. Ob slabših prehranjevalnih navadah je 35 % sodelujočih v raziskavi povečalo telesno težo (Deschasaux-Tanguy et al., 2021). Zmanjšano telesno dejavnost so potrdili v raziskavi v Veliki Britaniji, kjer je o tem poročalo 31 % anketirancev, kljub vsemu je ostali odstotek ohranil ali povečal svojo telesno dejavnost (Spence et al., 2021). V kanadski raziskavi so ugotovili, da je 40,5 % neaktivnih sodelujočih v raziskavi postalo še bolj neaktivnih, med aktivnimi prebivalci pa je le 22,4 % postalo manj aktivnih. Anketirani, ki so bili manj aktivni, a so preživeli več časa zunaj, so imeli manj anksioznih motenj (Lesser & Nienhuis, 2020).
Raziskava, ki je z aplikacijo merila število korakov prebivalcev v 187 državah, je odkrila, da se je po svetu po razglasitvi pandemije v desetih dneh število korakov zmanjšalo za 5,5 %, v 30 dneh pa za 27,3 %. Največje zmanjšanje je bilo zaznano po uvedbi karantene v Italiji za 48,7 %, najmanjše pa na Švedskem za 6,8 %. Zmanjšanje za 15 % so države dosegle v: Italija v 5 dneh, Španija v 9 dneh, Francija v 12 dneh, Indija v 14 dneh, ZDA v 15 dneh, Velika Britanija v 17 dneh, Avstralija v 19 dneh, in Japonska v 24 dneh (Tison et al., 2020).
Zmanjšana telesna dejavnost zaradi omejevalnih ukrepov zmanjšuje možnost organskih sistemov za boj proti virusni okužbi in povečuje nevarnost okvare imunskega, respiratornega in kardiovaskularnega sistema ter možganov (Woods et al., 2020). Prebivalci, ki so redno telesno aktivni in imajo zdravo prehrano, ob okužbi bolezen bolje prebolevajo. Paciente z manjšo telesno dejavnostjo je okužba s covidom-19 bolj prizadela (Tavakol et al., 2021). Španska raziskava je pokazala, da tudi povečano sedeče življenje vpliva na povečano smrtnost ob covidu-19 (Salgado-Aranda et al., 2021). A omejitve gibanja niso prispevale le k negativnemu vplivu na telesno dejavnost, ampak tudi na kakovost spanja in na splošno počutje (Martínez-de-Quel et al., 2021) ter na razvoj depresivne simptomatike (Nathan et al., 2021).
Pomembno področje predstavljajo tudi rakavi bolniki. V Italijanski raziskavi so rakavi bolniki med epidemijo povečali svojo telesno težo (5 +/- 3,4 kg). 90 % bolnikov je poročalo o zmanjšani telesni dejavnosti in povečanju časa v sedečem položaju. V času pandemije se je rakavim bolnikom znižala telesna dejavnost, povečal čas v sedečem položaju in povečala telesna teža. Pri rakavih bolnikih so potrebne specifične in prilagojene intervencije, ker lahko povečana telesna teža predstavlja dodatno tveganje za ponoven razvoj raka in ob okužbi resnejši potek covida-19.
Povečanje telesne dejavnosti in telovadba se tako priporoča za večjo stopnjo preživetosti pri rakavih obolenjih (Gurgel et al., 2021).
Fizična vadba izboljšuje duševno kot tudi telesno zdravje. Povečanje telesne dejavnosti naj bo prioriteta, še posebej takrat, ko so ovire za opravljanje vadbe velike. Psihološki okvirji in tehnike predstavljajo vedenja in motivacije, ki se lahko uporabijo za povečevanje telesne dejavnosti med epidemijo covida-19 (Diamond & Waite, 2021).
4 DISKUSIJA
Pandemija je močno spremenila življenja prebivalcev. Zaradi omejevalnih ukrepov se je telesna dejavnost pomembno zmanjšala, povečal pa se je sedeči način življenja. Raziskave so odkrile povezanost med telesno vadbo in med spanjem ter naraščajočimi duševnimi motnjami. Prebivalci, ki so telesno aktivni in imajo zdravo prehrano, imajo blažji potek bolezni in manj zapletov, hkrati pa kakovostnejši spanec in manj težav z duševnim zdravjem.
Pomembno je, da se javnozdravstveni odločevalci zavedajo, da imajo omejitve gibanja resne javnozdravstvene posledice. Omejitve še najbolj prizadenejo populacijo, ki imajo aktivno življenje (Martínez-de-Quel et al., 2021).
Javnozdravstvene politike morajo tako promovirati telesno dejavnost in zmanjševanje sedenja (Stockwell et al., 2021).
LITERATURA
Ammar, A., Trabelsi, K., Brach, M., Chtourou, H., Boukhris, O., Masmoudi, L., Bouaziz, B., Bentlage, E., How, D., Ahmed, M., Mueller, P., Mueller, N., Hammouda, O., Paineiras-Domingos, L. L., Braakman-Jansen, A., Wrede, C., Bastoni, S., Pernambu-co, C. S., Mataruna, L., Taheri, M., … Hoekelmann, A. (2021). Effects of home confinement on mental health and lifestyle behaviours during the COVID-19 outbreak: insights from the ECLB-COVID19 multicentre study. Biology of sport, 38(1), 9–21. https://doi.org/10.5114/biolsport.2020.96857
Deschasaux-Tanguy, M., Druesne-Pecollo, N., Esseddik, Y., de Edelenyi, F. S., Allès, B., Andreeva, V. A., … Touvier, M. (2021).
Diet and physical activity during the coronavirus disease 2019 (COVID-19) lockdown (March–May 2020): results from the French NutriNet-Santé cohort study. The American Journal of Clinical Nutrition, 113(4), 924–38. https://doi.org/10.1093/
ajcn/nqaa336.
Diamond, R., & Waite, F. (2021). Physical activity in a pandemic: A new treatment target for psychological therapy. Psychology and Psychotherapy: Theory, Research and Practice, 94(2), 357–64. https://doi.org/10.1111/papt.12294
Guan, W., Ni, Z., Hu, Y., Liang, W., Ou, C., He, J., Liu, L., Shan, H., Lei, C., Hui, D.S.C., Du, B., Li, L., Zeng, G., Yuen K.Y., Chen, R., Tang, C., Wang, T., Chen, P., Xiang, J., … Zhong, N. (2020). Clinical Characteristics of Coronavirus Disease 2019 in China.
New England Journal of Medicine, 382(18), 1708–20. https://doi.org/10.1056/nejmoa2002032.
Gurgel, A. R. B., Mingroni-Netto, P., Farah, J. C., de Brito, C. M. M., Levin, A. S., & Brum, P. C. (2021). Determinants of Health and Physical Activity Levels Among Breast Cancer Survivors During the COVID-19 Pandemic: A Cross-Sectional Study. Fron-tiers in Physiology, 12. https://doi.org/10.3389/fphys.2021.624169
Harlander, M., Tomažič, J., Turel, M., & Jereb, M. (2020). Covid-19: A killer with »silent hypoxemia«. Zdravniški Vestnik, 89(11–
12), 640–7. https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3100
Koronavirus - za splošno javnost. (n.d.) Nacionalni inštitut za javno zdravje. Retrieved May 19, 2021, from https://www.nijz.si/
sl/koronavirus-za-splosno-javnost
Lesser, I. A., & Nienhuis, C. P. (2020). The Impact of COVID-19 on Physical Activity Behavior and Well-Being of Canadians. In-ternational Journal of Environmental Research and Public Health, 17(11), 3899. https://doi.org/10.3390/ijerph17113899 Martínez-de-Quel, Ó., Suárez-Iglesias, D., López-Flores, M., & Pérez, C. A. (2021). Physical activity, dietary habits and sleep
quality before and during COVID-19 lockdown: A longitudinal study. Appetite, 158, 105019. https://doi.org/10.1016/j.
appet.2020.105019
McBride, E., Arden, M. A., Chater, A., & Chilcot, J. (2021). The impact of COVID-19 on health behaviour, well-being, and long-term physical health. British Journal of Health Psychology, 26(2), 259–70. https://doi.org/10.1111/bjhp.12520
Mesarič, V. A., Pogačnik, R. K., Kavšek, G., Bregar, A. T., Steblovnik, L., & Druškovič, M. (2020). Reorganization of the working process in ljubljana maternity hospital during SARS-CoV-2 pandemic. Zdravniški Vestnik, 89(11–12), 671–9. https://doi.
org/10.6016/ZdravVestn.3098
Metlay, J. P., Waterer, G. W., Long, A. C., Anzueto, A., Brozek, J., Crothers, K., Cooley, L. A., Dean, N. C., Fine, M. J., Flanders, S. A., Griffin, M. R., Metersky, M. L., Musher, D. M., Restrepo, M. I., & Whitney, C. G. (2019). Diagnosis and treatment of adults with community-acquired pneumonia. American Journal of Respiratory and Critical Care Medicine, 200(7), E45–
E67. https://doi.org/10.1164/rccm.201908-1581ST
Moher, D., Shamseer, L., Clarke, M., Ghersi, D., Liberati, A., Petticrew, M., Shekelle, P., Stewart, L. A., & PRISMA-P Group.
(2015). Preferred reporting items for systematic review and meta-analysis protocols (PRISMA-P) 2015 statement. Syste-matic Reviews, 4(1), 1. https://doi.org/10.1186/2046-4053-4-1
Nathan, A., George, P., Ng, M., Wenden, E., Bai, P., Phiri, Z., & Christian, H. (2021). Impact of covid-19 restrictions on western Australian children’s physical activity and screen time. International Journal of Environmental Research and Public Health, 18(5), 1–13. https://doi.org/10.3390/ijerph18052583
Ong, J. L., Lau, T., Massar, S. A. A., Chong, Z. T., Ng, B. K. L., Koek, D., Zhao, W., Yeo, B. T. T., Cheong, K., & Chee, M. W. L. (2021).
COVID-19-related mobility reduction: heterogenous effects on sleep and physical activity rhythms. Sleep, 44(2), 1–13.
https://doi.org/10.1093/sleep/zsaa179
Salgado-Aranda, R., Pérez-Castellano, N., Núñez-Gil, I., Orozco, A. J., Torres-Esquivel, N., Flores-Soler, J., Chamaisse-Akari, A., Mclnerney, A., Vergara-Uzcategui, C., Wang, L., González-Ferrer, J. J., Filgueiras-Rama, D., Cañadas-Godoy, V., Macaya-Mi-guel, C., & Pérez-Villacastín J. (2021). Influence of Baseline Physical Activity as a Modifying Factor on COVID-19 Mortality:
A Single-Center, Retrospective Study. Infectious Diseases and Therapy, 10(2), 801–14. https://doi.org/10.1007/s40121-021-00418-6
Spence, J. C., Rhodes, R. E., McCurdy, A., Mangan, A., Hopkins, D., & Mummery, W. K. (2021). Determinants of physical acti-vity among adults in the United Kingdom during the COVID-19 pandemic: The DUK-COVID study. British Journal of Health Psychology, 26(2), 588–605. https://doi.org/10.1111/bjhp.12497
Stanton, R., To, Q. G., Khalesi, S., Williams, S. L., Alley, S. J., Thwaite, T. L., Fenning, A. S., & Vandelanotte, C. (2020). Depression, Anxiety and Stress during COVID-19: Associations with Changes in Physical Activity, Sleep, Tobacco and Alcohol Use in Aus-tralian Adults. International journal of environmental research and public health, 17(11), 4065. https://doi.org/10.3390/
ijerph17114065
Stockwell, S., Trott, M., Tully, M. A., Shin, J. II., Barnett, Y., Butler, L. T., Mcdermott, D. T., Schuch, F. B., & Smith, L. (2021, February 1). Changes in physical activity and sedentary behaviours from before to during the COVID-19 pandemic loc-kdown: A systematic review. BMJ Open Sport and Exercise Medicine, Vol. 7, p. e000960. https://doi.org/10.1136/bmj-sem-2020-000960
Tavakol, Z., Ghannadi, S., Tabesh, M. R., Halabchi, F., Noormohammadpour, P., Akbarpour, S., Alizadeh, Z., Nezhad, M. H., &
Reyhan, S. K. (2021). Relationship between physical activity, healthy lifestyle and COVID-19 disease severity; a cross-sec-tional study. Zeitschrift fur Gesundheitswissenschaften = Journal of public health, 1–9. Advance online publication. https://
doi.org/10.1007/s10389-020-01468-9
Tison, G. H., Avram, R., Kuhar, P., Abreau, S., Marcus, G. M., Pletcher, M. J., & Olgin, J. E. (2020, November 3). Worldwide Effect of COVID-19 on Physical Activity: A Descriptive Study. Annals of Internal Medicine, Vol. 173, pp. 767–70. https://doi.
org/10.7326/M20-2665.
Tomažič, J. (n.d.). Covid-19: kaj je dobro, da ve vsak zdravnik.
Tsai, J., & Wilson, M. (2020, April 1). COVID-19: a potential public health problem for homeless populations. The Lancet Public Health, Vol. 5, pp. e186–e187. https://doi.org/10.1016/S2468-2667(20)30053-0.
Vozel, D., & Battelino, S. (2020). Adjustments of audiological, vestibular and otosurgical management during covid-19 epide-mics. Zdravniški Vestnik, 89(11–12), 692–701. https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3119.
Woods, J. A., Hutchinson, N. T., Powers, S. K., Roberts, W. O., Gomez-Cabrera, M. C., Radak, Z., Berkes, I., Boros, A., Boldogh, I., Leeuwenburgh, C., Coelho-Júnior, H. J., Marzetti, E., Cheng, Y., Liu, J., Durstine, J. L., Sun, J., & Ji, L. L. (2020). The COVID-19 pandemic and physical activity. Sports medicine and health science, 2(2), 55–64. https://doi.org/10.1016/j.
smhs.2020.05.006
Zhou, F., Yu, T., Du, R., Fan, G., Liu, Y., Liu, Z., Xiang, J., Wang, Y., Song, B., Gu, X., Guan, L., Wei, Y., Li, H., Wu, X., Xu, J., Tu, S., Zhang, Y., Chen, H., & Cao, B. (2020). Clinical course and risk factors for mortality of adult inpatients with COVID-19 in Wuhan, China: a retrospective cohort study. The Lancet, 395(10229), 1054–62. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(20)30566-3 Zupanc, T. L. (2020, November). COVID-19 – »the perfect storm?«. Zdravniški Vestnik, 89, 587–90. https://doi.org/10.6016/
ZdravVestn.3197
VPLIV EPIDEMIJE COVID-19 V LETU 2020 NA PREDPISOVANJE ZDRAVIL ZA DUŠEVNE MOTNJE