MEDIJSKO (U)OKVIRJANJE LOCKDOWNA V SLOVENSKEM MEDIJSKEM PROSTORU MEDIA FRAMING OF LOCKDOWN IN SLOVENIAN MEDIAN SPHERE

Mitja Vrdelja, Nadja Ćakić, Alja Polajžer, Neža Prešiček, Jernej Berzelak

Nacionalni inštitut za javno zdravje Povzetek

Zaradi globalne pandemije covida-19 so države po svetu sprejele številne ukrepe za zajezitev širjenja okužb, eden izmed teh ukrepov je t. i. lockdown oziroma popolno zaprtje države, ki predstavlja strožji ukrep. Temu je bilo posvečene veliko medijske pozornosti, kar smo proučevali tudi v naši raziskavi. Poleg tega smo ugotavljali, kako je bil lockdown vrednostno (u)okvirjen, pri čemer nas je zanimalo, ali so novinarji prispevke na to tematiko ovrednotili kot pozitivno, nevtralno ali negativno. Ugotovili smo, da je bilo predvsem v času sprejemanja in uveljavljanja ukrepa veliko novinarskih prispevkov na temo, precej manj novinarske pozornosti pa ji je bilo namenjeno v času samega lockdowna in še manj po njegovem zaključku. Slovenski mediji so ukrep lockdowna največkrat pojasnili s ključnimi besedami »zaprtje države«, ki so ga uporabili v približno polovici novinarskih prispevkov, v skoraj tretjini prispevkov pa so uporabili angleško besedo »Lockdown«. Večina novinarskih prispevkov o tem ukrepu je bila pozitivno vrednostno (u)okvirjena, so pa opazne razlike v času pred sprejetjem ukrepa, med samim izvajanjem in po njem.

Ključne besede: medijsko okvirjanje; lockdown; covid-19 Abstract

Due to global COVID-19 pandemic, the countries all over the world have taken a number of measures to reduce the spread of infections, one of the stricter being the so-called lockdown or a total closure of a country. A lot of media attention was given to this measure, which we studied in our research. In addition, we studied how the lockdown was value-based, and we were interested in whether the journalists evaluated the articles on this topic as positive, neutral or negative. We found that there were a lot of journalistic articles on the topic, especially at the time of the adoption and the enforcement of the lockdown measure, and much less journalistic attention was paid to it during the lockdown itself and even less after its completion. The Slovenian media most often explained the lockdown measure with the key words “closure of the country”, which was used in about half of the journalistic articles, and in almost a third of the articles they used the English word “lockdown”. Most journalistic articles on this measure were positive in terms of value, but there are noticeable differences in the time before the adoption of the measure, during its implementation and after its completion.

Keywords: media framing; lockdown; covid-19 1 UVOD

Nalezljive bolezni ne poznajo meja območij, držav, niti kontinentov in se širijo z bliskovito hitrostjo ter ogrožajo prebivalce vsega sveta, ne le nerazvitih in od nas oddaljenih držav (Kraigher et al., 2018). Virus SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen covid-19 in pandemijo te bolezni, je povzročil tektonske premike v socialni realnosti (Becq et al., 2020). Pandemija covida-19 je v družbeno realnost vnesla številne izzive, spremembe in omejitve. Da bi zajezili širitev virusa, so države po svetu sprejele različne ukrepe, ki so močno posegli v način življenja, kot smo ga poznali pred izbruhom virusa (Y. Kim, 2016). Eden izmed takih ukrepov je t. i. lockdown oziroma popolno zaprtje države. Lockdown pomeni stroge omejitve potovanj, družbenih interakcij ter dostopa do javnih mest in s tem ukrepom so se morali soočati milijoni po vsem svetu (Liu et al., 2020). V različnih državah na rezultate oziroma uspešnost lockdowna vpliva veliko spremenljivk in različnih kombinacij politik. Nekatere študije ugotavljajo, da so ostre politike zapiranja držav v primerjavi z lažjimi pristopi, minimalno vplivale na preprečevanje širjenja covida-19 (Boesch, 2021), spet druge pa ugotavljajo, da je ukrep lockdowna eden ključnih faktorjev, ki uspešno zajezi širjenje okužb (Alfano & Ercolano, 2020).

Slovenija se je v času tretjega vala (trajal je med 19. oktobrom 2020 in 15. 6. 2021) pandemija poslužila tega ukrepa, ki ga je Vlada Republike Slovenije uradno sprejela 28. 3. 2021 (Vlada Republike Slovenije, 2021). 11-dnevni lockdown je trajal od 1. do 11. 4. 2021. Ta je vključeval več različnih omejitev: obvezno nošenje mask v zaprtih prostorih in na prostem, šolanje na daljavo, zaprtje vrtcev, omejeno gibanje na statistično regijo, prepoved vseh javnih zborovanj, omejitev gibanja v nočnem času med 22. in 5. uro, zaprtje kulturnih in verskih objektov, omejeno delovanje javnega prometa, zaprtje smučišč, prehod državne uprave na delo od doma, gospodarstvo pa je bilo v

določeni meri organizirano tako, da je omogočalo delo od doma itd. Ljudje so različno dojemali sprejete ukrepe in omejitve. Mnogi (okoli 60 %) so jih ocenjevali kot močno pretirane, pri čemer se je delež strinjanja o pretiranosti omejitev pred začetkom lockdowna in med njegovim izvajanjem še povečal. Najbolj sporna ukrepa sta bila za prebivalce še zapiranje šol in prepoved prehajanja med regijami – odstotek strinjanja o odpravi teh dveh ukrepov je bil nad 80 % (Hočevar Grom et al., 2021).

Pandemiji in ukrepom, ki jih države sprejemajo, so mediji že od vsega začetka posvečali veliko pozornosti. V času zdravstvene krize javnost se namreč vloga medijev še dodatno okrepi in predstavljajo pomemben komunikacijski kanal med ključnimi institucijami (politični akterji, zdravstvom itd.) in javnostmi (Islam et al., 2020). Raziskave ugotavljajo, da imajo celo ključno vlogo pri upoštevanju uradnih navodil in smernic, mediji oziroma značilnosti informacij in virov informacij, ki jih ljudje spremljajo (Williams et al., 2021). Informacije, ki jih mediji posredujejo o nalezljivih boleznih, pa imajo tudi ekonomski, psihološki in družbeni vpliv (Hubner, 2021).

Ljudje naj bi med pandemijo najbolj zaupali informacijam, ki jih dajejo strokovnjaki, tj. zdravniki, znanstveniki, manj pa zaupajo informacijam, ki jih posredujejo predstavniki politike (Y. Kim, 2016). Informacije, ki jih ljudje zaznavajo kot verodostojne in viri informacij, ki jim zaupajo imajo pozitivne učinke na njihovo samozaščitno vedenje (LaVela et al., 2013). Med zdravstvenimi krizami se razkrije tudi dejstvo, da imajo mediji moč pomiriti ali poudariti strahove javnosti (Y. J. Kim et al., 2020). Raziskava, ki je proučevala medijsko porabo tradicionalnih medijev (časopisov in televizije) med izbruhom virusa MERS (MERS je akutna okužba dihal z novim koronavirusom) je pokazala porast negativnih čustvenih odzivov v javnosti (Seo, 2019). Več kot so ljudje med pandemijo spremljali medije, bolj so bili zaskrbljeni zaradi epidemiološke situacije v državi (Mutua & Ong’ong’a, 2020). Druga raziskava pa je pokazala, da je kontinuirano izpostavljanje medijskim objavam o virusu H1N1 vplivalo na obnašanje javnosti hkrati pa se je medijsko poročanje izkazalo za ključnega posrednika kredibilnih informacij, ki jih je javnost potrebovala za sprejemanje zaščitnih vedenj (Zhu et al., 2016).

Posameznik si ob srečanju z novo družbeno situacijo (npr. lockdownom) dogajanje razlaga s pomočjo medijskega okvirjanja, ki mu pomaga razložiti ozadje in kontekst specifične situacije oziroma dogodka (Poirier et al., 2020).

Načinov razlage dogajanja specifične situacije je mnogo, te pa so odvisne od novinarskega okvirjanja realnost (Brüggemann, 2014). (U)okvirjanje predstavlja izbiro in izpostavitev določene definicije problema, interpretacijo vzrokov slednjega, podaja določene moralne presoje in predlog načina rešitve (Entman, 1993). Novinarski viri so tako eden izmed ključnih določevalcev ne le tega, katera informacija bo dosegla občinstvo, pač pa tudi, kakšna podoba družbe oziroma specifične družbene situacije bo v njej predstavljena (Golding & Murdoch 2015).

Zato je namen prispevka proučiti poročanje slovenskih medijev o lockdownu oziroma popolnem zaprtju države.

Pri tem nas je zanimalo, kako pogosto se je tematika lockdowna sploh pojavljala v medijih oziroma slovenskem medijskem prostoru in kakšen je bil kontekst medijskega poročanja o lockdownu. Zanimalo nas je, v kakšen vrednostni okvir so novinarji prispevek postavili (v pozitiven, negativen ali nevtralen) in ali so pri tem opazne razlike med tremi primerjalnimi obdobji – v času sprejemanja in uvajanja ukrepe, med ukrepom in po njem.

2 METODOLOGIJA

Izveden je bil načrt pridobivanja relevantnih novinarskih prispevkov v slovenskem medijskem prostoru, pridobili in pregledali smo prispevke, izvedli analizo okvirjev ter oblikovali ustrezen proces izbire relevantnih prispevkov.

Analiza medijskega poročanja v slovenskih tiskanih in elektronskih medijih je zajela obdobje od 21. 3. 2021 do 18.

4. 2021. Gre za obdobje, ko se je v javnosti in slovenskem medijskem prostoru začelo govoriti o možnosti sprejetja lockdowna, med samim izvajanjem lockdowna in obdobje po zaključku le-tega. Vlada RS je drugi lockdown v Sloveniji uradno sprejela 28. 3. 2021.

Izbor relevantnih objav je tako razdeljen v tri časovna obdobja:

1. Pred lockdownom: od 21. 3. do 1. 4. 2021;

2. Med lockdownom: od 1. 4. do 11. 4. 2021;

3. Po lockdownu: od 11. 4. do 18. 4. 2021.

Pripravila se je baza medijskih poročanj v slovenskem medijskem prostoru (v tem analiziranem obdobju), izločile so se dvojne objave, končna baza pa je predstavljala skupno 149 novinarskih prispevkov. Klasični mediji predstavljajo tiskane medije in elektronske medije – televizijo in radio. Pri tem so se v celotnem obdobju zbirali podatki iz omejenega nabora elektronskih (samo informativne oddaje glavnih nacionalnih slovenskih medijev) in tiskanih medijev.

Ustrezen proces izbire relevantnih novinarskih prispevkov je bil izveden s pomočjo orodja Kliping, ki ga spremlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) prek podjetja Kliping d.o.o. Kliping spremlja medijsko poročanje v slovenskem medijskem prostoru prek različnih ključnih besed, pri čemer je ena od njih tudi lockdown z nekaterimi

izpeljankami. V tabeli 1 lahko vidimo natančen prikaz medijev (radio, televizija in tisk) v slovenskem medijskem prostoru, ki so bili vključeni v našo analizo.

Tabela 1. Prikaz izbora medijev (radia, televizije in tiska), vključenih v raziskavo

Za zagotavljanje večje točnosti razvrstitve prispevkov glede na njihov način poročanja sta vsakega od 149 novinarskih prispevkov neodvisno pregledali dve ocenjevalki/koderki ter njegovo vsebino uvrstili v negativen, pozitiven ali nevtralen vrednostni okvir. Pri kodiranju je prisotna določena mera subjektivnosti, saj mora koder pri analizi subjektivno presoditi v kateri okvir ta spada. Koderki sta se pri uvrščanju v vrednostne okvirje držali naslednjih navodil: Če je novinarski prispevek temeljil zgolj na statističnem poročanju je bil ta uvrščen v nevtralni okvir. V nevtralni vrednostni okvir je bil uvrščen tudi prispevek, v katerem se je približno enakovredno predstavilo argumente za in proti npr. sprejetje lockdowna. Če je bil medijski prispevek naklonjen ukrepu lockdowna je bil umeščen v pozitivni vrednostni okvir, če pa je bil prispevek usmerjen proti lockdownu je bil umeščen v negativni vrednostni okvir.

Analizirali smo medijske prispevke po naslednjih ključnih besedah: 1. ustavitev javnega življenja, 2. popolno zaprtje države, 3. lockdown in 4. zaprtje države.

Prvo kodiranje je bilo izvedeno 13. 5. 2021, drugo kodiranje pa je bilo izvedeno 19. 5. 2021. Analiza ujemanja prispevkov po prvem ocenjevanju je pokazala na razmeroma velika odstopanja med ocenjevalkama. To se je izrazilo tudi v nizki vrednosti Krippendorffovega koeficienta alfa za oceno medkoderske zanesljivosti, ki je znašal 0,32. Ugotovljeno je bilo, da ena izmed ocenjevalk ni pravilno upoštevala navodil za razvrščanje prispevkov, zato je bil postopek ocenjevanja ponovljen. Po ponovnem ocenjevanju se je vrednost Krippendorffovega koeficienta alfa povečala na 0,73, kar kaže na sprejemljivo raven ujemanja razvrstitev prispevkov med koderkama.

Graf 1. Ujemanje med koderkama glede na sentiment

Graf 1 z ujemanjem ocen med koderkama prikazuje, kolikšen delež enot je katera koderka razvrstila v katero kategorijo. Ujemanje torej pomeni, da sta koderki določenemu novinarskemu prispevku dodelili enako oceno (vrednostni okvir). Kategorije razlik pa po drugi strani pomenijo za koliko kategorij se oceni razlikujeta. Torej če je ena koderka umestila medijsko poročanje v pozitivni okvir, druga pa v negativen okvir to pomeni razliko dveh kategorij. Če pa je ena koderka umestila medijsko poročanje v nevtralni okvir, druga pa v pozitiven oziroma negativen pa to predstavlja razliko ene kategorije. V tabeli 2 lahko vidimo natančne deleže ujemanja/velikosti razlik med koderkama. Dobre štiri petine prispevkov (82 %) sta obe ocenjevalki uvrstili v enak okvir. Pri 12 % prispevkov je bila med ocenjevalkama razlika ene kategorije, torej je ena ocenjevalka uvrstila prispevek v nevtralen in druga v pozitiven ali negativen okvir. Do razlike dveh kategorij, kjer je ena ocenjevalka prispevek uvrstila v pozitiven in druga v negativen okvir, je prišlo v 6 % primerov. Obe ocenjevalki sta največji delež prispevkov (48 % oziroma 43

%) uvrstili v pozitiven okvir, preostali prispevki pa so bili pri obeh približno enakomerno porazdeljeni v negativen oziroma nevtralen okvir.

3 REZULTATI

Naša analiza je pokazala, da je največ novinarskih prispevkov v času sprejemanja lockdowna in pred začetkom uveljavitve, in sicer več kot polovica vseh prispevkov (76/149). Od tega je bilo 23 (30 %) prispevkov na radiu, 31 (41

%) na televiziji in 22 (29 %) prispevkov v tisku. V obdobju med lockdownom je bila dobra tretjina vseh prispevkov (55), od tega 9 (16 %) prispevkov na radiu, 15 (27 %) prispevkov na televiziji in 31 (56%) prispevkov v tisku. V obdobju po lockdownu pa je bila le dobra desetina novinarskih prispevkov (18) v slovenskem medijskem poročanju, od tega je bilo pet (28%) prispevkov na radiu, štirje (22 %) prispevki na televiziji in devet (50%) prispevkov v tisku.

Rezultati kažejo, da je bilo v celotnem analiziranem obdobju (med 21. 3. 2021 in 18. 4. 2021), v tiskanih medijih največ novinarskih prispevkov med lockdownom (56 %) in po lockdownu (50 %). Pred lockdownom pa je bilo medijskih prispevkov več na radiu (30 %) in na televiziji (41 %).

Graf 2. Delež novinarskih prispevkov o lockdownu za obdobje med 21. 3. in 18. 4. 2021 po posameznem tipu medija

V analiziranem obdobju (med 21. 3. 2021 in 18. 4. 2021) so bile v novinarskih prispevkih največkrat uporabljeni ključni besedi »Lockdown«, in sicer osem (16 %) prispevkov na radiu, 20 (39 %) prispevkov na televiziji in 23 (45 %) prispevkov v tisku. Po ključni besedi »Popolno zaprtje države« je bil v istem analiziranem obdobju en (9

%) prispevek na radiu, sedem (64 %) prispevkov na televiziji in trije (27 %) prispevki v tisku. Po ključni besedi

»Ustavitev javnega življenja« pa je bilo po pet (33 %) prispevkov na radiu, na televiziji in v tisku. Po ključni besedi

»Zaprtje države« je bilo v istem analiziranem obdobju 24 (32 %) prispevkov na radiu, 18 (24 %) prispevkov na televiziji in 33 (44 %) prispevkov v tisku.

V celotnem analiziranem obdobju (med 21. 3. 2021 in 18. 4. 2021) po ključni besedi »Lockdown« je bilo največ prispevkov v tisku (45 %). Po ključni besedi »Popolno zaprtje države« je bilo največ novinarskih prispevkov v celotnem analiziranem obdobju na televiziji (64 %). Presenetljiv je rezultat analize po ključni besedi »Ustavitev javnega življenja,« ki je vseh treh tipih medija enak (33 %). Novinarskih prispevkov po ključni besedi »Zaprtje države« pa je bilo v celotnem analiziranem obdobju največ v tisku (44 %). V Grafu 3 je podrobneje prikazano poročanje po ključnih besedah na radiu, televiziji in tisku.

Graf 3. Poročanje po tipu medija v obdobju med 21. 3 in 18. 4. 2021 po ključnih besedah

Medijsko (u)okvirjanje v celotnem analiziranem obdobju (med 21. 3. in 18. 4. 2021) v vseh tipih medijev je v največji meri pozitivno okvirjeno, in sicer v skoraj polovici primerov (46 %). Negativno in nevtralno (u)okvirjanje je bilo v celotnem analiziranem enakomerno porazdeljeno (po 27 % negativno in nevtralno). V Grafu 4 lahko vidimo grafični prikaz porazdelitve medijskega poročanja po sentimentu v celotnem analiziranem obdobju.

Graf 4. Medijsko poročanje po sentimentu v obdobju med 21. 3. in 18. 4. 2021

Naša raziskava je še dodatno pokazala, da je bilo v obdobju pred lockdownom največ novinarskih prispevkov pozitivno (u)okvirjenih (54 %), sledi mu nevtralno (u)okvirjanje novinarskih prispevkov (32 %) in negativno (u) okvirjanje (14 %). V obdobju samega lockdowna je bilo največ novinarskih prispevkov v negativnem okviru (45 %), sledi mu pozitiven okvir (30 %) in nevtralni okvir (25 %). V obdobju po lockdownu pa je bilo največ novinarskih prispevkov zopet pozitivno (u)okvirjenih (58 %), sledijo mu novinarski prispevki v negativnem okvirju (33 %) in nato v nevtralnem okvirju (8 %). V Grafu 6 lahko vidimo bolj podrobni prikaz medijskega poročanja po sentimentih (pozitivno, negativno, nevtralno vrednostno okvirjanje) v vseh treh analiziranih obdobjih: pred lockdownom (21. 3.

do 1. 4. 2021); med lockdownom (od 1. 4. do 11. 4. 2021) in po lockdownu (od 11. 4. do 18. 4. 2021).